BLIŽA SE OSMI POKAL GOLOVCA V JUDU
V judo klubu Golovec se pospešeno pripravljajo na izvedbo mednarodnega turniija za pokal Golovca, osmega po vrsti. Pričakujejo močno mednarodno udeležbo judoistov iz Hrvaškc in Avstrije, ki so nastopili že lani, letos pa se obeta tudi sodelovanje Italijanov in Madžarov. Turnir bo potekal 24. aprila v športni dvorani na Kodcljevem, posvečen pa bo 15-letnici judo kluba Golovec in 10-letnici pokala Golovca. Pokai brani Judo klub Murska Sobota.
Letos so klub Golovec pretresale kadrovske težave, saj ga je zapustilo nekaj uspešnih tekmovalcev in trener-jev, kljub temu pa uspehov na blazi-nah ni manjkalo. Tako je Uroš Truj-kič postal državni prvak in član mla-dinske državne reprezentance, od-lične rezultate pa je dosegel še na mednarodnem turnirju v Pragi. Tudi Aljaž Rogelj je državni prvak in je po mnenju Judo zveze Slovenije eden najbolj perspektivnih mladih sloven-skih judoistov. Golovec tekmuje v prvi slovenski ligi.
Delo v klubu je spet prevzel znani trener in sodnik Božo Četič, zdaj vadi s pionirsko ekipo. Otrok je toliko, da vadba poteka na dveh lokacijah in včasih celo v dveh turnusih. Golovec se seveda ni odrekel niti organizaciji svojega mednarodnega turnirja, ki bo letos veljal za slovenski pokal celo v treh starostnih kategorijah. Tekmo-vanje bo potekalo hkrati na šestih blazinah, kar je edini takšen primer pri nas.
Korenine judo kluba Golovec se-gajo daleč v preteklost. v leto 1978, ko je bilo na pobudo Aljoše Redžepo-
viča in krajanov takrat še zelo mla-dega Štepanjskega naselja ustanov-ljeno Športno društvo Golovec. Le-to je ob ustanovitvi združevalo štiri sek-cije: košarko, judo, mali nogomet in splošno rekreacijo. Kasneje se je športno društvo vedno bolj Širilo in je preraslo v eno največjih v občini Ljubljana Moste-Polje. Nastale so sekcije za odbojko, baseball, rugby in športno ritmično gimnastiko. Dobro so nam znani vrhunski dosežki base-ballistov in ritmičark, uspešno so se razvijale tudi druge sekcije. Vendar pa je bila judo sekcija od ustanovitve do danes gonilna sila športnega dru-štva, tako v tekmovalnem kot v orga-nizacijskem pomenu.
Ob drugem zaporednem mandatu Čeda Škondriča kot predsednika ŠD Golovec leta 1987 je bilo že jasno, da je eno društvo premajhno za vse de-javnosti. Sekcije so se zato začele osa-mosvajati kot klubi, Golovec pa je postal zveza športnih društev. Prvi so se kot klub formirali prav judoisti. To se je zgodilo 2. oktobra leta 1987, prvi predsednik pa je postal Čedo Skon-drič.
V začetku se je judo tudi v Štepanj-skem naselju razvijal v obliki rekre-acije in s tečaji samoobrambe, kraja-nom pa je bil najbolj učinkovito pred-stavljen ob vsakoletnem maratonu zadnje dni avgusta, ko so vse sekcije neprekinjeno 12 ur prikazovale svoje dejavnosti na zunanjih igriščih Šte-panjskega naselja. Vendar pa so re-zultati kmalu presegli rekreativno usmeritev sekcije. Tekmovalci Go-lovca so začeli osvajati kolajne. Golo-vec je postal uspešno tekmovalno mo-štvo.
Eden od pomembnih mejnikov v razvoju judo kluba Golovec je brez dvoma 8. junij 1986, datum uvrstitve v prvo slovensko ligo. Danes je Golo-vec član prve slovenske državne lige, ima že lepo število posamičnih slo-venskih prvakov, v klubu so tudi moj-stri juda in šolani trenerji.
Klub deluje na dveh lokacijah: v Srednji šoli tiska in papirja v Zeleni jami in v Osnovni šoli Karla Destov-nika-Kajuha v Štepanjskem naselju. Poleg tekmovalnega programa v klubu skrbijo tudi za naraščaj: otroci in odrasli se na začetnih tečajih vedno lahko učijo osnov samoo-brambe ter športne in še posebej judo etike, v Golovcu so dobrodošli tudi tisti, ki jih judo veseli samo kot oblika rekreacije.
Posebno mesto v razvoju judo kluba Golovec ima mednarodni turnir
za pokal Golovca, ki je največja tradi-cionalna prireditev tega kolektiva. Letos bo že osmi po vrsti, od organi-zacije prvega pa je minilo deset let. Drugič poteka kot mednarodna prire-ditev v samostojni državi Sloveniji. Nekateri klubi iz sosednje Hrvaške ter Bosne in Hercegovine so na po-kalu Golovca nastopali tudi že prej.
Na prvih pokalih Golovca so nastopali predvsem ljubljanski klubi. kmalu pa se je tekmovanje razširilo na vso Slovenijo, pri čemer so po množičnosti poleg ljubljan-skih klubov izstopali predvsem Koper, Ivo Reya in Jesenice. Rekord udeležbe pa so lani podrli gostje iz sosednje Hrvaške: Iz Samobora je pripeljal avtobus s štiridese-timi tekmovalkami in tekmovalci!
Poglejmo si zgodovino pokala Golovec skozi prizmo tekmovalnih uspehov. Prvi pokal Golovca je bil leta 1983 v OŠ Karla Destovnika-Kajuha, osvojili pa so ga judo-isti Golovca. V letih 1984 in 1985 je bilo tekmovanje v dvorani Ivana Cankarja na Vrhniki, obakrat ga je osvojila ljubljanska Olimpija. Vsi nadaljnji turnirji so bili v dvorani na Kodeljevem, kjer bo tekmo-vanje tudi letos. 1987 in 1988. leta je ekipno zmagal domači Golovec, leta 1991 pa judo klub Samobor iz Hrvaške. Pokal brani Murska Sobota, ki je bila najuspeš-nejša lani.
Velik pomen za uspešen razvoj tega tek-movanja ima tudi občinski list NaŠa skup-nost. ki je vsa leta o tekmovanju obširno poročal. Letos bo četrtič natisnjen tudi bilten.
Na lanskem turnirju je nastopilo 265 tekmovalcev iz 20 klubov iz treh držav. kar je sicer manj kot lani. vendar pa je bil turnir prvič mednaroden in to mu daje dodatno težo. Največ je bilo pionirjev (130). sledijo mlajši mladinci (65), mlajše mladinke (24) in mladinci (23). Skrorana je bila udeležba pionirk (14) in mladink (9).
Veliki pokal Golovca so osvojili judoisti Murske Sobote z 91 točkami. pred Samo-borom in Ivom Reyo iz Celja (po 70), Šiško (56) in prirediteljem Golovcem (50). In kam so odšle kolajne? Kar 21 so jih osvojili Samoborčani (8 zlatih, 5 srebrnih in 8 bronastih), predvsem po zaslugi izjem-nih deklic. kar kaže, da ženski jugo v naši državi močno zaostaja za hrvaškim. Brez dvoma bi tudi dekletom kazalo posvetiti več pozornosti. saj se bo to nekoi bogato obrestovalo. Naše judoistke so zelo uspešne, le premalo jih je (samo Samobor je nastopil z 18 deklicarai, to je skoraj toliko, kot so jih imeli vsi slovenski klubi skupaj). Ekipni zmagovalec Murska So-bota je osvojila 14 kolajn (5-6-3), Ivo Reya 13 (4-2-7), Šiška 12 (6-1-5), Golo-vec 11 (4-3-4) in Jesenice 10 (5-3-2).
Brez sramu lahko zapišemo. da sodi po-kal Golovca raed največje judoistične pri-reditve v Sloveniji. da je edini turnir pri nas, ki hkrati poteka na šestih blazinah, in da je starostna struktura tekmovaJk in tek-movalcev takšna, da je turnir pomembeo tudi za razvoj judo športa na Slovenskem. ing. Tomaž COKAN