FRANCE LEBEN NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V OKOLICI ŠKOFJE LOKE Obsežno področje, ki spada v porečje Sorc, je arheološko slabo razihkano. Čeprav obe dolini, tako Selška kot Poljanska, predstavljata naravna okazaia, da imauio tu opravka z ilirskim gradiščem. Celotna raziskava lega gradišča pa bi zahtevala precej finančnih sredstev in šele dolgoletno delo bi pokazalo hvaležne rezultate, "i o so skoraj vsi podatki, ki smo jih imeli do nedavnega o arheoloških ostankih na loškem ozemlju. .^ele zadnja leta so dobile zbirke škofjeloškega muzeja s\oje prve arheološke predmete. Tu moramo omeniti izkopavanje in restavriranje obrambnega stolpa na Kranclju, ki je dalo nekaj lepih srednjeveških predmetov. Leta 1958 pa sta se odkrivali okrog Loke kar dve arheološki najdišči. V jami Kevderc na Lubniku smo našli zanimive predmete iz mlajše kamene dobe, prazgodo\ inske gomile v Godeških Dobravah pa so hranile grobove iz železne dobe. Tudi najdbe teh dveh lokalitet hrani loški muzej. Kevderc na Lubuiku Zahodno od Škofje Ix)ke je v hribovju kraško področje, ki ima precej * 83 Aphaobius milleri subsp. Ijubnicermi^ Miiller in Anophthalmus bohiniensis subsp. nonveilleri Schmidt (Miiller, 1912, 1001). Kako zanimive so te jamske živalice, se kaže tudi v tem, da so morali avtorji imenovati nekatere podvrste celo po Lubniku. Poleg teh živalic pa živijo \ Kevdercu še razni jamski pajki, kobilice, rakci in polži iz rodu Zonpeiim. \ zadnjem času je jama zaslovela še po svojih zanimivih arheoloških najdbah (Leben, 1959). Slučajno najdeni predmeti so dali povod za arheološka raziskovanja v septembru 1958. Poskusna izkopa»a;ija je vodila in KEVDERC Prerez liti>niške<:a kevdercu. Črno oziuteena nu^^^la zaznaiiieiijujejn me^^ta izkopa^anj(i \ sf-ptenihru 1*>5S fiiiansirahi Slovenska akademija znanosti in umetnosti z denarno pomočjo in sodelovanjem muzeja v Skofji Loki. jama je v celoti 170 m dolga. Izkopavanja so bila v vhodnem delu jame, v d\oranici. ki proti jugu zaključuje veliko vhodno dvorano. Jama se od tod nadaljuje preko trimetrske stopnje še naprej proti severu. Najdbe so ležale takoj v vrhnji plasti, ki je ponekod precej pomešana s podornim kamenjem. Zemeljske plasti potekajo neenakomerno pa tudi debelina precej koleba. Vsekakor moramo to pripisati mešanju s podornim materialom na eni strani, na drugi pa odplakovanje površinske vode. Najdeni ostanki glinastih posod, kamnito orožje in koščeno orodje datirajo po svojih oblikah in tehnični izdelavi v starejšo stopnjo mlajše kamene dobe (neolit), to je nekako v čas 2000—1900 pred našim štetjem. Ostanki glinastih jKvsod pripadajo večinoma keramiki boljše vrste. To se pravi, da take posode niso bile namenjene predvsem za vsakdanjo rabo, ampak so rabile tudi v druge praktične ali celo kultne namene. Glina, iz katere .so posode narejene, je dobro pečena in praviloma skoraj vedno po- 84 nipšana s peskom ali kremenčevimi zrnci. Zunanja površina posod je včasih tudi glajena, večkrat tako, da se sveti. Našli smo tudi nekaj fragmentov grobe keramike. Ti navadno pripadajo večjim loncem. Oblika posod je dokaj pestra. Čeprav smo našli le posamezne fragmente, lahko kljub temu vsaj deloma rekonstruiramo jK>sode. Med njimi nastopa nekaj vodilnih oblik, ki se pojavljajo v različnih variantah. Tako imamo konične in polkroglaste skodele in kupe. bikonične skodele, vaze in lonce ter kroglaste oblike iK)sod. Večji fragmenti pa so ostanki jajčastoovalnih loncev. Deloma ohranjeni sta le miniaturi posodic, ki sta rabili brez dvoma \ kultne namene. Posode nosijo večkrat trakaste ročaje, ki vežejo različne dele posod. Včasih nastopa ročaj tudi \ obliki iišcsca. ali pa so stene po-sod enostavno \<>(IoraMio prevrtane. Praktičen pomen držajev imajo razne plastične \zbokline ali bradavičasti izrastki. Ti imajo pogostno tudi dekorativen pomen, posebno če so na mestih, kjer praktična uporabnost ne pride do veljave. Ornamentiranje posod je z nekaj izjemami precej preprosto. Skromna je tndi motivika. V gla\nem je zastopanih nekoliko tehnik okraše\anja, ki se med seboj ločijo le po imčinu izdelave. Vrezani in žlebljeni ornamenti niso pogostni, čeprav je tako okraševanje najnavadnejše. Kot okras nastojiajo tudi razni %bodi in okrogle vdolbine, največkrat pod ustjem posode. Fdini ornament z nekaj motivike predstavlja vrezan trak spiral, vendar je ornament tako grobo izdelan, da je brez vsakršne simetrije. Posebnost ornamentiranja v Kevdercu predstavljajo edini najdeni fragment, ki ima trikoten vrezan ornament izpolnjen z belo inknistacijo, in sledovi rdeče barvanega ornamenta na štirih fragmentih črnosive keramike z glajeno površino. V primeri z obilnimi keram^ičnimi ostanki so kamnite najdbe sila borne. Najlepša taka najdba je iz sivozelencga serpentina narejena sekira pcKlolgovate oblike s šilastim čelom. Ostro rezilo sekire je polkrožno usločeno in skrbno obdelano. Uporabljala se je tako, da se je nasadila ali p« vlaknila v neke vrste precep. Zanimiv predmet je tudi iz sivega roženca izdelana puščica z zajedo trikotne oblike. Vsa površina je lepo retiiširaim, prav tako robovi in polkrožno usločena konica. Med kamnite predmete moramo šteti tudi brusne kajnne. Našli smo jih . 45: 1956. '•>). Poglavitne skupne poteze se kažejo predvsem v keramičnih foiniah. raznih detajlih na posotlah in tudi v ornamentiki. Zanimiva je tudi tehnika slikanja in premazovanja posod z rdečo barvo. Dočim imamo v Ajdovski jami in Drulovki ostanke rdeče prevleke oziroma premaza, so na Inbniški keramiki ti sledovi ostanki rdeče barvnega omamenta. Neolitska kulturna skupina, kamor datiramo tudi najdbe iz Ke\derca. je zajemala tedaj precejšen del Slovenije, naseljene konec neolita po ljudstvu, ki je tako po kulturi kot po načinu ži\ljenja predstavljalo neko etnično celoto. Čeprav ima ta kiilturtia skupina \ Sloveniji neko s\ojskost in se je razvijala samostojno, ima vendarle sledove nekaterih sosednjih \plivov. Tskati jih moramo predvsem v istodobnih podoimvskih kulttirnih krogih, pred\sem pa na arheološko slabo raziskanem področju tistega dela Hrvatske, ki veže Podonavje in Slovenijo. Dasiravno gravitira Kevderc ])o svoji geografski legi bolj med arheološko znane jame na primorskem in tržaškem krasu, vendar ga po kulturnih ostalinah ne moremo z njimi vzporediti, ker pripada neolitski material iz teh jam povsem drugemu kulturnemu krogu. Ta prva kratkotrajna izkopa^anja nam nudijo premalo osnove, da bi mogli dokončno sklepati o načinu življenja takratnega človeka v tej jami. Dejstvo je, da spada jama med doslej najvišje ležeča tovrstna najdišča v Jugoslaviji in da so bili kljub precejšnji nadmorski višini takratni življenjski pogoji ugodni. Posebno vprašanje predstavljata naselitev sprednjega dela jame, kjer smo našli \ečino najdenih predjuetov. Stratigrafskih podatkov ni bilo mogoče uporabiti, ker so bile zemeljske plasti neenakomerno razporejene, pa tudi najdbe same so bile, z nekaterimi izjemami, zelo fragmentne in raztresene. Vse to nam je velik dokaz, da imamo opra\ka z naplavinami ali celo z najdbami v sekundarni legi. Kasnejša sondiranja nad jamo nam bodo pokazala, če niso najdbe naplavljene celo s po\ ršja. ker je strop jame sorazmerno tenak in preprežeti z razpokami in kamini. Edino nedotaknjena in sorazmerno debela plast pepela nam priča, da je tedanji človek \ jami tudi bival. Sestav in lega ognjišča pričata o dolgotrajnem kurišču, ki ga je človek uporabljal ali neprekinjeno ali pa Lsamo občasno. -Vekaj keraraičriifi. kamnitih in koščenih [ircdinetov iz Kevderca; fra^nic-n( večje posocte / vrezanim uakaslim ornanienlom. fragment belo inkrnstirane keramike, ploščata kamnita sekira, čekan divjega j)rašiča, dleto "iz jelenovega roga, koščena igla, ploščato dleto iz kosti, konica koščenega šila, šilo iz cevaste kosti, koščeno šilo, koščeno strgalo, prevrtan in obdelan kozji rog, koščeno bodalo 87 s temi nepopolnimi rezultati je preuranjeno dajati točnejše zaključke o naselitvi jame. Počakati bo treba tako dolgo, dokler ne bo jama popolnoma raziskana, z njo v zvezi pa tudi Lubniška jama in bližnja okolica. Šele takrat bomo na osnovi vseh doseženih rezultatov z gotovostjo lahko govorili o načinu življenja in kulturni dejavnosti tedanjih stanovalcih v Kevdercu na Lubniku. Prazgodovinske gomile v Godeških Dobravah Ze več let sta težila muzej in muzejsko društvo v Skofji Loki za tern. da bi se začelo z načrtnim raziskovanjem gomil v Godeških Dobravah. Leta 1958 .se je le našlo toliko denarja, da smo v oktobru pričeli z delom (sredstva muzeja in okrajne s-jjomeniške komisije). Strokovno vodstvo je .prevzela Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Namen teh poskusnih izkopavanj je bil. ugotoviti stratigrafijo plasti v gomilah, način pogrebnega ritusa in natančnejšo kulturno in kronološko opredelitev najdb. Gomile so bile arheologom že znane. Ze pred vojno so zamikale ljubitelje starin, da so sami kopali in v njih našli ostanke glinastih posod in bronaste okrasne predmete iz mlajše železne dobe. Teh nekaj najdb hrani loški muzej, največ pa jih je v privatnih zbirkah. Gomile ležijo v gozdu vzhodno od Godešiča. Nanizane so v skupinah po pet Verjetno so v njih pokopani prebivalci takratne nižinske naselbine, katere razsežnost in obliko botlo mogla izkazati šele dolgoletna načrtna izkopavanja. Gomila A. — Spada v skupino gomil, ležečih na desni strani poti, ki pelje iz vasi Godešič v Dobrave. Lastnik parcele št. 216 je Janez Jenko iz Rateč številka 16. Ta gomila je bila L20 m visoka in je imela 12 m premera. Posebne stratigrafije zemeljskih plasti ni bilo. Humozna plast pod jjovršjem sega v raznih niansah 1,4 m globoko. Za kontrolo smo izkopali še globlji jarek v smeri vzhodzahod. Pod hnmozno plastjo se pričenja rjavorumena peščena plast, ki sega do globine 1,75 m. Pod to pa je prodnata plast. Na tem mestu smo kopali 2,35 m globoko. Posebnih najdb ni bilo. V humozni plasti, ki je bila sem in tja pomešana z drobci oglja, smo našli v globini enega metra le nekaj fragmentov grobne keramike. To so ostanki žar, v katerih so shranjene U-gu tmmil preko pavn eC, odprrSakzinhi Ukroolžiniin upha. nl>eoplnrie kkorpoažniei Ago-^mDi lek. ažejo S„pt^XZpg.„a,n,e„ lK-nOsStUi pnOoKkOnijnniiKkOoNv . %•--"' / ,' / ••A a v ^t- :-;-'- 88 Bronasti in žclt-ziii prctlnirli iz žariK^,a groba v gomili U: pašna spona, fragnionti dveh fibnl, del zapestnice, prstan in fragment nedoločenega železnega predmeta Gomila B. — Ta gomila spada v isto skupino gomil kot prva. Od gomile A je oddaljena 20 m v smeri 51". V premeru meri 14 m in je prav tako 1,20 m. visoka. Zemeljske plasti so iste kot v prvi, le da smo v globini 90 cm naleteli na prodnike, ki so bili naloženi v krogu. Vmes smo na.šli precej fragmentov žganih posod, ki imajo zunanjo površino glajeno in rdeče pobarvano. Na nekaterih fragmentih so tudi sledovi grafitiranja. Gomilo smo kopali do globine 1,40 m, medtem ko se že v globini 1,25 m pojavi sterilna nimenorjava peščena plast. Zanimivo je, da v obeh gomilah nismo našli nobenih sledov človeškega pokopa. Keramika je breiz dvoma grobna, ni pa nobenih sledov o skeletih ali sežganih kosteh. Prav tako nismo našli bronastih ali železnih predmetov. Ce ne bi bile zemeljske plasti lepo sklenjene in če bi imele znake prekinitev ali gubanj, bi lahko mislili, da sta bili ti dve gomili že kopani. Tako pa moramo ovreči to domnevo in smo te skromne keramične najdbe našli pač \ primarni legi. 89 Gomila C. — Poskusni koj) smo naredili tudi na eni izmed petih gomil, ki ležijo onstran poljske poti med obema skupinama gomil. Ta gomila, ki ima 8 m preuicra. je odflaljeua od gomile A 38 m v smeri 252". Poskusni jarek smo kopali \ se do sterilne peščene plasti in nismo v njem našli nikakršnih keramičnih ali ko\inskih ostankov. Gomila D. — Zaradi dokaj bornih najdb in skromnih podatkov smo zadnji dan izkopavanj sondirali še eno gomilo iz skupine, ki leži nekaj sto metrov severneje od prejšnjih gomil. Proti pričakovanju smo že v globini 70 cm trčili na žgan pokop, ki je bil zaradi vlažnosti zemlje slabo ohranjen, (iliiiasta žara in še dve posodi so bile močtio deformirane in fragmentirane. Žara je imela na zunanji strani rdeče ornamente. katerih predstavo bomo lahko dojeli šele po dokončani rekonstrukciji. Na dnu in okrog žare je bilo raztresenega precej pepela in sežganih človeških kosti. Vmes smo našli bronaste in železne predmeie. ki jih je nosila pokoj iiica. ?.al pa so zaradi ognja slabo ohranjeni. Bronasta in močno paliniraiia. verjetno čertoška samostrelna fibula je l)rel()niljena na dva dela. druga fibula pa ima ohranjen samo širok in ploščat kaneliran hrbet. Bronasta narebrena zapestnica okroglega preseka je iz treh koso\. dočim je na konceh razprti prstan ohranjen \ celoti. Zaenkrat še nejasno predstavo nam dajeta dva zelo oksidirana železna predmeta. Maja 1959 leta je našel na istem mestu Jože Kloboves. naš terenski sodela\ ec. v globini 80 cm še \ečji fragment spodnjega dela rdeče obarvane posode in bronasto pravokotno pašno spono z ohranjeno kvačko za spenjanje. Na enem koncu so še dobro ohranjene zakovice, ki so rabile za pritrdifcN na i)as. na drugi strani pa je prav tako zakovičena kvačka in na\|)ični eiio\ rstni ornarnent \ obliki vtolčenih okroglih \(lrtin. Opisane najdbe v gomilah so dale že nekaj oprijemljivih podatkov. Vemo. da pripadajo gomile in v njih žgani pokopi železnodobni naselbini, ki je morala biti nekje v bližini. Oblika in struktura posod, predvsem pa bronaste najdbe kažejo, da lahko datiramo grobove nekako v 5. stoletje pred našini štetjem. Šele nadaljnja izkopavanja gomil bodo dala dokončno časovno opredelitev pa tudi etnično pripadnost tedanjih prebi\alcev Godeških Dobrav. Viri Korošec J.. 1953. SAZU HI. — Korošec J.. Arhtnjloškl vcsttiik VII/1—2. — Kuščcr D.. 1<)45. Proteus Vili. št. 2. — l.ebcii F.. 1959. Neolitskc ostalinc v Kcvdercu na I.iibniku (v tisku). — Miiiler J.. 1912 Sitzungsher. d. Kais. .\kad. f. Wiss.. VVien. CXX1I1, 1914. — .Schauin H.. 1S60. Naturgcschichtc Inscktcn Deutsclilaiuls, 1. Berlin. — Schinidt F.. 1860. Vcrh. zool. iiol, Gess.. Wic'n. Tal. XII, Fig. 3. R e s u m č ReCENTES DeCOUVERTFS ARCH£OLOGIQUE DANS LES ENVIRONS DE SKOPJA LOKA Kil fleliors de cortains objcts trouves pur liasarcl. 'le territoire de Skofja Loka n'a donne jiisqu'ici uiuiine decmiverte ar(h('<)U>gique de qiu'lque importance. En 193S on a decouvert |K>iirtaiit dans la gix)tte Kevderc sur le moiit de Lubnik quelqiics ohjets datant dii neolitliique (2000—1900 av. notre ere), et daiis les tunndi a (IcKleške D().l)rave des UDies funčruires de l'age de fcr (3<' sieclo av. uotre ere). L'arti(le decrit les foiiillles eiitreprises en 1938 et les objets qu"on v a dčcouverts. 90