Glasilo Socialistične /veze delOTnega ljudstva za Podravje »Ts^etv« IsfMjs »krijlt- nirr imenom od 24 nov 1961 da- ns predlog Občinskih odborov '^ZDL Ptuj m Ormo^ — Izdaja ^avod >Tecinik«. Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bau-man — Uredništvo In uprava Ptuj, Lac- kova fi — Tel. 1?!6 — tek ra- kuna: NB PtU] «04-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokooisov ne vra- fsmo — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1250 ra Inozemstvo 2500 din Št. 3 PTUJ, 22. ionuaria 1965 din 25 Letnik XVIII TE DNI ' ^ PO SVETU Kakšna rešitev Tragedija v Konjru je vsekakor tesno povezana z Zdrtiženimi na- rodi in tndi s trenutno finančno krimi, katere vzrok naj bi bili tndi nefilačani deleži nekaterih dežel — članic OZN za znano "kongrovsko ekspedicijo te organi- zacije. Vendar je trenutno po- membnejše to, da se kongovska zadeva nI odmaknila od dna, ko je dežela dobila neodvisnost, niti za korak nai>rej. Sedaj mnogo govore in pišejo o tem, da so Belgijci in Ame- ričani »siti« Combeja, ki so ga pred HMseci spravili na položaj koa«ovskega ministrstva z željo, da nekako »tiormalizira« položaj. Njegov pojav na kongovskem pri- zoriiča pa je samo bolj okrepil spornKko gibanje, ki je imeno- valo tudi že svojo posebno vlado. Znana intervencija belgijskih pa- dalcev pod izgovorom, da gre za »rešitev belih talcev«, režimu ni pomagal. To, kar je Combe tiste dni pridobil s svojimi belimi pla- eenci in svojo proslnlo žandarme- rijo, sedaj počasi izgublja, na- vzlic množičnemu streljanja in ubijanju ljudi na zasedenem ozemlju. Kaže, da si v Bruslju in W»- shingtonu sedaj žele novega člo- veka. To naj bi bil nekdanji pre- mier Adula, ki je pred dnevi tt:- di dajal temu primerne izjave v Rimu in Parizu. Po ameriško- belgi,>skem predlogu na.i bi se- stavil novo vlado iz »nckompro- mitiranih osebnosti« in povabil vanjo tudi predstavnike uporni- kov. Kakor pravi sam Adula, naj bi Organizacija afriške enotnosti prevzela nadzorstvo nad deželo, posebno nad bodočimi volitvami, obenem pa naj bi tudi pomagala novi vladi pri urejevanju admi- nistracije. V ta namen je pričela znova delovali tudi posebna ko- misija pod vodstvom kenijskega premiera Kenijate, ki ni uspela s svojim poslanstvom kot posrednik glede belih taloev. Jasno je, da pomeni Adula mir- nejšo osebnost za Bruselj in VVashington, obenem pa tudi jam- stvo, da bo interese delniških družb iz teh dveh dežel še vna- prej varoval in da bo Zahodu na- klonjen. Zato je vprašanje, ali se bo uporniška vlada pridružila taki garnituri brez prehodnih po- gojev. S tem seveda kongovska kriza ne bo končana. In ker do- življajo tudi Združeni narodi za- radi »finančne kriae« težke dni, ni pričakovati, da bi OZN mogla resneje poseči v kongovske zade- ve. S konference ZK v Kidričevem Aktivnost komunistov pogojih samoupravljanja 16. jaiinarja 196t je bila v Kidričevem redna letna kon- ferenca ZkS v TGA.- Poročilo sekretarja tovarniškega komi- teja Janeza Sukiča je obseglo celotno aktivnost članov ZK v delovnem kolektivu. Poudarek je bil na samo- upravljanju in akl. komunistov ter na kadrovski politil^i in Štipendiranju. Delavsko saitio- upravljanje je doseglo v zad- njem času precejšen razmah. iredvseip pa je prišlo do spre- nembe s sprejetjem statuta oodjetja. Sveti enot so imeli jremajhue pristojnosti in pre- lizko materialno osnovo za ispešno delovanje. Zaradi tega fe nastalo vprašanje, kako pri- ili/ati samoupravljanje čim )olj neposrednemu proizvajal- in delovnim enotam, da bi bilo uspešnejše. Važno je bilo tudi vpravšanje, kako v kolek- tivu še bolj povečati material- ni interes, da bi bil vpliv nepo- srednih proizvajalcev v samo- upravljanju čim večji in da bš ti vplivi imeli svoj učinek ua' proizvodnjo. Tako so bile pred ZK v preteklem obdobju otigo- vorne družbeno-politične na- loge. Sekretar tovarniškega komi- teja je obravnaval dalje sode- lovanje članov ZK v organih samoupravljanja. Poudaril je, da je med 4-f»l člani samo- upravnih organov 126 članov ZK. da pa imajo nekateri po dve ali več funkcij in da jih tako dejansko sodeluje le 74. Vendar pa že to število zado- šča in bi ne smelo biti strahu, da ne bi mogli člani ZK nve- Ijavljati politike ZK v samo- upravljanju. če bi bila. seveda, njihova aktivnost potrebam primerna. Dosedanje izktišnje v delu članov svetov proizva- jalcev delovnih enot JLO_ pp|ia; zale poleg nekaterih uspehov tudi določene pomanjkljivosti. Bili so primeri, da so o mnogih varnih zadevah razpravljali površno in neresno. Ni se moč strinjati s tistimi člani kolekti- va, ki trdijo, da ni časa za raz- vijanje in poglabljanje samo- upravljanja zaradi velikih pro- izvodnih nalog. Takšne govori- ce so neumestne in škodljive ter gotovo ne koristijo titrje- vanju samoupravljanja. Vsi, ki mislijo, da zaradi proizvodnih nalog ui časa za samouprav- ljanje. mislijo, da ni časa za človeka, za odnt»se med ljudmi in odnose ljudi do proizvodnje. Ker sta kadrovska politika m strokovno izobraževanje še vedno zelo pomembna proble- ma, je bilo o tem na konfe- renci precej govora v referatu in tudi v razpravi. Po sprejeti organizacijski shemi potrebuje podjetje še VKV delavcev. 591 KV delavcev, % srednje strokovnih kadrov, 13 Ijndi z visoko strokovno izobrazbo {in- ženirjev) in b z višjo šolo. Pri tem je zelo pomembno usposo- biti nad 400 nekvalificiranih delavcev, ki jih je sedaj še ■522, medtem ko jih je po she- mi predvidenih le t22. Sledi, da bo treba voditi takšno ka- drovsko politiko, da ho mogoče zamujeno nadomestiti v do- glednem času. Potrebe po stro- kovnih kadrih občutijo v pod- jetju /p dalje časa, posebno pa je prišlo to do izraza po re- konstrukciji. Vsa skrb se po- sveča tudi štipendistom in je bilo lani dodeljenih novih "O štipendij na srednjih, višjih in visokih šolah, štipendije so tn- di primerno povečali in r,na- Jajo sedaj od 10 do 2S tisoč din mesečno. Kolektiv posveča tndi vedno več skrbi izrednim slu- šateljem, ki jih je na raznih šolah 47. Tndi tem nudi mate- rialno in drugo pomoč. Lani je bilo tudi zelo uspešno izobraže- vanje v izobraževalnem cen- tru podjetja. 1? vsega obravna- vanega ie razvidno, da je bi1fi precej lani sprejetih sklepov tndi izvednih. To je sicer šele začetek, toda člani ZK bodo morali imeti večji vpliv v ko- lektivu in vzbujati bodo morati med zaposlenimi interes za na- jdaljnje izobraževanje. j Glede bodočih nalog je bilo največ govor o izvajanju skle- I pov VTll. kongresa. ; V razpravi je sodelovalo več diskutantov, ki so zelo kritično obravnavali posamez»e proble- me. Mnogo kritičnejfa je bilo ! izrečenega o delu nekaterih i članov ZK, ki so se nekako od- tnjili liniji organizacije, ki na sestankih glasujejo za razne sklepe, potem pa nanje poza- i bijo in zavzemajo povsem dru- jga stališča. Posamezni člani ZK i kot aktivni družbeno-političnj j delavci pridejo tu in tam v ■ konflikt s svojimi nadrejenimi, ;če preveč odkrito kritizirajo razne nepravilnosti in si ta- t ko onemogočijo napredovanje, i medtem ko si pasivni utrjuje- ■ jo pozicije. Čeprav teh prime- j rov ni bilo mnogo, je bilo to I moč opaziti ob razporejanju na j delovna mesta ob uvajanju no- j ve organizaci jske sheme. Or- Iganizacija ZK bo morata biti j v tem pogledu posebej budna 1 Sekretar občinskega komite- I ja janež Kostanjevec je izrazil zaskrbljenost nad dosedanjim d^-^m članov ZK v tem kolek- tivu. Glede na dosedanjo pa- sivnost članov ZK ni mnoge upanja, da bodo sklepi kon- gresa pod takšnimi pogoji sploli (dosledno izvedeni. Poudaril je I da je končno potrebno prene I hati z razčlenjevanjem problC' j mov in se lotiti njihovega reše ' vat^ja. -ko. S PREDVOLILNIH ZBOROV V DELOVNIH KOLEKTIVIH PTUJSKE OBČINE Te dni je v sindikalnih po- družnicah razgibana politična aktivnost. So številne seje iz- vršnih odborov in predvolilni zbori članov sindikata v de- lovnih enotah, oddelkih, delo- višph in izmenah. Prvi rezul- tati evidentiranja kažejo, da so delavci dobro razumeli pravice in odgovornost, ki jim je bila zaupana z javno razpravo o družbeno aktivnih članih nji- hovih delovnih skupnosti, ki jim žele zaupati odgovorne javne družbene funkcije. Polo- vica sindikalnih podružnic je predvolilne zbore že končala, večina pa jih bo v teh dneh. Doslej je bilo Občinskemu sin- dikalnemu svetu Ptuj že do- stavljenih 59? imen evidentira- nih članov sindikata, število pa se bo povzpelo daleč nad tisoč, kar bo omogočilo na kandida- cijskih zborih delovnih skup- nosti izbrati kandidate za nove odbornike, poslance, nove člane delavskih svetov in kandida- te za druge funkcije orga- iK>v družbenega samoupravlja- nja. Delavci /p ob «;edanjem evidentiranju javno predlaga- jo, kdo naj kandidira za po- slanca in odbornika, razvese- ljivo pa je tudi, da delavci predlagajo, kdo naj kandidira v novi plemim občinskega sin- dikalnega sveta in v nove ob- činske odbore sindikata. Pone- kod so se predvolilnih zborov udeležili tudi odborniki 7bora delovnih '^kiipnosti Občin^kf skunščine Ptuj. kot nn primer v Podjetju za nopravilo vnz. Ptuj. k\jer ie odbornik noročal svojim volivcem o dolu s;kup- ščine. take itrimerc stno zabe- ležili tudi v iro>stinskem podjet- t11 >Haloški bi';cr<-. v o^^novni šoli »Franca Osojnika* in še nekaterih drugih podružnicah. Takih obiskov si rlanstvo zelo želi. zato bi bilo prav. d,t bi odborniki našli pot do svojih volivcev. Z združenjem borcev NOV do popolnih in hitrih rešitev Na območju mesta Ptuj ie včla- njenih v Združenju borcev NOV 271 članic in članov, ki imajo skupne s svoilm odborom važne naloge v okviru združenja in tudi v mejah skupnosti slede na stal- na delovn; orogram združenja m na oklepe, ki jih sprejmejo na konte renčali. Zadnja konferenca tega združenja je bila 9 januarja 1!}65 Iz poročila in diskusije o stanju, delu, uspehih m problemih v Ptu- ju, ki so važni zlasti ža Združenje borcev NOV. je najzanimivejša ugotovitev, da se združenje ne omejuje pri svojem delu samo na svoja članska vprašanja, ker sma- tra svoje delo kot del skupnega dela m naporov, pn čeiner mora stalno imeti pred očmi cilje skup- nost;, na katerih temelji narodno- osvobodilni in revolucionarni boj Čeprav je to združenje menda edino združenje v naši skupnosti, ki ima žal iz dneva v dan manj M 'nsivri. >-e"dar ne more spri- jazniti !5 tem. da ne bi sodelovalo s svojimi stališči v skupnem in pravilnem reševanju najvažnejših problemov Tudi se ne more za dovoljiti s tem. da bi se moralo strinjati ?. vsakršno iniciativo, ki ni v skladu z njenimi stališii in jo podpirati. Zato mora ostati kot soustvarjalec nove .Tugoslavije do zadnjega člana v združenju med najvplivnejšimi faktorji v na.šl skupnosti s svojimi stališči, s svo- jim sodelovanjem, s pravico kon- trole nad pravilnim izvajanjem ustavnih načel, zakonov, odlokov in sklepov, ki veljajo za vso skup- nost in v njej tudi za združenje. Ob takem razumevanju svoje vlo- se. dolžnosti in pravic lahko zdru- ženje jamči skupnosti pravilno Eocialistično politiko in prakso, ob kateri je skupnost lahko brez bo- jazni, da bodo prevzeli iniciativo tisti, ki jih dolgočasi misel, beseda m spomin na NOB Upor proti okupatorju in njegovim oomaga- čem, revolucija, junaštvo, boj. žrtve in zmage našega ljudstva nad fašizmom in nad zaostalo- stjo je vrlina naših junakov, ki jim jo priznava ves svet in ni razloga, da bi jo morali doma po- zabiti, kot bi radi pozabili revan- šisti na zločin*. kJ so jih zakri^/ili med svojim vojnim zločinskim po- četjem Obratno, v naši skupn-osti mora zra^ ves mladi rod v za- vestne čuvarje naše skupnosti, v rod 2 vrlinami svojih neustrašnih prednikov. Na to premalo mislimo v družinah, organizacijah m dru- štvih, v krajevnih in širši skup- nosti. zato je utemeljen sklep Združenja borcev NOV Ptuj, da bo vsaj 50, njegovih članov tolma- čilo mlademu rodu posebnosti na- rodnoosvobodilnega boja in hra- j brosti aktivistov in borcev NOV pri nas in v ostalih deželah, ki so se enako neustrašno borfle za zlom fašizma in ki se še danes borijo za nacionalno in ekonom- sko os\'oboditev. Med 271 člani je 194 borcev. 47 aktivistov, 10 sodelavcev in 20 čla- nov. ki še nimajo urejene doku- mentacije o sodelovanju Najmlaj- ši član je star 36 let, najstarejši pa 81. izmed vseh članov ie 81 • bolnih. 30 jih ima neprimerna sta- j novanja. 3 člani so brez rednih j I dohodkov. Pri 71 članih se ie j isrmotno stanje v zadnjem času iz- i i boljšalo 4 člani prejemajo meseč- j no republiško priznavalnino i (skupaj 85.000 dinl. 7 članov okraj- I no (skupaj 90.000 din), 11 članov ■ občinsko (skupaj 120.000 din) in 11 članov ie dobilo enkratno prizna- valnino Pravilno ie izzvenela na skup- ščini diskusija, da so še vedno stanovanjske težave tudi v Ptuju in da še več članov združenja ži- vi v skromnih materialnih razme- rah, da pa po 20 letih ni upra- viči j iva negotovost, kako dolgo bo še moralo živeti 30 članov v sla- bih stanovanjih in drugih v slabih materalnih razme- rah. Za prve kot za druge je bilo prav gotovo stališče združenja vedno enako kot je danes, da priporoča ugodno rešitev njihovih problemov, vendar i p vprašan i e. zakaj ta stališča niso bila unošte- vana in težave omiljene vsaj v mejah možnosti, če že ne s pra- vico prednosti za popolno rešitev pred drugimi problemi. Važna je tudi ugotovitev, da ie več borcev v manjših podjetjih, ki imajo manjše dohodke in tud; manj?" možnosti za skfb za borce Torej takšna podjetja so našla za člane združenja mesta, pri večjih po- djetjih pa to ni bilo mogoče. Sta- lišč združenja borcev torej povsod enako ne upoštevajo in s čim to lahko opravičuiejo? Takih ugoto- vite^' je še več in kažejo na to. da jih bo moralo združenje odloč- neje in javno obravnavati ter do- seči na pristojnih mestih pravilno razumevanje za celotno rešitev in v doglednem času Poleg tekočih vprašauj čUnslva je skrbelo združenji' tndi za po- stavitve spomenikov in plošč bor- cem v občini. Tako .ie biJ postav- ljen spomenik padlim kurirjem v Zg. Pristavi ter odkrita spomin- ska plošča Miranu Sajradinu na pročeliu osnovne šole v Narapljah. Združenje je orjraniziralo tudi proslave in udeležbo borcev na raznih proslavah kot npr. za dan borca, za odkrit.V spomenikov in plošč, zn zbor zagorske brigade v Trakoščann. sira komemoracije in za dan republike. Vsem, ki so se izltazali v minuU mandatni dobi odbora s svojo pri- zadevnostjo in aktivnostjo, je bilo izrečeno na konferenci priznanje. Tudi novoizvoljeni odbor se bo \-neto lotil vseh vprašanj za re- šitev katerih nal veljajo stališča združenja, za nadaljnjo postavitev spomenikov in odkritje spomin- skih plošč, za spoznavanie vsebine in juna,štva NOV. za proslave, za pomoč v organizacijah, kjer dela- jo borci, ter v društvih kjer član- .stvo aktivno sodeluje, zlasti pa za popolno in hitro reševanje oroble- mov borcev. V. J r .a z g t. a s Socialistična republik? Slovenija SKUPŠČINA OBCTNF PTTJ.T St.: 0fi-2/6o-l Datum: 14. januar 1965 Po 191. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Ma- ribor. št. 4R2'f54> sklicujem ZBORE VOLIVCEV po območjih krajevnih skupno- sti, v mestu Ptuj pa po območ- jih volilnili enot za volitve od- bornikov v občinski /bor občin- ske skupščine. Kraj in datum zbora volivcev določi odbornik občinskega zbo- ra občinske skupščine, vsak za svojo volilno enoto. predlog dnevxer»a reoa: I- izvolitev predsedstva zbora in dveh overovateljev zapisnika: 2. obravnava poročila o delu skupščine; občine Ptuj od nje- nega konstituiranja do konca leta 1964: 3. razprava o urbanističnem pro- gramu mesta Ptuja in njene- ga vplivnega območja (občine Ptuj): 4. Informacija o prispevkih in davkih občanov v letu 1963. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka STROPNIK, 1. r. Konji s Turnišča se selijo v Pončevo Prejšnji teden je '>dp>eljal Kmetijski kombinat Pančevo iz Kobilarne Tui-.nlšče pri Ptujii večji deJ odkupljenih konjev in dirkalne opreme. Na prihodnji transport bodo počakale le kobi- le. ki čakajo na žrebitsv S tem tudi zgubi Tumišče re- nome p-D vzreji konj in kobil za kasaški šport To skrb je prene- sel Kmetijski kombinat F»tU3 predv-sem na Kmetijski kombi- nat Panoevo, kot na interesenta za odkup večine konj in kobil in issveat^a. Ostali dogodki Medtem ko so ZDA v sredo tu- di uradno ustoličili predsednika Johnsona kot šestintridesetega predsednika ZDA, traja v sred- njeveškem francoskem dvorcu Piambouilletu pri Parizu razgovor De Gaulle — Erhard o bodočih zahodnonemško-francoskih odno- sih in stailščih do spornih vpra- šanj v zahodnem taboru. Ves svet z obžalovanjem in čustvi simpa- tij spremlja poslednji boj nekda- njega britanskega premiera Win- stona Churchilla, ki je že od petka v nezavesti. ? smrtjo. POZIV SUKARNU O odločitvi Indonezije, da za- pusti Združene narode, in o raz- logih smo že poročali. V torek so predsednik SFRJ Tito, predsednik ZAR Naser in predsednica Cejlo- na ga. Bandaranaike naslovili na indonezijskega predsednika Su- karna posebno poslanico, v kate- ri ga pozivajo, naj znova prouči svojo odločitev o umiku. Trije državniki razumejo indo- nezijsko ogorčenost spričo resni- ce. da 3e Malezija postala ne- stalni član VS kljub indonezij- skemu nasprotovanju, vendar ute- gne indonezijska odločitev hudo ogroziti boj proti vsem oblikam kolonializma in neenakopravnosti, za katerega se je jasno oprede- lila lanskoletna kairska konferen- ca nevezanih in kjer igra Indo- nezija zelo pomembno vlogo. Očitno je, da je enotnost neve- zanega sveta sedaj, ko so se nje- gova načela tako utrdila v svetu, da jih počasi prevzema tudi blo- kovsko opredeljeni svet. še toliko bolj potrebna. Resnica je dalje, da se more Indonezija mnogo lažje in avtoritativne je bojevati za svoja načela znotraj OZN. saj se ie razmerje sil tod temeljito spremenilo v korist nevezanih de- žel in politike miru ZASEDAN.TE VARŠAVSKE VOJAŠKE ZVEZE V torek se je pričelo v Varšavi zasedan.ie varšavske obrambne zveze, ki lidružuje vzhodnoevrop- ske dežele Zasedanje je vsekakor zelo oomembno. saj se ga udele- žujejo Drv: sekretarji oartij. pred- sedniki vlad. ter zunanji in ; obrambni ministri. Kakor piše I poljski tisk. se bodo lotili pred- \ vsem ponovne nemškip oborožitve. odnopov Vzhod—Zahod, odnosov ; s Kitajsko, m mednarodnega de- ' lavskega gibanja torej \T5rašani. o katpfh raznravlia danes ves svet. Vemo. da se Zahod ukvarja z ustanovitvijo večstranskih iedr- skih sil Atlantskega pakta, ki bi slednjič omogočile, da se Zahodrka Nemčija oboroži z jedrskim orožjem in prevzame vodilno vlo- go v zahodni obrambi v Evropi. Varšavsko zasedanje bo proučilo prav to nevarnost. Pred nedavnim je Evropo tudi vznemirila vest, ida namerava Zahodna Nemčija na meji proti vzhodu urediti ta- ko imenovana atomska minska polja v »obrambne namene«, v resniči pa kot nekakšno demon- sti-acijo. da je tako orožje že v Nemčiji (četudi za sedaj samo še v ameriških skladiščih). Ker sodi razorožitev med po- glavitne naloge bodočih stikov ZDA — SZ. so seveda taki in podobni načrti prava mina za ta- ke želje m hotenja. O sklepih varšavskega zasedanja bodo raz- pravljali tudi zahodni državniki na svojih sestankih na vrhu, med katere sodi tudi sedanje srečanje de Gaulle — Erhard v Parizu in predvideno srečanje britanskega premiera Wilsona v Bonnu. CHURCHILLOV POSLEDNJI BOJ Bolniško stanje znanega britan- skega državnika in nekdanjega premiera Winstona Churchilla se v času. ko to poročamo, vse bolj slabša in pričakujejo najhujše. 2e od petka je sir Churchill v neza- vesti, kotem ko ga je kot posle- I dica prehlada zadela možganska I tromboza. Ves svet spremlja nje- I gov Doslednji boj s sočustvova- ' njem in v spominih na izredno osebnost britanskega življenja. , nekakšno simbolično povezavo ; med starim britanskim imperijem, I m novo Veliko Britanijo, kakršna je danes. Sir Winston Churchill je imel izredno bogato in pisano življe- ! nje. saj je sodeloval v obeh sve- I tovnih vojnah izredno aktivno pa tudi v političnem povojnem živ- ljenju po obeh vojnah. Njegovih zaslug za zmago zaveznikov ne kaže posebej poudariti, četudi se je s svojimi nazori kot konserva- tivec seveda hudo razlikoval od naprednega gledanja sodobnega sveta. Nai omenimo, da je navzlic temu sprejemal zgodovinski raz- voj zelo realistično, kar je poka- zal med drugim tudi s svojim stališčem do NOV potem, ko se je prek posebne vojaške britanske misije prepričal o dejanskem sta- nju osvobodilnega boja v zasede- ni Jugoslaviji in o tistih, ki ta boj v resnici bojujejo. Škode po požaru v Strof- nih za okrog 40 mili- looov din V soboto. 16. januarja 1965. je izbruhnil požar v V7,metarni Strojnih delavnic Ptuj, ki je povzročU temu podjetju okrog 40 milijonov dinarjev škode. Prva očividca požara sta bila Stanko Vaupotič in Stanko Lo- vTec. ki sta delala v 3 izmeni v vzmetarni. Imenovana zatrju- jeta, da se je vnelo 4 400 1 ka- liLnega olja v bazenu za kal j en je V5aneti. Sama nista mogla zadu- šiti nastalega požara. Takoj so jima prihiteli na pomoč delav- ci i? podjetja, ki so pravkar pri.šli na delo v 1. izmeno, po- tem pa še gasilci iz Ptuja, Mari- bor-mesto, Pobrežjs. Studenci in Poklicna Maribor O^nj so lokalizirali. Uniči] jo v;'metarno. zgradbe in velik de1 napi^av ter del ostrešja sosedna skladiščne zgradbe Od gasilcev ;e z^^htevalo ga- šenje gorečega olja svojevrstno izkušn,je, pri katerem ne pride v poštev voda, teanveč le pena, ker se pri gašenju z vodo gore- če olie razliva po prostoru in se ^ njim požar še širi Vaupotič i-e je pri gašenju popekel. Vse razpoložljive minimakse so pri gašenju izpraznili. Strojne delavnice bodo hitro obnovile vzmetarno. Dosedanje peči ostanejo, poškodovane dele pa bodo dobili iz Cačka od pod- jetja. ki izdehije kaliLne peči. Računa.io. da bo vzmetarna v 10 dneh normalno nadaljevala z de- lom. Na.^tala škoda bo pokrita z zavarovalnino. Vzroke požara raz;iskujcjo. Pri kaljen.iu vzmeti potopijo v kalil- no olje do 000 stopinj Celzija razžarje-ne vzmeti. To delajo že več let. vendar doslej ni prišlo do požara. Zato bo toliko bolj zanimiva ugotovitev vzrokov za tokratni pnžar. Glede reševanja je potrebno pripomniti, da je bila pri nesre- či najdragocenejša izna.jdljivoft4 članov kolektiva in naglica ga- silskih enot, ki so prihitele v pomoč. V nasprotnem primeru bi zajel požar celotna sosedni objekt in bi povzročil znatno večjo škodo. y- M. stran 2 >T E D M K« — pefek, 22. januarja 196f Sfrnn 2 V Plujii izdelani kvalitetni projekti Projektivni biro Ptuj je razši- ril v Ictl. h obstoja svoje deiovno obmu^e na občine Ptuj, Ormož, Ljutrrmor T-o.ndavo pa tudi svoje p-odročje, saj izdeluje na- črte za vi^^oke zg. adbe, ceste, ko- mttnalno hidrotehniko, meliora- cije, mostove in zazidave, kar zmaguje s svojimi 10 projektan- ti, upravne posle pa s svojir^i 5 uslužbenci. Z leti je uspelo v gradbeništvu dos€?či red, zato gradijo sedaj ljudje v naši ob- čimi in drugod po prodhodni iz- potoitvi vseh predpisov. Imvestiitarji v ptujski občini in tudi drugod so vedno zahtevnej- ši, ker jim to narekuje vsestran- ski napredek pri nas in drugod v svetil. Vsi zahtevajo praktič- nejši in smotrnejši razpored prostorov jn gledajo vedno bolj na eko.noimii6n'OSt objektov, ne- karteri pa tudi na možnosl etap- ne graditve. lizjdelarva projektov je zamud- nejga in težavnejša, ker ni na- vada i;n tudi ni sredstev za iz- delavo več vardant projektov. Vsaik izdeianii projekt je potreb- no prilaigoditi zahtevam, potre- V ČETRTEK 9. PLENUM Ob SS PTUJ Deveto zasedanje razširjene- ga plenoma Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je prvotno določeno.za 11. januar 1965, a bilo glede na aktualne naloge v zvezi s pripravami na pred- volilne zbore članov sindikata preloženo na 2S, januar 1965. Plenum bo začel svoje delo ob 16. uri v Delavskem klubu v Ptuju, povabljeni pa so tudi člani občinskih odborov sindi- kata ter pododbora za šolstvo pri občinskem odboru sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Glavna točka dnevnega reda je analiza vloge zbora delovnih skupnosti Občinske skupščine Ptuj, in naloge sindikatov v na- daljnjem razvijanju družbenega samoupravljanja. Uvodni refe- rat bo imel član predsedstva in predsednik komisije pri ob- činskem sindikalnem svetu za družbeno samoupravljanje JO- ŽE 5EGULA. Na plenumu se bo razprav- ljalo tudi o priporočilih pred- sedstva Okrajnega sindikalne- ga sveta Maribor, o zdravstve- nem varstvu ljudi pri delu in o rehabilitaciji invalidnih oseb. Verjetno bo v kratkem o na- vedenih vprašanjih sklican tudi p]enum Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj, ki bo razprav- i Ijal o problematiki zdravstve-( nega varstva ljudi pri delu v j ptujski komuni. FB I bam in moiŽ!n.ostim še posebej pa terenu. Stalne spremembe predpisov in cen materialu one- mogočajo skladnost m-cd prora- čunskimi vsotami in med stroški izvedbe in je malo zgradb, kjer bi se številke iz proračuna sklada- le s stroški izvedbe. Se poleg temeljitega študija im vseh pred- videnih možnosti vedno nasto- pajo razlike, ki spravljajo zlasti investitorje in izvajalce v ne- ugoden položaj. Ni mnogo primerov, dodaja pa se, da spreminjajo investitorji med izvajanjem prej naročen in odobren projekt na lastno od- govornosit, ne glede na vrsto vmesno povezamih faktorjev. Razvoj življenjskih razmer, mož- I nosti in ostalo po svoje vpliva na želje in zahteve graditeljev, ti pa na projekte. Kjer pride spo- razunwio do sprememb je v redu, sicer pa gredo vse na riziko in- i vestitorja in izvajalca. Ni mno- I go primerov, da bi investitorji ponavljali graditve po že goto- viih načrtih iin predračunih, zato j je potrebno izdelati vsaki pro- I je(kt posebej in torej ni če to več stame kot tipski pro- jekti. Zamimivo je tudi to, da najde- te skoraj povsod literaituro iz raznih dežel v zvezi z novograd- njami m da vnašajo investitor- ji v svoje projekte del raznih novih elementov, ki odgovarjajo sodobnim zgradbam. Zato tudi mora projektivni biro prelistati mnogo domače in tuje literatu- re in vskladiti njene ugotovitve z našimi željami, zahtevami in možnostmi sicer pa je potrebno razne elemente med gradnjo spreminjati, kar ni koristno ni- ti lahko. Pri vsem dosedanjem delu Projektivnega biToja Ptuj, pa najsi je delal projekte za razne stranke iz občin Ptuj, Ormož, Ljutomer in Lendava ter je pro- meta skoraj 60 milijonov dinar- jev, ni mogoče najti resnega očitka na škodo renomeja biro- ja in kvalitete projektov, zato tudi upa. da bo pri nadaljnjem delu dosegel nove uspehe in tu- di pogoje za nada-ljinjo raizši- ritev. ki je za Ptuj prav gotovo koristna. V. J. Prispe 1 davki p® Konec preteklega leta so izšli novi predpisa o prispevkih in davkih občanov. Zvezni temelj- ni zakon in republiški zakon o priispevkih in davkih občanov določata 6 vrst prispevkov in davkov in sicer: prispevek iz osebnega dohod- ka od delovnega razmerja, ki nadomešča dosedanji redi^ in dapolnilni proračunski prispe- vek; prispevek iz osebnega dohod- ka od kmetijske dejavnosti, me- sto dosedanje dohodnine in ob- činske doklade od kmetijstva; prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti — namesto dosedanje dohodnine in občinske doklade od obrti; prispevek iz osebnega dohod- ka od samostojnega opravljanja initelektualnih storitev — mesto dosedanje dohodnine in občin- ske doklade, od samostojnih po- klicev; prispevek iz osebnega dohod- ka od avtorskih pravic, paten- tov in tehničnih izboljšav — me- sto dosedanjega davka od avtor- skih pravic; \ prispevek iz skupnega dohod- ka občanov — mesto dosedanje- ga davka od osebnega dohodka državljanov. Davke našteva naslednje: davek na dohodke od stavb — dosedanja hišnina; davek na dohodke od premo- ženja in premoženjskih pravic — doslej približno isti naziv, davek na dediščino in darila — doslej isto; davek na kmetijske proizva- jalne priprave in na samorodno trto — doslej premoženjske tak- se; davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela dru- gih — doslej davek na tujo de- lovno silo. Za območji občin Ptuj in Or- mož je pKDmemben tisti člen za- kona, ki določa, da se od ka4;a- strskega dohodka od zemljišč v IV. proizvodnem okolišu ne pla- čuje prispevek od kmetijstva. V ptujski občini je v prvem pro- izvodnem okolišu Ptujsko in Dravsko polje, v drugem Slo- venske gorice, v tretjem so ni- žinski predeli Haloz, v četrtepi pa višinski predeli Haloz. Od skupnega števila davčnih zave- zancev prispevka od kmetijstva jih odpade 22 Vo na četrti pro- izvodni okoliš. Za vsa kmetijska področja pa je važen tudi tisti člen tega za- kona, ki določa, da so prispev- ka iz kmetijstva oproščeni l^st- niki zemljišč, katerih skupni let- ni katastrski dohodek ne prese- ga 50.000 din. Na območju ptuj- ske občine je okrog 3000 takš- nih zavezancev, torej približno četrtina vseh davčnih zavezan- cev iz kmetijstva. Po določbah obeh omenjenih zakonov je prepuščeno občinam uvajanje in predpisovanje sto- penj za posamezne prispevke in davke, prav tako pa predpisova- nje trajnih in začasnih oprosti- tev in olajšav glede plačevanja prispevkov in davkov (v prime- ru el. nezgode, bolezni, starosti in pod.); določanje osnov za pri- spevke od gozda: ugotavljanje letnega kosmatega dohodka KV in VKV delavca, zaposlenega v gospodarski organizaciji: določa- nje kriterijev za predpisovanje davka od stavb; predpisovanje višine davka na proizvajalna orodja v kmetijstvu in na samo- rodno trto ter uvedba krajevne- ga samoprispevka tam, kjer ni krajevne skupnosti. IVove cene mesa Od 19. L 1965 so začele veljati v Ptuju nove maloprodajne cene mesa. Povečane so cene govedi- ni, teletini in svinjskemu mesu, ostadiejo pa nespremenjene ce- ne slanini, mesnim izdelkom in za drobovino. V Ljubljani, Celju, Mariboru in ostalih mestih so spremenili maloprodajne cene že v prete- klem letu in takoj v začetku ja- nuarja t .1. Podjetje »Perutnina« je vložilo puri referatu za cone občinske skupščine Ptuj vlogo za povečanje maloprodajnih cen s potrebno dokumentacijo in kal- Iculadoami. Nove cene so potr- jene in veljajo od 19. I. 1984 da- lje. j Do zvišanja cen je prišlo za- I radi občutnega dviga odkupnih cen živine, ker so bile le-te v juniju 1964 sproščene. Predlože- na doktimemtacija ni kalkulacije vsebujejo te nove odkupne cene in je bil dvig cen mesu niujen, saj je imelo podjetje mesečno pri maloprodaji večmilijonske izgube. To zvišanje maloprodajmiih cen ne sme vplivati na ponovno zviševanje odkupnih cen živine. Novost pri prodaji mesa pa je v tem, da ni privage kosti, da lahko dobi potrošnik meso po različnih cenah glede na kvali- teto in vrsto mesa. S tem je ix>trošnikom zagotov- ljena izbira mesa. Kosti so v prodaji po ceni 70 dinarjev za kg, razen pri mesu z vraščenimi kostmi (rebrca, ka- re) kjer je tudi cena takemu^me- su nižja. Cen^a mesu v ptujskih mesni- cah pa so še kljub temu za 20 do 60 din nižje kot n. pr. v Ljub- ljani, Celju in drugod. Cenik objavljamo na 6. strani. ^ S konference ZK Kmetijskega kombinata Ormož član ZK-pobudnik in nosilec naprednih idej Poljše nagrajevanje strokovnjakov bo koristno vplivalo na Aitrejši gospodarski in družbeno-politični razvoj. Sodelovanje med kmetom in zadrugo mora biti ekonomsko opravičeno. Večja skrb za higiensko tehnično zaščito delavcev na delovnem me- stu. Kaj bo z gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu? Precejšen kmetijski napredek v občini. Izdelati je treba merila za nagra- jevanje po delu. Premalo diskusije o pogojih dela in skrajšanju delovnega časa. Na sobotni letni konferenca ZK Kmetijskega kombinata Ormož so navzoči temeljito in vsestran- sko analizirali probleme, težave in uspehe, ki so bili doseženi v družbenem kmetijstvu na območ- ju občine. Navzoči so kritično ocenili dosedanje delo, z živah- no in s konstruktivno diskusijo pa so vsak po svoje prispevali pri reševanju problemov, naka- zali so jasno smer nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini, kri- tizirali so opažene slabosti in po- manjkljivosti ter se zavzemali za povečanje proizvodnje, za uvajanje nove tehnologije v pro- izvodnjo, za povečanje čistega dohodka zadruge in osebnih do- hodkov zaposlenih. Nekateri člani ZK so opozorili konferen- co na izkoriščanje notranjih re- zerv, se zavzemali za boljšo teh- nično zaščito delavcev, še za uspešnejše strokovno in družbe- no-politično izobraževanje de- lavcev na delovnem mestu, še bolj je treba utrditi sistem de- lavskega samoupravljanja in ga čimbolj decentralizirati in najti je treba ustrezna merila za na- grajevanje po vloženem delu. Nekoliko premalo diskusije je bilo na konferenci o delovnih j pogojih zaposlenih, o skrajšanju i delovnega časa in sploh o delov- nem človeku, ki je proizvajalec, upravljalec in usmerjevalec pro- izvodnje. Diskutaijitje so posebno skrbno analizirali kmetijske probleme, nakazali so na njih rešitve, se zavzemali za večjo proizvodnjo, za boljšo in eko- nomsko bolj apraviono sodeio- I vanje med kmetom in zadrugo, za uvajanje sodobnejših oblik proizvodnje in za drugo. Kriti- zirali so neaktivnost nekaterih članov, predvsem tiste, ki niso dovolj budni in ki ne skrbijo za pravočasno reševanje problemov. Qrajali so neenotna stališča ne- Katerih kmetijskih strokovnja- kov in poudarili, da mora delov- ni človek več in seveda čim bolj demokratično odločati o tem ali onem vprašanju. To pa bo mo- goče le takrat, kadar bo sleherni zaposleni aktivno sodeloval v samoupravljanju, takrat bo le neposredno in praktično odločal o svojem osebnem položaju, o pravilni delitvi osebnih dohod- kov po vloženem delu, o per- spektivnem razvoju podjetja, o višini investicij, o novogradnjah in podobno. Pomanjkljivost čla- nov ZK je tudi v prehitrem re- ševanju raznih proizvodnih in ostalih gospodarskih problemov. Na konferenci so tudi govorili o slabosti zvišanja cen, o nedo- voljeni samostojnosti nekatterih članov ZK in dejali, da je treba smele je ocenjevati delovnega človeka po opravljenem delu in ne toliko po izobrazbi. I Precejšen kmetijski napredek v občini Kmetijstvo je v občini Ormož v zadnjih letih doživelo precej- šen napredek v družbenem in v zasebnem sektorju. V zadnjih treh letih so družbene površine pevečali za 728 ha. obdelovalnih površin in se je družbeni sek- tor povečal za nad 25 ®/o vseh kmetijskih zemljišč. Ce pogleda- mo investicijska vlaganja zadru- ge zadnjih treh let, ugotovimo, da je bilo lani trikrat več vlo- ženih investicij od leta 1962 in enkrat več kot leta 1963. Lani je bila investirana 1 milijarda 74 milijonov dinarjev. Lani je zadruga porabila inve- sticije za gradnjo vinske kleti in za gradnjo goveje farme, za ob- novo nasadov, za nakup kme- tijske mehanizacije, za nakup kmetijskih zemljišč, za gradnjo garaž in skladišč, za garancijske pologe in nekaj sredstev tudi za ostale investipije. V zadnjem obdobju je kolektiv Kmetijske zadruge Ormož po- sebno skrbel za dobro organiza- cijo dela in za sodobnejšo teh- nologijo proizvodnje, kar je ugodno vplivalo na hitrejši po- rast produktivnosti dela. V zadnjih dveh letih se je v občini izoblikovala ustrezna ob- lika socialističnega kmetijstva, ki daje jasno sliko perspektiv- nega razvoja kmetijstva v obči- ni. V tem obdobju je bilo opa- ziti težnjo kolektiva po sodobni izpopolnitvi proizvodnje. Tudi težnja po večji proizvodnji in kakovostnejši proizvodnji se je uresničila in se je celotni doho- dek lani povečal napram letu 1962 za 425 milijonov dinarjev. Skladi zadruge so nekoliko manj- ši od preteklih dveh let zaradi povečanja standarda zaposlenih. V tem dvoletnem obdobju se je povečala mehanizacija za 37 "/o, ki pa še vedno ne more zadovo- ljiti potreb zasebne in zadružne proizvodnje. Nagrajevanj« po detu Nagrajevanje po delu je naj- bolj stimulativna in realna^obli- ka nagrajevanja, ki pa še ni povsod dobila svojega mesta in vsebine. Praksa je pokazala, da problemi in težave ■ nastajajo tam, kjer ni zavestne družbene akcije, kjer družbeno-politične organizacije niso dovolj aktiv- ne, tam navadno ni čutiti vodilne vloge ZK, ki bi morala biti po- budnik in nosilec naprednih mnenj in gledišč, ki bi morala skrbeti za izkristalizirane krite- rije nagrajevanja po delu. Za neposredne delavce v kmetijski proizvodnji so ustvarjeni krite- riji za delitev osebnega dohodka po delu. Pri tem sistemu delavec lahko z marljivostjo, pridnostjo in sposobnostjo vpliva na višji osebni dohodek, kar ugodno vpli- va na njegovo razpoložeaie. Za vse strokovne, administrativne in druge službe zadruga nima iz- delanega sistema, kar destimula- tivno vpliva na višjo produktiv- nost dela. Res je, da sistem nagrajevanja ne more biti nekaj konstantne- ga in da ga je treba nenehno izpopolnjevati vzporedno s ve- čanjem produktivnosti in z raz- vojem gospodarstva, V pogledu višjih osebnih dohodkov je bil v lanskem zadnjem trimesečju dosežen precejšen napredek, to- da storiti bo treba še korak na- prej in pravilno bo treba oceniti delo slehernega strokovnjaka in ga na osnovi tega primerno na- grajevati. Povprečni osebni do- hodki so lani v kombinatu zna- šali 37.486 din in so bili večji za 8461 dinarjev od leta 1963. V primerjavi s tem so se tudi znat- no povečali življenjski stroški in se življenjski standard kmetij- skih delavcev ni mnogo izboljšal. Povprečni mesečni prejemki za- poslenih v kmetijstvu so še vedno mnogo nižji od zaposlenih v industriji, ki imajo tudi urejene delovne pogoje. Delo skupščine občine Ptuj od njenega konsti- tuiranja do konca leta 1964 pred volivci Odbornike v občinsko skupščino volijo neposredno občani in sicer v občinski zbor; delovni ljudje, zaposleni v delovnih organizaci- jah vključno javno upravo pa od- bornike v zbor delovnih skup- nosti. Oba ta zbora sestavljata volilno telo za izvolitev poslan- cev v republiško in zvezno skup- ščino s tem, da volilci ponovno potrdijo izvolitev poslancev v re- publiški oziroma zvezni zbor. Sestav obč. sku|3ščine Sestav sedanje občinske skup- ščine je s posebnim odlokom do- ločil prejšnji občinski ljudski odbor Ptuj v mesecu aprilu 1963. Ta sestav je tudi potrjen v občin- skem statutu, ki ga je sprejela občinska skupščina meseca apri- la 1964. Po teh določbah občm- i sko skupščino sestavljata občin- I ski zbor in zbor delovnih skupno- .žrtvo- valna in agilna dolgoletna knjiž- ničarka vsa leta na enaki ravni. Vendar ima tudi knjižnica teža- ve. ker je knjižni fond že star m se ne obnavlja ali pa se prepočasi, vsled česar je krog bralcev ved- no manjši. Omeniti velja tudi kino Svoboda, ki prav tako ni- ma nobene zveze z razpadlim društvom. Kot je znano, ima ta zavod velike težave zaradi za- starelosti osnovnih sredstev, kajti dvorana že dolgo več ne ustreza svojemu namenu. Kino si zelo pri/zadeva to vsaj delno nadomestiti s primernim film- skim programom. Cepljenje proti gripi Delavski svet podjetja TGA je nedavno razpravljal o pre- ventivnih ukrepih proti nalez- Ijdvim boleznim, predvsem proti gripi. Sprejel je sklep o obvez- nem cepljenju vseh v TGA za- poslenih proti +ej bolezni. Pred leti je Po statističnih podatkih zbolelo mnogo članov kolekti- va, kar je povzročilo precejšen izpad delovnega časa in s tem občutno gospodarsko škodo. Da bi se to preprečilo ali vsaj zmanjšalo na minimum, je uve- deno obvezno cepljenje vseh članov kolektiva proti gripi. Re- zultat cepljenja je bil doslej do- ber, saj se je občutno zmanjšalo število obolenj zaradi gripe. Da bi izvršili cepljenje nemoteno in čim hitreje, je kadrovska služba podjetja izdelala razpored za vse zaposlene. Sklep o obveznem cepljenju proti gripi je povsem umesten, pravilno pa je tudi, da bo uve- den postopek proti vsakemu, ki še cepljenja iz neupravičenih razlogov ne bi udeležil. -ko. IZ C I R K O V C i V^ novo leto 1%5 so vstopila društva in organizacije z novimi močmi. Obračuni dela le-teh so I opravljeni, no\e odbornike pa čakajo nove naloge. Vsako dru- ; štvo ali organizacija želi čim I usp<'šnejše delovati oziroma pre- j niagovati napore in priti do že- Ijcnega cilja. To doseči brez koordinacije članov organiza- cije, članov ožjega odbora or- ganizacije oziroma brez koor- dinacije med društvi in organi- zacijami. je težavno. Z namenom, da bo bodoče delo in življenje množičnih or- ganizacij potekalo nemoteno in v medsebojni pomoči, je novoizvoljeni krajevni odbor SZDL organiziral posvetovanje predstavnikov društev in orga- nizacij. Na tem posvetovanju so se predstavniki društev in organizacij zedinili, da bodo v bodoče tesno sodelovali, poma- gali drug drugemu in iskali po- trebno pomoč pri najbližjem, o delu in težavah pa bodo vse organizacije in društva kakor tudi krajevna skupnost in KZ poročali krajevnemu odboru SZDL. Koordinacijski odbor bo skrbel za resno izvajanje so- delovanja in povezanosti mno- žičnih organizacij. Na posve- tovanju sta sodelovala pred- stavnika občinskega odbora SZDL inž. Sonja Kravos in Kari Zmauc. Osnovo za eviden- tiranje kadra je podal Kari Žmauc v svojem govoru. Na osnovi tega so društva in orga- nizacije evidentirale skupno 67 oseb. Izvoljen je bil odbor za po- moč in izvedbo programa IV. medobčinskega tedna bratstva in prijateljstva. Za vodjo odbora je bil izbran znani dolgoletni sode- lavec družbenega in politične- ga življenja Lojze Knafeljc. Odbor bo preštudiral pro- gram za sodelovanje in se od- ločil za najugodnejšo pomoč, za kraj pa bo izbral najbolj priljubljen kulturni nastop. Krajevni odbor SZDL Cir- kovce želi seznaniti volivce, da bo v nedeljo, 24. januarja 1965, Db 730 zbor volivcev. Razpra- va bo o urbanističnem načrtu, obravnava »STATUTA« kra- jevne skupnosti, volitve in raz- la pereča vprašanja kraja. Na sbor volivcev je povabljena aredsednica občinske skupščine In ljudski poslanec, lepo bi bi- b, če bi se zbora volivcev ude- ežil od vsake družine vsaj po ;n član. -pv- Zobozdravstvena služba v občini Ormož v zadnjih letih je Zdravstveni dom Ormož uredil zobozdrav- stveno službo na območju občine, V zobozdravstvu delajo trije diplomirani stomatologi. Zobozdravstvena ambulanta je pri Mi- klavžu, v Podgorcih, v Središču in v Ormožu, ko pa bodo zgra- dili ustrezne prostore za zobno ambulanto pri Tomažu in v Ivanjkovcih, se bo uresničila večletna želja in potreba tamkajš- njih občanov, ki moriuo po več kilometrov daleč k zobodrav- niku v Ormož. Tudi Kogovčani so na zboru volilcev zahtevali zobno ambulanto, vendar jim bo moč ustreči šele z zgraditvijo ustreznega prostora. Tudi v Ormožu se zobna ambulanta ne more razširiti, ker ni potrebnih prostorov. Kolektiv Zdravstve- nega doma Ormož se vsestransko zavzema za razširitev zdrav- stvene in zobozdravstvene službe, pri tem pa se srečuje s te- žavami. ki jih v okviru finančnih možnosti rešuje. Na sliki je dr. Dragoljub Zagoričnik in instrumentarka pri delu. Prvič letos je bil v občini sistematični pregled zobovja šoloobveznih otrok, kar kaže. da je glede zobozdravstva v občini dosežen znaten napredek. 37 LET ZA VOLANOM, VENDAR B^EZ PREKRŠKA Predstavljamo našim bralcem šoferja Avtobtisnega podjetja Maribor Ivana Furmana iz Med- vede pri Majšperku, ki vozi na progah Makole — Poljčane — Ptuj, Cerkven j ak — Ptuj ter Le- skovec — Ptuj. Ivan Furman vozi poklicno že 37 let, vendar ni imel doslej še nobenega pre- krška prometnih predpisov. Pač pa je v teh dolgih letih doživel pri opravljanju svojega poklica vrsto razburljivih doživetij. Na zapišemo samo dve izmed njih 4. januarja letos je vozil av tobus iz Cerkvenjaka proti Ptu JU, ko so prinesli v Trnovsk vasi na avtobusno postajo moč no krvavečega Alojza Tašnerja iz območja Trnovske vasi, ki si je pri delu povzročil s sekire na nogi veliko in globoko rano Kri je curkoma lila iz njegove noge in je bilo očitno, da bo poškodovani v krajšem času iz- krvavel. Furman je vzel poško- dovanca v avtobus, kjer so mu prisotni po Furmanovem navo- dilu hitro prevezali nogo nad rano ter ustavili krvavitev, na- to pa je z vso možno naglico odpeljal poškodovanca v ptuj- sko bolnišnico, kjer so ga odne- sli neposredno iz avtobusa na operacijsko mizo. Drugi primer se je dogodil lani na poti Maribor—Majšperk v bližini Frama. Furman je imel v avtobusu 55 potnikov in je vo- zil s hitrostjo 55 km v desni ovi- nek pri Morju, ko je nenadoma opazil, da je cesta zaprta, ker se je nekaj pred tem prevrnil na cesti neki tovornjak, naložen z nafto. Cesta je bila mastna od nafte ter zavore niso prijele, na desni strani je bil avto pro- metne milice na levi pa žerjav, ki je dvigal prevrnjeni tovor- njak. Skozi še prehodni del ce- ste je v tem trenutku pripeljal avtobus iz Celja. Furman je ho- tel zaviti s ceste v desno, ko je opazil nad meter globok jarek, zato je v trenutku zavil v levo, potegnil ročno zavoro, kar je blokiralo zadnja kolesa, zato pa je avtobus obrnilo nazaj proti Mariboru. V tem trenutku pa je Furman prestavil v drugo hi- trost ter dodal plin in v na- sprotno stran vrteča se kolesa so pripomogla, da se je vozilo ustavilo komaj meter pred za- poro. Koliko potnikom je rešil življenje? Raje tega ne ugotav- Ijajmo, gre le za priznanje, da je pametno, predvsem pa pra- vočasno ukrepanje lastnost takšnih mož, kot je Ivan Fur- man, kateremu želimo tudi v bodoče vso srečo v vse bolj go- stem prometu na naših cestah, i Ivan Furman Neprijetne soremembe po kolavdaciji Ptujsko gradbeništvo je boga- tejše za eno dragoceno izkušnje glede graditve večjih stanovanj- skih zgradb na terenu, ki zahte- va nasip znotraj zidov temeljev Kratek čas po kolavdaciji no- vozgrajenega stanovanjskega bloka (lomljenca) v Ptuju, v Ci- ril-Metodovem drevoredu, ki ims tudi centralno kurjavo, je take p>osedel nasip pod kletnim po- dom, da je ostala plošča brez opore, zato je počila na več stra- neh in posedla ter z njo vred tudi kletno vmesno zidovje. Tc se je zgodilo najprej v kletnih prostorih vzhodnega dela zgrad- be, prožneje pa še proti sredini. Ploščo bo treba po primerni predhodni utrditvi podlage po- novno zbetonirati ter na njo po- novno zazidati kletno vmesno zidovje. ki nima nikakega vpli- va na trdnost celotne zgradbe, temveč le razdeljuje kletne pro- store za različne namene in ko- ristnike. Alarmantne vesti v javnosti, da je posedla in da je poškodo- vana celotna stanovanjska zgradba, so k sreči odveč, ker so zunanje in notranje nosdlne ste- ne v redu in ni bojazni, da bi utri>ela zgradba težje okvare. Izkušnja, da je p>otrebno nasip med temeljnimi stenami pred betoniranjem kletnih tal dobro utrditi, bo v bodoče stalna za- hteva vseh, ki so odgovorni za kvaliteto gradbenih del na jav- ndh in zasebnih zgradbah. Gradbeno podjetje se je takoj lotiilo popravil nastalih poškodb v novem bloku in odklanjanja nastale škode. Ce je povzročitelj posedanja kletnih tal in na njih zgrajenih vmesnih zidov počena vodovod- na cev in iz nje v nasip pod tle- mi deroča voda, ki je baje raz- kopala nasip v vzhodnem delu zgradbe, nastaja vprašanje, kako je prišlo potem še do pK>sedanja tal v srednjem delu zgradbe. Vsekakor bi bilo prav, če bi dala gradbena inšpekcija javno- sti pojasnilo, kaj se dogaja ix>d kletno ploščo v novem bloku in kako bodo investitorji v bodoče zagotovili, da se to ne bo ponav- lj'alo. Ptujska razglednica: južna pot na grad Uspehi naših visokošolcev v ponedeljek, 11. januarja 1965, je diplomiral v Zagrebu na pri- rodoslovni fakulteti, na oddelku za atomsko fiziko 23-letni Tone Tonejc iz Kidričevega, sin inž. Staneta Tonejca, tehničnega di- rektorja Tovarne Boris Kidrič v Kidričevem. Mladi dipl. inženir Tone Tonejc je bil med izredno prizadevnimi študenti in je v razmeroma krat- kem času dosegel diplomo. Njego- vi profesorji in kolegi so mu pri- srčno čestitali in so mu želeli tudi v poklicu mnogo usT>ehov. Čestitajo mu tudi njegovi kole- gi iz dijaš:kih let. CHURCHILL ŠE NA(>REJ SLABI v sporočilu o zdravstvenem sta- nju Winstona Churchilla, objavlje- nem sinoči ob 20.23, je rečeno, da cirkulacifcki sistem bolnika še na-1 prej slabi. trZne cene povrtnine in sadja v ptujski po- slovalnici »Povrtnine« Maribor (Pri Magdi) Cvetača kg 250 din, feferoni (stekl.) 190 din, grah (zmrznjen) kg 170 din, kumare (zmrznjene) kg 330 din, ohrovt kg 120 din, paradižnik kg 395 din, paprika (zmrznjena kg 180 din, peteršilj 200 din, por 120 din. solata en- divija 240 din, špinača (zmrznje- na) 330 din, zelje sveže 80 din, zelje rdeče 100 din, zelena 100 din, redkev čma 60 din, oves (lu- ščeni) 300 din, česen 350 din, če- bula 100 din, krompir 52 din, ko- renček 90 din, pesa rdeča 100 din, paprika vložena 170 din, ku- mare vložene 170 din, koruza 85 din, pšenica 88 din, proso 120 din, fižol »tetovec« 230 din, fi- žol prepeličai 250 din, fižol cipro 250 din, fižol enobarvni 200 din, fižol mešani 180 din, zelje kislo 100 din, Radenska 60 din, Slatina Donat 60 din, breskve (konz.) 350 din, češnje (zmrznjene) 150 din, grozdje 300 din, hruške 160 din, jabolka 170 din, marelice (konz.) 350 din, orehi jedrca 1600 din, slive - češplje 190 din, slive suhe 390 din, kokosova moka odprta 550 din, ajdova kaša 400 din ba- nane 350 din, lešniki celi 550 din, limone 290 din, mandarine 350 din, pomaranče 300 din, ro- žiči celi 280 din, smokve (v celo- fanu) 95 din, grappefruit 200 din, Radgonski biser 640 din, vino rdeče 1 1 288 din, vino belo I 1 265 din, vino rdeče 21 650 din, vino belo 2 1 880 din, jajca 34 din, med 380 din, sir 1260 din, vrečke papir 340 din, ptičja hra- na 300 din. V petek, 22. januarja, bo na zalogi sveže sadje in zelenjava v zmrznjenem stanju. Pisma uredništvu TI GREŠ LAHKO PEŠ! 5. januarja t. 1. sem čakal na avtobusni postaji v Ptuju na av- tobus proti Novi vasi in Cerkve- njaku. Ko je prišel sprevodnik M. F. med potnike, se je lotiJ mene: »Markež, ti greš lahko peš, saj do Nove vasi boš že pri- šel!« Ker se nisem s tem strinjal, sem odgovoril, da sem kot vsak drug potnik, ki plača voznino, čeprav se ne peljem daleč. Skle- nili sem počakati prihod avtobu- sa, ter se, v kolikor bi bilo v njem dovolj prostora,« odpeljati v Novo vas. Sprevodnik pa me še vedno ni pustil pri miru, tem- več je govoril, da je vozil že več- je gospode, kakor sem jaz. Nisem vedel, kaj je s tem nameraval. Nato je odšel ter se vrnU pred prihodom avtobusa. Zopet je za- čel razpravljati s potniki o voz- nind v tem smislu, da se hočem jaz peljati, ki plačam 60 din, medtem ko plačajo drugi potniki po 200 din. Po mnenju tega sprevodnika bi se torej naj na avtobusih vo- zili le potniki od začetne do končne postaje, vsi ostali pa bi laj hodili peš. Mislim, da je po- stopek tega sprevodnika nepra- vilen, kaže pa tudi na stopnjo ijegove vljudnosti do potnikov. Alojz Markež, Placar, Desternik Ocena za Leskovec: nezadostno Tričlanski predavateljski ak- tiv Delavske univerze Ptuj je bil 19. januarja v Leskovcu, kjer je bilo napovedano predavanje dr Vinka Brenčiča »Kdaj moramc k zobozdravniku«. Predavatelj- ski aktiv je prišel ob 18,30 uri v Leskovec. Učilnica je bila že precej zasedena. Ko je tehnični vodja pripravil aprature za predvajanje je vodja izobraže- valnega centra Leskovec Rad- mUa Paj po uvodnih besedah prepustila nadaljnji potek pre- davanja predavateljskemu ak- tivu. v učilnici je tedaj bilo zbranih 80 odraslih in odrasle mladine. 2e takoj v začetku predava- nja je bilo slišati v ozadju učil- nice glasne pogovore zato je pre- davatelj dr. Vinko Brenčič pro- sil, naj se tisti, ki ne mislijo poslušati predavanja odstrani- jo. V premoru, ki je nastal, so prihajali v učilnico vaški fantje, ki so že na hodniku kričali in vzklikali: »Auf biks!« Ker je ob prihodu teh fantov v učilnici nastal nemir, je Rad- mila Paj mlade ljudi opozorila, naj bodo dostojni. Takrat sta se dvignila dva izmed »fantov«, od od teh se je eden nalašč zaletel v mizo. na kateri je stal stol s kinoprojektorjem. Le-ta se je prevrnil in projektor je padel na mizo. Bil je poškodovan. Mlsdi- nec. ki je podrl mizo, je potegnil nož, ki ga je imel že priprav- ljenega in z njim grozil, v pr\'i vrsti učiteljiici Radmili Paj, ki sta jo dva tovariša zaščitila. Ženske so kritizirale dogajanje, o moških pa je imel predavatelj- ski aktiv vtis, da najbrže ne bi ničesar storili v zašči+o. če bi prišlo do -fizični^« namdov. i MF, Ptuj i Za drobiž nI cigaret Tov. urednik, naj vam sporočim, kaj se nri je pripetilo 27, dec. preteklega leta popoldne, ko sem kot kadi- lec hotel kupiti v gostilni Mari- nlč v Desterniku zavojček ciga- ret Marinič je takoj ustregel moji želji, vendar ml je zavoj- ček tudi takoj odtegnil, ker sem hotel cigarete plačati z drobižem. To je podkrepO s tem, da dro- biža ne bo štel, jaz pa sem ostal brez cigaret. Naslednje jutro sem v prvi ptujski trafilid kupol cigaireite s prav istim drobižem, vendar prodajalec ni imel pripomb. Tako me je to posililo, da vas vprašam, ali samo v nekate- rih trafikah prodajajo cigarete za drobiž, v drugih pa le za srto- take ali tisočake in ali ni ves de- nar, kolikor ga je v obtoku, ve- ljavno plačilno sredstvo. HF, Desternik Pravilen odnos Upokojeni delavci Tovarne volnenih izdelkov Majšperk smo bili 7. januarja 1.1. prijetno pre- senečeni, ko smo dobili vabila, naj se zglasimo v tovarni. Prejeli smo lepa novoletna da- rila. za kar se tovarni iskreno zahvaljujemo. Kolektivu želimo v letu 1965 dosti delovnih uspe- hov v proizvodnji, kakor tudi v samoupravljanju. Upamo, da se bodo v kolektivu še kdaj v bo- doče spomnili na nas. V imenu upokojenih delavcev TVI Majšperk Alogz Kacijan Iz Juršlnc V Juršincih je predvsem zad- nje čase precej slišati o volitvah, SZDL je sklicala sestanek vseh agilnih vaških delavcev raznih društev in organizacij ter se po- svetovala z njimi. Na tem sestan- ku so navzoči poslušali obširno poročilo o delu skupščin. Sesta- nek je bil zelo koristen, vendai premalo obiskan. Kljub temu se aktivni vaščani trudijo za čim boljšo izvedbo naslednjih voli- tev. V ta namen so sklicali razne seje, kjer se bodo o tem vpra- šanju naprej razgovarjali. y zimskem času imajo precej dela gasilci v Gaberniku. Ob ve- čerih in nedeljah imajo predava- nja ter posvete za izboljšanje po- žarne varnosti na svojem območ- ju. V zadnjem času so predelali snov o 5. kongresu gasilcev Slo- venije, prav živahno pa je bilo tudi pri obravnavanju društvene- ga statuta. Te dni se pripravljajo na začetek tečaja pionirjev in mladincev, v osnutku pa Je tudi že načrt za tečaj za izprašane gasilce. Nerazumljivo je, da starši po- nekod ne dopuščajo otrokom, da bi se vključevali v gasilsko or- ganizacijo. Znanje o požarni pre- ventivi lahko otrokom samo ko- risti. J. B. Sfran i »TEDNIK« — petek, 22. januarja 1965 Sfran i Literarni večer v spomin pisateliu Ksaveriu Mešku Minuli ponedeljek je Zgodo- vinsko društvo v Ptuju poskrbelo za dostojno počastitev obletnice smrti pisaJtelja Ksaverja Meška. Prof. Viktor Smolej iz Ljubljane, najboljši poznavalec Meškovega literarnega dela (Mohorjeva družba je v minulih letih izdala v njegovem uredništvu pet zvez- kov Meškovega Izbranega dela), je v vsebinsko bogatem in obli- kovno do potankosti izdelanem predavanju popeljal številne obiskovalce tega večera v tisti svet Meškove umetnosti, ki je najtesneje povezan z njegovo rodno pokrajino, od Ormoža in Slovenskih goric, do Ptuja in Dravskega polja. Ko je v uvodu obujal spomine na pisateljev pogreb v viharnem januarskem dnevu lanskega leta, je posrečeno poudaril, da je bilo Meškovo življenje in delo pravo naisproitje takemu dnevu in hkra- ti njegova verna podoba, na- sprotje, če pomislimo na Meškov tihi svet v miru božjem, ves za- preden v sanjavo čustvenost in spokojno vdanost, verna podoba pa, če se spomnimo bridkih in viharnih zgodb iz Meškovega življenja v prvi in drugi svetov- ni vojni, pa tudi sicer še prene- katere druge, in tistih Meškovih del, ki izpovedujejo bolečino našega narodnega trpljenja v, letih, ko se je odločala naša bo- dočnost. Potem pa je v jedrnatih ozna- kah in s številnimi citati zajel presenetljivo številne primere Meškovega literarnega dela, ki jim je vsem skupno to, da so se v njih odrazili naši kraji in ljud- je, kraji in ljudje Meškove rod- ne, vzhodnoštajerske pokrajine, od drobnih spominskih in avto- biografskih črtic do obsežnejših tekstov (Kam plovemo, Črna smrt, delno Na Poljani idr.). Ta ko je marsikomu, ki si je iz šole ali tudi sicer predstavljal Meška predvsem kot glasnika koroške zemlje in ljudi, šele odkril tudi našega, štajerskega Meška. V tem poročilu ni prostora za po- drobnejša navajanja, bilo pa bi prav, da bi predavanje profesor- ja Smoleja našlo pot do širšega občinstva na straneh napovedane nove mariborske revije ali mor- da tudi v našem Tedniku. j Po predavanju so dijaki ptuj- • ske gimnazije občuteno recitirali I nekatere odlomke iz Meškovih I del njegov slavospev Slovenskim goricam in spomine na dMaška leta v Ptuju, ki ncim razodevajo njegovo ljubezen do mesteca, v katerem je preživel dobršen del svoje mladosti, in hkrati izpriču- jejo, kako zgodaj je že občutil glad po umetniško oblikovani besedi, kateri je potem kasneje posvetil vse svoje dolgo življe- nje in nam tako ustvaril obsežno, vsega spoštovanja vredno delo. Bil je zares lep literarni večer v počastitev našega Meška, ka- kor bi lahko dejali po domače. I. A. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Kaj je bilo in kaj bo v izobraževalnih centrih SZDL? v preteklem tednu sta končali Sola za starše v Grajeni in Sola za starše v Narapljah. Tako je končalo v sedanjem izobraževal- nem obdobju že sedem šol za starše. V večini Izobraževalnih centrov je bil obiisk v preteklem tednu zelo zadovoljiv, najmanj zadovo- ljiv je bil v Gorišnici. V Cirkov- cah so to pot organizirali preda- vanje, na katerega je prišlo 118 poslušalcev. Pri organizaciji je predvsem sodelovala šola, ki je poskrbela tudi za kurjavo dvora- ne. V Vidmu je bilo pri kmetij- skem predavanju 52 poslušalcev, kar je že lepK) število. Se boljši obisk so dosegli v Leskovcu, kjer je bilo na zdravstvenem predava- nju 64 poslušalcev in kjer se je prav tako kot v Vidmu razvila živahna razprava v zvezi s pre- davanjem. Ljudi Lz Leskovca zla- sti zanima, kaj je s potujočo šol- sko zobno ambulanto, ki je v Ma- riboru in. ki je baje pripravljena priti tudi v Haloze. Ljudje imajo občutek, da so Haloze še kar za- postavljene, zlasti se jim zdi, da jih odrivajo pri obisku vseh am- bulamt ZD Ptuj. Tudi v Nerapljah so ljudje mnenja, da so zapostav- ljeni, na kar zlasti kaže primer njihovih šolarjev, ki se pod zelo težkimi pogoji vključujejo v si- stem enotnega obveznega šolanja. Naslednje dni bodo ta predava- nja: 25. januarja Desternik: Kaj vemo o zobeh? (Dr. Vinko Brenčič) Muretinci: Značilnosti telesnega in duševnega razvoja v puberteti (Rudolf Ceh) Sp. Velovlak: Kako oblikujejo starši značaj mladega človeka (Franc Hribemik) 26. januar Dornava: Prehrana In razmno- ževanje goveda (Sodelavci Vete- rinarsko živinorejskega zavoda Ptuj) Muretinci: Nega kroničnega bolnika (Olga Feguš) Sp. Velovlak: Slabovidnost otrok in očala (Dr. Lidija Trop) 27. januar Muretinci: Zakaj zaide mladina na kriva pota? (Viktor Knez) Sp. Velovlak: Nega kroničnega bolnika (Olga Feguš) Neraplje: Sodobna regulacija rojstev (Dr. Biljana Dolenc) 28. januar Muretinci: Slabovidnost otrok in očala (Dr. Lidija Trop) Sp. Velovlak: Zakaj zaide mla- dina na kriva pota? (Viktor Knez) 29. januar Cirkovce: Bolezni srca in ožilja (Dr Anton Trop) Muretinci: Vzgojno posivetova- nje (Sodelavci DU) Sp. Velovlak: Spolna poučitev mladega človeka (Meta Feldin) Kaj želifo v Narapljah? Nič takega, kar bi se ne dalo uresničiti. No, pa stopimo sami med nje, da jih spoznamo, da jih sli- šimo I Zbrani so v šoli. Večer je, v veliki šolski peči živahno ora- sketa in prijetna toplota se raz- širja po šolski sobi. Na odru je televizijski sprejemnik, ki vodi gledalce v široki svet. V sobi je zbranih 51 ljudi, prišli so, da se bodo posvetovali o nekaterih vzgojnih vprašanjih z zastopniki, odnosno predavatelji Delavske univerze Ptuj. Končali so Solo za starše I. stopnje, morda so še kje ostala kakšna nejasna vprašanja?! V Narapljah je bila Sola za starše ena izmed prvih oblik po- ljudnoznanstvenega izobraževa- nja. Zanimivo je, da je število poslušalcev naraščalo od predava- nja do predavanja. Medtem, ko je bilo na prvem predavanju 18 po- slušalcev, jih je bilo ob zaklučku J že 51. I V začetku je bilo čutiti, da Iju- i dje zelo pozorno poslušajo preda- ! vatelje, da pa se ne morejo spro- I stiti za sodelovanje v razpravah, j in da bi postavljali vprašanja, ki jih tiščijo. Na zaključku šole so poslušalci že prav živahno raz- pravljali. Mnogo problemov so iz- nesli, zlasti vehko je bilo vpra- šanj iz splošne in zdravstvene vzgoje. Najbolj pereče vprašamje za starše v Narapljah so njihovi šolarji, ki morajo tudi po 7 do 8 km daleč v osemletko v Majšperk. Ti otroci prenašajo težke napore, vstajajo zelo zgodaj, izpostavljeni so raznim vremenskim neprili- kam, v šolo prihajajo že utrujeni in težko sledijo pouku. Utrujeni se .spet vrnejo domov in so ne- sposobni, da bi se potem doma še posvečali učenju. Tako ne dosega- io 7aželienih uspehov v šoli. Starši tudi težko oskrbujejo svoje otroke z obleko, še zlasti z obut- vijo, glede na dolgo pot v šolo. Starši želijo in tudi pričakujejo, da bo imela občinska skupščina vse razumevanje za njihove otro- ke in zanje in jim pomagala pri ureditvi prevoza šolarjev iz Nara- pelj Majšperk. Odločili so se, da bodo v pri- hodnjem izobraževalnem obdobju v še večjem številu sodelovali v Soli za starše II. stopnje ter v drugih izobraževalnih oblikah. No- vopridobljeno znanje bodo skušali v največji meri uporabljati, da se bodo življenjske razmere v Halo- rah dvignile na raven razmer drugod. Zasluge za odlično organizacijo Sole za starše v Narapljah ima predvsem učitelj Ivan Smole j. M. F. TITO ČESTITAL JOHNSONU Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku ZDA Lyndonu Johnsonu brzojavko, v kateri med drugim pravi: »Ob vaši inavguraciji vam želim poslati, gospod predsednik, v ime- nu narodov Jugoslavije in v svo- jem imenu prisrčne čestitke in želje za dobro zdravje in uspešno delo. Upam, da boste s svojimi oseb- nimi napori prispevali k nadalj- njim ukrepom v smeri ustvarja- nja ozračja, v katerem bi vsi na- rodi sveta mogli prispevati ves svoj delež h krepitvi miru in k pospešenemu gospodarskemu raz- voju. Dosedanji osebni stiki in doseženi rezultati potrjujejo naše prepričanje, da se bodo odnosi med našima deželama tudi v pri- hodnje uspešno razvijali.« Zaključno posvetovanje v šolah za starše v Grajeni in Narapljaii 12. januarja 1965 smo končali predavanja v šoli za starše v Gra- jeni Število obiskovalcev sicer ni bilo veliko — znašalo je okoli 20 — vendar je bilo konstantno, kar je predavateljem všeč, saj so pre- davanja med seboj povezana v ce- lo1,i, ki je ne kaže razdirati s tem, da se poslušalec ne udeleži vseh predavanj. Namen zaklju/čnega posvetova- nja je, da rečejo syojo besedo tudi poslušalci, v kolikor se pre- malo oglašajo že ob koncu posa- meznih predavanj. Zanimalo nas je predvsem, kako so ljudje pre- darvainja razumeli in kako so jim bila všeč, zlasti pa še, ali so spre- jeli osnovne teze predavanj. Iz- javljali so, da so radi prihajali k predavanjem in da bodo pridob- ljeno znanje skušali izkoristiti pri vzgoji svojih otrok. Diskusija je bila živahna, ljudje so načenjali razne vzgojne in zdravstvene probleme. Veliko zanimanje je zbudila razprava o telesni kazni. Navzočima zastopnikoma Delav- ske univerze ni bilo lahko prepri- čevati poslušalce, da odklanjamo vsakr.šino telesno kazen kot nega- tivno zapuščino naših dedov in izrazito fašistično metodo pokora- vanja človeka, kajti preveč je »čudežna« moč šibe ukoreniinjena med našim ljudstvom. Zataknilo se je pri razpravi o vplivu religije na otroke in šol- ski vzgoji otroka, ki temelji iz- ključno na znanstvenih dogna- niiih. Težko je ljudem razumeti, da dvotirnost vzgoje otroka razdvaia, dokler ni sam dovolj razsoden in da bo končno moral priznati le znanstvene resnice iin zavreči vse ono, s čimer ga ie preoojil dom v njegovi najnež- nejši mladosti. — Pojavilo se je vorašanie moralne vzgoje pri otrocih. Nekdo je hotel vedeti, na kak načiin vpliva 5ola v tem po- gledu na otroka. Navzoča zastop- nika Delavske univerze in učitelji graienske šole so se 7elo trudili prika/pti poslušalcem temelje so- cialistične morale, s ka+erimi je prepleten ves učni načrt do 6. razreda osnovne šole, 7. in 8. raz- red pa imata za to še poseben predmet. D'--l^utant. ki io to vpra- šanje postavil, jf izjavil, da jp__7 odgovorom zadovolif^n. Malo težje je bilo prepričat^ drusesa d'sku- taTita. ki je pretirano hvalil Ame- riko in omalovaževal v^o naoore naše skupnosti nri sraditvi a smo mu peli ijn deklamirali. De- dek Mraz nam je voščil srečno novo leto in da bi se pridno učilL Doma nas je tudi obiskal dedek Mraz. Mi pa smo mu okrasili no- voletno jelko. Meni je dedek Mraz prinesel sanke, čokolado, napolitanke, bonbone In knjigo. Dedek Mraz nam je voščil srečšno in veselo novo leto. TERBUC BOJAN, 2. e razred čl. nov. krož. — Kidričevo Pismo z Rodnega vrha 27. decembra 1964 smo Imeli na naši šoli novoletno prireditev. Spored je obsegal več kratkih igric, deklamacij in pevskih točk. Ko je bil spored končan, smo bali obdarovani s paketom slaščic in dobrim čajem. Tudi bonbonov ni mahjkalo. V ponedeljek po naši prireditvi pa smo bili vsi šolarji obdarovani z zvezki, svinčniki, ra- dirkami, šestili, kotomeri iin tri- kotniki, Naša dolžnost je zahvaliti se našemu patronu, kolektivu Mlekarne Ptuj, katera predstav- niki so nam v soboto zvečer pri- peljali s kombijem darila do kon- ca trdne ceste, od koder je še 50 m do šole. Avto po blatu ni mogel več naprej. Zato bi bilo dobro, če bi že enkrat dogradili cesto do šole. Najlepše se zahvaljujemo tudi kolektivoma tovarne volne- nih izdelkov Majšperk in Kmetij- ski zadrugi Haloze za novoletni denarni prispevek. Kljub vsako- letnim številnim prošnjam, so omenjeni kolektivi naši vsakoletni dobrotniki, ki nam pionirjem, ki živimo v najbolj odmaknjenem kraju, pomagajo čutiti Im doživeti skromno novoletno doživetje. Najlepša hvala za darila! Krajnc Danica Za pionirski odred Rodni vrh, 11. januarja 1965 Koroški akademski oktet bo nastopil v Ormožu NA PROGRAMU BO 20 PESMI. KULTURNI DAN SLO- VENCEV BO V ORMOŽU SLAVNOSTNO PROSLAVLJEN. l.otošnjcfra 7. februarja ho Koroški akademski oktet na- I stopil v Ormožu s samostojnim koncertom. Ob tej priložnosti bo doma in izven naših meja znani oktet prvič nastopil v tem richi Slovenije. Nastoi)il bo z mediiaroc niin pruKramom, ki vsebuje uinelne in narodne slovenske pesmi. Koroški oktet je s svojimi kvalitetnimi nastopi in izved- liaini v sedmih državah dobro z„an. Doslej je {rostoval v Av- striji. Italiji, 7.\\ Nemčiji. Nizozemskem. Belpiji, C.rčiji in h}rn)tii. /a seboj ima tudi precej radijskih in televizijskih koncertov fer posnetih gramofonskih plošč. Sodelovali so tudi na mednarodnih tekmovanjih in so obakrat zasedli prvo mesto. 7e]ja okteta je navezati kulturne stike z odročnimi kra- ji. Prebivalci Ormoža si /olijo nastop okteta in ca bodo z navdiiSpnjom sprejeli 7 njcfjovim naslonom bodo proslavili kulturni dan Slovencev. ^fran * »TEDNIK« — petek", 22. Januar ja Stran * gistematščrao vzdrže- ¥1111 ie spomenikov NA OBMOČJU OBCINE 0UM02; JE PRECEJ KULTUR- NIH SPOMKNIKOV. KI 1»! \J(J VELIKO KULTURNO-ZQO- DOVINSKO VREDNOST. TO NAREKUJE, DA BI MORALI NJIHOVEMU VZDRŽEVANJU POSVETITI VEC POZORNO- STI. SPOMENIŠKI FOND JE V ZELO SLABEM STANJU, KAR VEL.TA ZLASTI ZA GRADOVA V 0RM02U IN PRI VE- LIKI NLDELJI POTREBNO JE VEC SKUPNEGA PRIZADEVANJA IN SREDSTEV ZA OHRANITEV ZGODOVINSKIH IN KULTUR- NIH ZNAMENITOSTI NA OBMOCJU OBCINE ORMOZ. Cerkve, ki služijo svojemu na- menu, se še nekako vzdržujejo, v slabem stanju pa je cerkev v Središču in na Jeruzalemu. Gra- dič Temnar, fevdalno gospodar- sko pristavo iz 18. stoletja, redno vzdržujejo. V zadnjem času je Zavod za spomenliško varstvo Maribor posvetil tej problema- tiki vso skrb, vendar ima še-pre- cejšnje težave glede kadra, fi- nanionjih sredstev in podobno. Velja ipKJSobno omeniti kapele v Lešnioi, v Ivanjkovcih, na Lit- menlcu, v Veličanah, na Kogu, na Kozarščaku, v Gradiščaku in v nejkaterah drugih krajiih, ki so vredne posebne pozomosti. Ve- čina kapel je s konci 19. in prve polovice 20. stoletja, pa so brez tsmetnositne in zgodovinske vred- nosti in niso spomeniško zašči- tene. Značilno pa je, da so na: splošno bolje vzdrževane kot starejše in spiomeniiško vrednej- še. Zelo zanemarjen je tudi Vrazov dom na Cerovcu, kar še posebej velja za s^pominisko sobo. Med groboW je vreden posebne nege grob veiikonedeljskega de- kana Petra Danjka, znanega kronista, slovničarja in reforma- torja pisave. Glede etnografskih objektov bi kazalo opozoriti na vrsto tip- sko interesantnih domov na ce- lotnem območju, predvsem pa v Mihovcib, v Vuzmetincih, v Vo- drancih, na Kogu, na Pavlov- skem vrhu, na Brebrovniku, v Litmerku, na Kajžarju (baročna zidanica iz leta 1747) in drugod, ki pa se hitro umikajo novo- gradnjam in takšnim adaptaci- jam, iki jih ©tnografsko-osiroma- šijo in kvarijo. Na območju občine Ormož je tudi vrsta spomenikov iz NOB, ki jih^bo treba redno vzjdrževati in ohraniti za poznejše rodove. Pri tem delu so mnogo storile- organizacije ZBMer muzej NOB. Kot posebna znamenitost na obmoSju občine Ormož bo treba- evMentttirati še redka preostala stara drevesa, Icot na primer pra- vi kostanj ob cesti južno od Je- ruzailema ali staro hruško v Senčaku, Morda bodo še kje na- šli atar bor, hrast, IiE>o ali kaj podobnega. Kot redkost in po- krajinsko znamenitost je treba upoštevaiti tudi divje rastoče naccciise na travnikih poi. kolo- dvoru v Središču. Narcise radi trgajo v maju turisti in želez- ničarji, čeprav so zaščitene z re- publiško odredbo. Za učinkovi- tejše varstvo zaščitenih rastlin bo treba zaostriti nadzorno služ- bo. V logih ob Dravi pod Ormo- žem še lahko najdemo rakitovec, grmiček s trni in ozkimi srebrn a- stimi lističi, ki so ga v času voj- ne skoraj iztrebili, saj so ga na vagone izvažali za plantaže v Nemčijo. Pred nekaj desetletji je bil ormoški grajski park zaradi ie- pe ureditve in nekaterih lepih dreves in grmovja znan izven zapuščen. Drevesa imajo okle- ščene in polomljene veje, mnogo aepih dn redkih dreves pa je po vojni iiz iparka zmanjkal^ kot na primer močvirska cipre- sa, kitajski isiati macesen, šesito- letni jesen, jesen, hiiba in ne- kaitera druga drevesa. Ormoški grajski park ne tvorijo samo i -redki prumeri, temveč vso dre- | vje z njegovim okoljem in ro- bom, terenska razgibanost, pra- vilna !>oseščina posameznih dre- vesnih vrst in skladnosit z graj- sko arhitekturo ter s celotnim sosedstvom. S tem pa bo tudi rešeno odprto vprašainoe ozele- nitve mesta Ormoža, iki leži na vrhu planote in je zato izpostav- ljen vsem vetrom. Zato bo tre- ba več kot do sedaj stoniti za czeileniifcev mesta, saj bo na ta : način tudi mnogo bolj turistično i zanimiv in privlačen. Tudi aka- ; cijev gozd nad železniško progo i v Ormožu že klestijo in zane- marjajo 40 let, čeprav bi ga ka- | zalo urediti. Vse zanemarjene | goščave parka kaže urediti in j jciiih spremeniti v primernejš/ gozdno-parkovni nasad Gozdo- vi y širšem pasu okoli Ormoža torej ne smejo služiti samo za eksploaitacijo, temveč predvsem za okras, rekreacijo in zato, da mesto varujejo pred vetrovi. Za folklorne prireditve bi mo- ralo biti mesto primerno okrašeno Ptujski zavod za folklorne ir karnevalske prireditve je resne na delu, da bi prireditve 28. fe bruarja 1965 vsestransko uspeh in da bi po njih ostala želje vseh udeležencev, skupin koi tudi gledalcev, da bi se kmali zopet videli v Ptuju. Tokrat se ne bi smelo pono viti, da bi prepustil Ptuj ko1 celota vse priprave samo odbo ru, ker ne gre samo za to, kaj bodo ljudje takrat videli v spre vodu, temveč tudi za to, da bi bil Ptuj takrat tudi po svoji zu nanjosti na to pripravljen. V tednu pred prireditvami, zlasti pa v soboto m nedeljo, 27. ir 28. februarja t. L, ne bi smele biti V.Ptuju hiše niti okna bre^ pustnega okrasja, brez mask verig in barvnega papirja, več- barvnih trakov in drugih za pustne čase ^primernih okra skov. Sam videz Ptuja bi moral za ta dan pomeniti izpodbudc za prijetno razpoloženje, za do- rnačhost, dobrodušnost in vese- lje. Hišni sveti, stanovalci, last- niki stanovanj in stanovanjskih zgradb, poslovne hiše raznili podjetij, vsi bi morali zagotoviti po svojih močeh tako podobe Ptuia, ki bo tokrat res iziema in v nasprotju s starinskim, tihim, resnim in skromnim me- stom. Tokrat bi naj bil Ptuj po svoji podobi vesel, razposajen, šegav, zabaven in prijeten, ne pa dolgočasen in zatopljen vase. To tudi ni skrb samih Ptujča- nov, temveč vseh v Ptuju žive- čih odraslih in mlafline, ki naj pomagajo tukaj stalno naselje- nim dati Ptuju, kraju svojega bivališča, tudi veselo obličje. Največ pripomb ob prejšnjih prireditvah je bilo ravno glede samega Ptuja in njegove vsak- danje zunanjosti, razen nekaj častnih izjem, ki zaslužijo se- daj posnemanje. Da bo lepo in veselo, si bo prizadeval Ptuj za letošnje prireditve pridobiti čim več godb, ki bi naj bile na vseh trgih in ki bi igrale, ko jih je mogoče slišati. Okrasje po me- stu, godba, ozvočenje, žvenklja- nje kurentov, petje in vriska,- nje svatov itd. mora razvneti vsakega gosta, vesele pa razži- veti, da se pridružijo splošnemu veselju in rajanju kljub vse- stranskim skrbem, raznitn vi- sokim, naraslim in spremenje- nim cenam, kljub zimi in doma- čim skrbem. Ce bo vse prednje mogoče do seči, je v precejšnji meri odvi.s- no tudi od podjetnosti ptujske trgovine, če bo znala najti toli- ko barvnega papirja, balonov, mask, verig, barvnih trakov in ostalega, kakor bodo vsega tega pripravljeni kupiti hi.šni sveti, stanovalci, hišni lastniki, podjet- ja, zavodi, ustanove, organiza- cije in društva. Da pa ne bodo naročali brez javnosti, kar bo- do kupili, bi morali interesenti prijaviti papirnici Mladinske knjige v Murkovi ulici in papir- nici »Panonije« (nasproti »Ro- zike«) svoje potrebe, vsaj tisti, ki bodo kupili večje količine za svoje zgradbe in izložbe. Nikdo ne more investirati v stvari, ki ležijo potem celo leto, preveli- kih zneskov, zato pa bo vsaj pravočasno naročil, kar potre- buje. Večino letos porabljenih okrasij bo mogoče spraviti še za poznejša leta, zato tokrat po- rabljena sredstva ne bodo iz- gubljena. Vsakomur, ki si sam ne bi mogel zamisliti, kako naj okra- si okna svojega stanovarija, fa- sado, vrata itd., bodo radi sve- tovali ptujski aranžerji in v tr- govinah, kjer prodajajo okrasni material. Ob nekaj dobre volje ne bo nobenih težav, učinek pa bo pgromen, saj bo goste iz drugih krajev pa tudi iz doma- čih presenetila vsaka tudi naj- manjša pozornost z okrasjem. Zp. Za stanovanfa moramo poiskati Mestna organizacija RK Ptuj se je na letošnji občni zbor 18. I. 1965 dobro pripravila in so bila na njem sprejeta pri- poročila, katerih uresničenje bo najbolj razveselilo tiste Ptujča- ne, ki ga z veseljem pričakuje- jo. Z zdravstvenim prosvetljeva- njem, s krvodajalstvom, z bo- jem proti tbc m proti alkoho- lizmu, s pomočjo v raznih ne- srečah, z utrjevanjem organiza- cije in s pridobivanjem novega članstva je izpolnjen le del pro- grama. Organizacija, ki šteje 5664 članov, podmladkarjev, mladine in članov ter članic, je sposobna storiti še vse ostale svoje naloge, vendar le ob po- moči vsega članstva, kar je predpogoj za uspešno delo orga- nizacije. Čuti se dolžna pomaga- ti tudi družinam, ki so priza- dete s tem, da nimajo stano- vanj, in ta pomoč zahteva naj- večja sredstva, največ časa in potrpljenja, preden jo doseže- jo. Pri sedanji stanovanjski po- litiki v mestu, z gradnjo blokov s stanovanji za družine raznih strokovnjakov z višjimi osebni- mi dohodki, je poleg kreditov za graditev stanovanj zasebni- kov potrebno najti in zagotoviti sredstva tudi za rešitev stano- vanjskega vprašanja za skrom- nejše delavske družine. i Na zboru je bilo sprejeto pri-! poročilo, da bo ootrebno od občinske skupnosti doseči vsaj nekaj sredstev m poiskati mož- nosti, da bi zgradili nekaj sta- novanj za delavske družine, ki sedaj nimajo stanovanj aU pa imajo vlažna stanovanja, po vseh tistih hišah SLP, ki imajo solidno grajena in dovolj pro- storna podstrešja. Mnogo boljša so taka stanovanja ket pa sta- novanja v vlažnih prizemnih prostorih. Stanovanjska skup- nost Ptuj je tako storila v hi- ši, ki jo ima v upravljanju, in namerava letos ustvariti take možnosti še za nastanitev vsaj 25 delavskih družin. Ce bodo to akcijo podprla tudi podjetja in bodo v te namene porabila pod- strešja, ki so za to primerna in dovolj prostorna, bo lahko v tem "letu ob minimalnih stro- ških 50 družin dobilo vsaj skromna stanovanja. Brez dobre volje in brez del- nih sredstev skupnosti tega na- mena ne bo mogoče doseči. Tež- ko je čakati še na graditev sta- novanjskih blokov, ki bodo lah- ko sprejeli pod svojo streho vse prosilce za stanovanja. V skup- ni akciji vseh faktorjev, ki vi- dijo, da je nujno potrebno na tem področju nekaj storiti, bo mogoče doseči, kar se da, pa bo prihranjenih vsaj, nekaj tež- kih dni družinam, ki si same ne morejo pomagati. Drugo priporočilo, ki ga je sprejel zbor, je glede krvodajal- stva, ki je postalo in ostalo \ vrstah delavcev. Ali nameščen cev raznih stopenj in kategorij res ni mogoče prepričati o po- rnenu krvodajalstva? Zakaj jih ni blizu k dajanju krvi, k6 pa jim je pri pomoči in v stiski ravno tako dobrodošla kot dru- gim. Pn vseh bodočih krvoda- jalskih akcijah je potrebno brez razlike na stroko in položaj pri- dobiti za krvodajalstvo vse, kar je v kolektivu zdravega. Le tako bomo dosegli s krvodajalstvom namen in šele potem bo pomoč, ki je bila pravilno zbrana, v te- žavah tudi pravilno razdeljena. Vse ostalo so pri organizaciji RK Ptuj več ali manj stare na- loge, ki' jih je potrebno stalno izpolnjevati, saj ]e namen z ne- nehnim zdravstvenim prosvet- Ijevanjem in razno pomočjo do- seči cilje, ki si jih je organiza- cija postavila med stalne nalo- ge in obveznosti. Za ptujsko organizacijo RK je razveseljivo in zanimivo še to, da je pridobila v lanskem letu mnogo novih članov in da ima zbrano vso članarino ter da se delo v njej lepo odvija. Kjer so na delu aktivisti RK, mnogo pripomorejo pri zbliže- vanju občanov z organizacijo RK. VJ. V BRST.TU SIV GOLOB Z OZNAKO D. V. 06485 62/94 Pn družini Krambex'gerj Martina. Brstje, so opazili me svojimi golobiHudi sivega gok ba, ki ima na nogi rumen tra 2 napisom D. V. 06485 62/94. Nar so postali pozorni, ker so ga dc mači golobip nekaj časa prega njali. Ko se ^im je malo priva dil so ga lahki- prijeli in ugoto vili na nogi poseben trak. Se daj se je tudi ta golob čisto udo mačil in se nikamor ne oddalju je. - Maf fe odveč ■\ v p T U J U ? .{ VODA, ki teče cb deževju m ob taljenju snega s streh po zidovih, kjer ni strešnih žlebov, kjer so ti I prerjaveli in kjer so predrte ali ■: odmaknjene odvodm cevi po zido- vih, kjer je televizijska antena ■ in slaba zaščita okrog dtoga, kjer i je polomljena in odmaknjena j strešna opeka in kjer stoje pred ' hišami na ulici mlake in jih drve- či avtomobili pljuskajo po zidovih, vratih, oknih in tudi po ljudeh; BLATCTna cesti na potniško že- lezniško postajo pa tudi na iro- tcarju; po čevljih sodeč niste pri- šli iz t>laka ali prišli nanj iz me- sta, temveč iz daljnje okolice. Ce vas na tej cesti ali poti dobi dr- več avto. vas bodo šteli med pija- ne, ki jih je spodneslo ; ' KAMENJE, s katerim obmejuje- jo pijani in trezni predrzneži na- pisne in cestnoprometne table ter svetilna telesa; SNEG na obre:ju asfaltirane ce- ste na novi cestni most; mali ' snnkarji in smučarji uničijo vsako zimo ves nasad okrasnega grrničja (— hgustra ob pločniku; sneg na ] pločnikih, kjer ga ne očistijo, ko naleti s strehe; SMETI zraven posod za. smeti ' pri hišah kjer je i^eč stanovalcev in hitreje polnijo posode, kot jih drugi praznijo; OGRAJA ob poti na železniško postajo, kt ni več ograja, tgmveč le ostanek ograje, ki več mičesar ne varuje, ampak obratno, njeni deli v rokah nadntežev ogri^žajo zdravje m življenje posameznih pešcev ponoči na tej poti. Sonkaj bomo lahko razporejali vse kazeče in 'škodljive pojave v Ptuju in drugod na območju >^Tpd- Jiika«, ki nam jih sporočajo bralci z željo, da bi prizadeti poskrbeli, da bi bilo manj te škode če že v konec. j V ORMOŽU? SLAnn Pi sji/v/Tč;/;;. ki ne u^tri>.:a k-niv ■ kim n-ti ostalim d: lom trai tn: '-" nhrf^ra Gf ^dne- na <<( p-:'' -'y-t>.n r . V,S ki Nede- liii. k) i-p,; čakajo na tf-iit'' '^ch- nni; USI.'-ZNnsT r pri cr- mošlr: u kUr nr ver.t?. aH vnr.i 't.r-', »r... r.rc^f.-<■■■/"dclnv- skpon sretn gor,'.''ne, i.c1 -rh hr ker 'laicviii kn:,ku! sa:vx> dva člana. Predlogi za novi občinski komite ZK v Ormožu Predlagati in izvoliti je treba v občinsko vodstvo ZK najspo- sobnejše člane ZK, take, ki ima- jo posluh za reševanje politič- nih in idejnih problemov. Pred kratkim je Občinski komite ZK občine Ormož pri- pravil in razposlal vsem čla- nom ZK na območju občine vprašalnik oziroma anketni list, na katerem so se ormoški ko- munisti izjasnili, kdo bi naj se- stavljal novi občinski komite, kontrolno in revizijsko komisi- jo in katere člane ZK bodo iz- volili za delegate za V. kongres ZKS. Novi občinski komite bi naj sestavljalo 19 članov, poleg te- ga bi naj imel 5-člansko kon- trolno komisijo in 3-čIansko re- vizijsko komisijo ter 5 delegate so predlagali za V. kongres ZKS. Da bi bil vprašalnik čim bolj popolen, }e kadrovska komisija pri občinskem komiteju ZK s pomočjo svojih članov izdelala konkreten predlog za nove čla- ne občinskega komiteja, za kontrolno in revizijsko komi- sijo. V OO ZK so bili sestanki, na katerih so člani ZK konkretno in vsestransko razpravljali o kandidatih in pri tem povzeli enotna stališča, da je treba v občinsko vodstvo ŽK izvoliti najsposobnejše člane, tiste, ki razumejo in aktivno usmerjajo progres razvoja, takcf, ki imajo posluh za reševanje političnih in idejnih problemov, ki so marljivi in delavni in ki zara- di svoje sposobnosti vplivajo na okolico. Pri sestavt predloga o novem občinskem komiteju ZK in se- veda pri komisijah je kadrov- ska ]comisija upoštevala, da ne bodo predlagani preobremenje- ni s funkcijami in da se njiho- ve funkcije ne bodo prepletale izven njihovega področja dela. Pri tem pa je treba upošte- vati, da bodo nekateri že afir- mirani in izoblikovani partijski kadri izvoljeni v razne politič- ne forume in da je v organe ZK treba izvoliti mlad. akti- ven in perspektiven partijski kader, ki se bo na ta način hi- treje izoblikoval in usposobil za delo na odgovornih funkci- jah v samoupravnih organih, v družbeno-političnih organizaci- jah in v predstavniških orga- nih. Predlog za občinski komite ZK in za komisiji je sestavljen tako, da je v celoti upoštevana potrebna struktura. Kandidati so predvsem mlajši družbeno- politični delavci, ki so strokov- no usposobljeni in delajo pre- težno v neposredni proizvod- nji. Za nove člane občinskega komiteja ZK je kadrovska ko- misija predlagala iz kmetij- stva tri kmetijske tehnike, di- plomiranega agronoma in viso- kokvali/iciranega delavca, in sicer: Stanka Bukovca, Alojza Škrinjarja, Emo Curin, Vinka Stefančiča in Branka Dogša. Iz industrije in gradbeništva so predlagani: Franc Debeljak, • strojni tehnik: Marija Topolo-j vec, knjigovodkinja; Janko Ku- šter, ekonomist in Štefan Kralj, j visokokvalificirani delavec; Ma- I rico Brazfla in Vlada Kovačiča iz šolstva, iz zdravstva in sod- stva pa dipl. stomatologa Mi- liča Jovanoviča in dipl. prav- 1 nika Jerneja Vrhunca. Iz trgo- j vine in občinsko uprave Fran- ^ ca Lukačiča in Franca Forstne-1 riča ter dva družbcno-politična | flelavca, Matija Rateka in Dra- i ga Pintariča. j Za kontrolno komisijo so bili predlagani: Marjan Debeljak, Vjnko Topolovec, Marija Po- lak, Celenstin Sedmak in Bla- STojka Budja. Za revizijsko komisijo Ivan Podlesnik, Franc Zgonc in Zal- ia fledžet. Trije delegati za V. kongre.s ZKS: Drago Pinta- rič. Marija Ratek in Marija To- polovec. 30. januarja bo občinska vonferenca ZK v Ormožu, na catero se ormoški komunisti emeljito in vsestransko pri- ; sravljajo. 1 PTUJ SE PRIPRAVLJA NA MODNO REVIJO Pod pokroviteljstvom »Iliri- je«, Ljubljana, pripravlja Briv- sko in frizersko podjetje Ptuj in Modna hiša Maribor prvo kombinirano revijo sodobnih pričesk, oblačil in obutve za moške in ženske. Ta revija bo v Ptuju v so- boto, 30. januarja 1965. v domu JLA in ima namen prikazati širši javnosti sodobne frizerske dosežke in proizvode oblačilne in obutvene inrlustrije. Pro- gram revije bo poučen in za- baven. Prireditev bo z vstop- nino in je za Ptuj in okolico toliko bolj zanimiva in važna, ker podeželje glede frizur, oblačenja in obutve marsikje dohiteva mesto. Zato je prav. da vidita tudi Ptuj in okolica vsaj del modne revije, ki so v navadi po večjih mestih na go- spodarskih razstaviščih, vele- sejmih in drug-od. VJ. Član ZK-nosilec in pobudnik naprednih idej (Nadaljevanje z 2. strann tično upoštevala in je v zadnjem obdobju na tem področju dosegla I precejšnje uspehe. S sodelova- I njem z. zadrugo se zasebni kme- tijski proizvajalci spreminjajo v važne blagovne proizvajalce. Kmetijska zadruga jim nudi traktorske usluge, umetna gnoji- la, zaščitna sredstva, strokovne nasvete in drugo. Tesnejše sodelovanje med kmetom In zadrugo Na konferenci so člani ZK po- udarili, da mora biti sodelovanje med zasebnimi kmetijskimi proiz- vajalci in zadrugo tesnejše in da je treba vsestransko poglobiti medsebojne odnose. Morali bodo bolj dosledno upoštevati medse- bojne pravice in obveznosti in tako zbližati odnose, ki v druž- benem in zasebnem sektorju te- meljijo na večji in kakovostnej- ši proizvodnji. ' V živinorejski proizvodnji je v občini zabeležen zadnja leta precejšen padec, saj je bilo lani za 7®/o manj odkupljenih svinj od leta 1963. Večja skrb higiensko tehnični zaščiti Higiensko tehnična zaščita de- lavcev na delovnem mestu spa- da med zelo pomembna vpraša- nja. Nezgode v zadrugi v zad- njem obdobju znatno naraščajo in jih je bilo lani pri nad 700 za- poslenih 82. V nekaterih poslov- nih enotah so te nezgode zaradi slabe tehnične zaščite delavcev na delovnem mestu, zaradi vinje- nosti, neprevidnosti ali pa zaradi ksterih drugih vzrokov. Ta prob- lem so teze zd konierenco teme- ljito in vsesfransko obravnavale, toda premalo je bilo diskusije o tem vprašanju. Sedemletni perspektivni razvoj zadruge V prihodnjih sedmih letih bo Kmetijska zadruga Ormož inve- stirala 17 milijard 500 milijonov dinarjev investicijskih sredstev v gradnjo noviiv-objektov, v na- kup mehanizacije, zemlje, za ob- novo nasadov, za ureditev cesi in ostalih komunikacij, zh naba- j vo potrebne opreme in za drugo i V tem obddl^ju bodo zgradili ne- i kaj skladišč, hladilnico za ?ka proi/.- \odnja bo stekla po predvidentiu načrtu. - Stran 6 »T E D .\ I K« — petek, 22. januarja T965 vstran 6 P<) KAZCiOVOKIII KKIIMtO - DE GAUl I.F ŠE VEDNO HLADNO? /ahodnuncniski kanrter laiduig Trhard, ki aoIo plil\aini in tudi v mednarod- nih o<1nosih. se je skrbno pripra- \il nit srečanje \ Ramhouilletu. Hotfl SI jp zaifotoviti prtfl>sp!ii V>i>dpor(i predsednika de Oaiitla z.j (■\ropsko pulitirno enotnost in ponov no ddružitev Vcineije. čc- prm sla <.l>a diža\nika razprav- ljala tudi o drut^ih spornih vpra- šanjih, kot so večstranske jedrske sile in podobn^i. Toda razgovori mepolUanski tisko\ ni konlerenei v iiavz«tenosti franco- skih in zaluidnoneniških \ ladnih predstavnikov novinarji niso mo- gli zvedeti nič. kar jih je zani- malo. Francoski in zahodnonem- Ški predstavniki so izjavili samo, da sta obe vladi po dvodnevnih •šesturnih razgovorih med predsed- nikom dc Gaullom in kanclerjem Krhaj-dom izrazili željo po okre- pitvi sodelovanja in da bosta spro- žili vprašanje združitve Zahodne i Fvrope. Kaj bo z gradnjo siod- kcrne tovarne v Ormožu? (Nadaljevanje s 5. strani) Odlašanje gradnje sladkorne tovarne v Ormožu predstavlja nadaljnjemu razvoju km©;ij5t\a občini precej težav. Nadaljnja investicijska pnlifika v občini /ahtpva tnrno opredelitev proiz- vodni«. Sedaj ostaja nerešeno vprašanie prpusmerjania kmetij- ske proizvodnje v pridelovanje sladkorne pese ali pa v druqe kulture. ŠPORT Občinska zveza za telesno kul- turo priredi SMUCAK^bKl TECAJ Zbor tečajnikov bo v petek, 22. 1. ob 14.30 uri v sejni dvora- ni občine Miklošičeva ulica 14. Vpisnina 500 din. Za otroke od 6. — lO. leta tečaj brezplačen. Infomnacije tei. 192. NOVI SAD. — Na letošnjem Steiljinem pozor ju bodo priredili tudi prvo mednarodno razstavo Gledališče v fotografski umetnosti. Prireditev bo aprila. MOSKVA. — Za novega pred- sednika sovjetske zveze likovnih umetnikov so izvolili slikarja Bo- risa Johansona. I KUPIM MAI>0 POSESTVO s hišo v bližini Ptuja v vredno- nosti do milijon in pol din. Na- .slov v upravi. PRODAM CITRE. sobno elek- trično peč in otroško posteljo. Vprašajte Poljska c. 1. Ptuj. ŠIVALNI STRO.T SINGER (ma- li) ugodno prodam. Skorba 43, p. Hajdina. SLUŽBE KOVAŠKEGA IN KOI.ARSKE- GA POMOČNIKA sprejmem. Klajnšek, Rogaška I, Ptuj. hvŠTKUIRAM ANGLEŠČINO. Naslov v upravi. Zveza kulturno prosvetnih orga- nizacij Slovenije — Občinski svet Pruj ( OBVESTILO V nedeljo, 24. januarja 1965, s pričetkom ob 16. uri bo v Slo- venskem narodnem gledališču v Mariboru OPERA: Gaetano Do- niizetti: Don Pasqua!e Komična opera v treh dejaa,iih. Brezplačen prevoz z avtobusi. Odhod v nedeljo, 24. januarja l^es, ob 15. uri izpred gostilne »Beli križ«. Predprodaja vstopnic: v četr- tek, 21. jan. od 15. do 17. ure in v petek, 22. jan. od 15. do 17. ure v pisarni gledališča Ptuj. Rezervacije na telefon 210 od 8. do 12. ure v navedenih dnevih. Vabljeni. Svet delovne skupnosti upra- ve Skupščine občine Ptuj razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravi občinske skupščine: 1. inšpektorja dela, 2. tržnega inšpektorja, 3. sanitarnega inšpektorja, 4. referenta za srradbcna iii io- 4. referenta za gradbene in lo- - kacijskc zadeve. Pogoj: Za delovna mesta od 1 do 3 višja strokovni) izobraz- ba s petletno ustrezno prakso, za delovno mesto pod 4 pa sred- nja strokovna izobrazba (grad- beni tehnik z ustrezno prakso). Kandidati, ki izpolnjujejo po- goje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tem razpisu, naj vložijo prošnje; iiol- kovane s 50 din državne takse. Prošnji je priložiti življenjepis, dokaze o šolski izobrazbi*in do- sedanjih zaposlitvah. Vse prilo- ge je taksirati s 30 din državne takse. Razpis velja do 15. febr. 1965. Svet delovne skupnosti Društvo za telesno vzgojo I Partizan, Rogoznica organizira odprto prvenstvo društva v NAMIZNEM TENISU in ŠAHU za posameznike za leto 196.5 v nedeljo, 24. jan. ob 9. uri v za- družnem domu v Rogoznici. Pri- jave sprejemamo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Pravico nastopa imajo vsi občani. Vabimo občane, rta si tekmo- vanje v čimveCjem številu ogle- dajo. ODBOR. RO.ISTVA POKOKE IN SMRTI NA OB.MOClT MAnCNEGA UR.ADA PTl I Rodile 60: Elizabeta Kokol. Brezovec 82 — deklico; Kristina Petek, Cvet- kovci 81 — Manjo; .Mojzija Roz- man, Mestni vrh 73 — derka; Barbara Križnjak, Brezovec 20 — deklico; Marija Jerenko, Hajdo- še 73 — dečlcnNI OREL«: 26. in 27. t. m. sovjetski barvni film POT V ARENO; 28. t. m. nem- ško-češki film TARZANOVA SMRT. K1:\0 ORMOŽ predvaja 23. in 24. januarja t. 1. italijanski film >SA.MSd.\ PROTI NASlL.MKOMc: 27. in 28. t. m. nemški film »ADORA. ZAVOD ZA POROČENE«. Komisija za volitve in imeno- vanja Skupščine občine Ptuj razpisuje naslednja prošta vodilna delov- na mesta v upravi občinske skupščine: 1. načelnika oddelka ca. planske, analitične in organizacijske zadeve, 2. načelnika oddelka za uprav- . no pravne zadeve, 3. načelnika oddelka za inšpek- cijske službe. 4. načelnika oddelka za dohodke, 5. načelnika oddelka za skuprie službe, 6. pomočnika tajnika občinske skupščine. Pogoj; visoka strokovna iz- obrazba in 8 let ustrezne uprav- ne prakse. Kandidati, ki izpolnjujejo po- goje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih in pogoje po tem razpisu, naj vložijo prošnje, kol- kovane s 50 din državne takse na tajništvo Skupščine občine Ptuj. Razpis velja do 15. febr. 1965. Komisija za volitve in imenovanja zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Doslednost v \a.ših odločit\ah \ am ho najbolj il. —-io. 4. poin.ioala do napredka. Po \ sakem nesporazu- mu mnogo razmišljate in rezultat \ašega spo- znanja je, da se še do\olj ne poznate. V dobro \oljo \as bodo spravili ljudje, ki ste jih že pred davnim poznali. bik Znanec vam bo lazodei svoje načrte, ki vam ?.l. 4.—20..=;. bodo ugajali. Iz oddaljenega kraja dobite pre- senetljivo vest. Sreča vam je naklonila dobitek. DVOJCKA s .svojo prenagljenostjo si največkrat škodu- 21.5.-^22.6. jete. Mnogi so vam to odpustili, česar vi njim ne bi. Morali se l^joste zbrati in premisliti, če vam res koristi, kar začenjate. kak Zabolela vas^bo nehvaležnost, le da boste na- 6.—22.7. njo hitro pozabili. Stiki iz časov dopustov vam bodo kmalu koristih. Letos se vam bo izpolnila , večletna želia. lev Dogajanje v okolici vas bo precej prizadelo. 23.7.—22 8. Vaš položaj vam bo ostal, prijatelji pa se bodo izmenjali Ljubezen vam bo tudi v bodoče naj- boljša vodnica. devica Družinske težave druge zbegajo, vas pa so 23.8 ._22.9. umirile. Ta mesec se bo nekdo spomnil vaše dobrosrčnosti in se bo izkazal z mafijšo pozor- nostjo. Radi zaupate sodelavcu, ki mu je lažje razumeti kot obsojati. tehtnica Večletne skrbi minejo in se umaknejo nove- 23 9—22 10. ' mu veselju. Prva ljubezen vam je pustila več kot lepe spomine — zaupanje v bodočnost. Na- šli boste najboljšo rešitev v zadevi, ki vas je spravljala v malodušje. Si:C7vPiJON V službi ste našli svoje zadovoljstvo, ker ni- 23.10.—22.11. mate časa misliti na razne malenkosti. Naklo- njeni ste bližnjini, ki cenijo življenje, zato ga drugim ne grenijo. Več samozaupanja v svoje sposobnosti. STRELEC Veseli ste, ko lahko storite drugim vsaj to, 23.11.—20.12. kar tudi sebi želite. Radi se družite s prijatelji, ki vas k ničemur ne silijo. Največ pišete odda- ljenim sorodnikom. 'kozorog ^ Konec bo vašega prikritega trpljenja, ki ste 21.12.—20.1. ga junaško prenašati in o njem molčali, čaka vas mnogo lepih dni. Starši in ostali sorodniki so zelo veseli vaših življenjskih uspehov. VODNAR Finančno stanje se vam bo v kratkem bistve- 21.1.—19.2. no spremenilo. S sodelavci se boste veselili no- vega uspeha. Samotarstvo vas najbolj pomiri po napornem delu in po razočaranju. ribi Deležni ste posebnih simpatij, ki pa jih b(> 20 2 —20 3. ste šele sčasoma prav cenili. Močno ste čustveni, vendar s to svojo lastnostjo niste zadovoljni. V delu iščete vso tolažbo ob težavah.