Št. 248 (15.349) leto Ll^_
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - m. Montecchi 6-Tel. 040/7796600
GOBCA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 _
ICfin I ID POSMNAPIAČANAVGOIOVH ,yVV UK SPH). N AB8.POST.GR. 1/50%
CISALPINA
(il-NIIOM
D/^|,XD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
SREDA, 13. SEPTEMBRA 1995
AH
j* ^•
tlCl
v grmu mjec?
Vojko Coua
Italijanska pogojevanja °b ameriški zahtevi za namestitev nevidnih lovskih bombnikov F-117A stealth
80 presenetila le tiste, ki'ne Poznajo pretekle in polpretekle zgodovine. Vse od ita-bjanskega preporoda so diplomatske sposobnosti nadomeščale neuspehe na bojiščih, tako da Italijanom nenaklonjeni zgodovinarji brlijo, da je Italija izgubila skoraj vse bitke, a zmagala v vseh vojnah. Trpeli so le navadni ljudje, prava topovska hrana, Itahja pa se )e kot država tako ali drugače izmazala in se svojih Preobratov ni nikoh sramovala, saj, kot pravi Veliki Florentinec - cilj posvečuje sredstva.
Tokrat seveda ne gre za Preobrat, temveč za navad-
no diplomatsko igrico, običajno taktiziranje, iz katerega bo Itahja skušala kaj ,ztrZiti. Poluradno jfe Fame-sina včeraj navajala, da hoče imeti le večjo diplomatsko tezo v pogajanjih in v vojaškem odločanju. To bi bilo navsezadnje Se ra-zumljivo, a kaj, ko se ne moremo znebiti občutka, na bi Itahja rada speljala vodo na svoj mlin. Na kate-ri. Se ni povsem jasno, a ko navajajo, da je bodoča ure-ditev ob strateških in političnih ravnotežjih na območju nekdanje Jugoslavije ^življenjske važnosti za Ita-njo«, se samo po sebi zastavlja vprašanje, ah ne gre morda za obujanje nekdanje italijanske balkanske Politike pred in po prvi svetovni vojni. Dosedanje •^kušnje niso najboljše, saj nismo pozabih italijanskih Pomislekov in nasproto-Vanj ob slovenskih naporih za osamosvojitev in sedanjih zapletov s pridruženim Članstvom Slovenije v EU. Do Hrvaške je bila Babja doslej previdnejša, seveda je glasneje obsodila hrvaško osvobajanje Kra-)m, kot začetna srbska grozodejstva in etnična Ci-^onja. Ce je Srbe odločneje obsodila, je to storila Sele ko se je ves svet zgražal. Seveda je Itahja dosledno navajala, da nima ozemeljskih pretenzij nad območji nekdanje Jugoslavije, zavrnila je tudi ponudbe krajinskih Srbov, da bi ji vrnili ^adar. Odkrito ne moremo govorih o italijanskih »im-Perialishcnih pretenzijah,« kot je to nediplomatsko zatrjeval hrvaški predsednik Tuđman, a nedvomno ima Itahja vec gospodarskih in drugih interesov v Srbiji, kot v ostalih nekdanjih jugoslovanskih republikah.
Morda pa je sedanji za-Plet le posledica nikoh zatrte želje po večji vlogi in teži Italije, ne da bi v tem grmu bCal kak zajec.
■ Radio in televizija Koper I v ospredju zanimanja
TRST - Italijansko znanje ministr- vlade Furlanije - Julijske krajine Ales-stvo je izrazilo slovenski vladi neza- sandra Guerra. Upravni svet Raia na-dovoljstvo zaradi prekinitve od- merava izdelati načrt za ponovno oddajanja italijanskega programa Radia dajanje koprske televizije tostran Koper (ki so ga sicer zaceli spet od- meje, je Se povedala predsednica, ki dajati), tudi ker je pred tem že ugasil se strinja s tem predlogom. Svetovalci signal koprske televizije na obmej- pa so ponovno podprli zamisel, da bi nem območju. Informacijo je posre- na obmejnem območju nastala televi-dovala deželnemu svetu predsednica zija manjšin.
Na 5. strani
■ Čas je za stabilizacijo I gospodarskih odnosov
TRST - Italija je med najpomemb- nostih za gospodarsko sodelovanje s nejsimi gospodarskimi partnerji Slove- Slovenijo, ki se je vCeraj lotila specifičnije, vendar stopa vse bolj v ospredje nih ekonomskih tematik in problemov, vzajemna potreba po stabilnih ekonom- ki zavirajo predvsem živahnejšo inve-skih odnosih, ki bi lahko presegh nera- sticijsko pohtiko italijanskih podjetij v zumevanja, v katera so še vedno vpeti sosednji državi. Posvet, ki se je rodil po politični odnosi med državama. To je zamisli tržaškega župana Illyja, je ena glavnih ugotovitev včerajšnjega zaključila predsednica deželne vlade zaključnega dne okrogle mize o prilož- Alessandra Guerra.
Na 12. strani
BIH / KER GENERAL MLADIČ NOČE UMAKNITI TEŽKEGA OROŽJA IZ OKOLICE SARAJEVA
Nato stopnjuje letalske napade na bosanske Šibe kljub ostremu ruskemu nasprotovanju
Italija pogojuje namestitev nevidnih lovskih bombnikov F-1 i 7A, ker hoče imeti večjo vlogo
SARAJEVO - Natova letala so včeraj okrepila napade na položaje bosanskih Srbov v okolici Sarajeva. Oglušujoče eksplozije so odmevale tudi v bosanski prestolnici, ki je po Natovih napadih postala veliko varnejša, vanjo pa redno prihaja tudi hrana in druge življenjske potrebščine.
Piloti Severnoatlantske zveze so izvedli več kot 3200 bojnih poletov. Uničili so skoraj vsa večja skladišča orožja, povelje-
valne in komunikacijske centre ter del sistema protiletalske obrambe bosanskih Srbov, ki pa še vedno vztrajajo na svojih položajih. Poveljnik zračnih operacij Nata je sporočil, da »bodo letala postopoma stopnjevala napade, dokler Srbi ne bodo izpolnili zahtev Združenih narodov po umiku«. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo izjemno zaskrbljenost za usodo slovanskih bratov. »Pod vprašaj je postavljen ob-
stanek sedanje generacije bosanskih Srbov, ki ji grozi genocid,« so zapisali v uradnem sporočilu
Ameriški predstavniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ruskih kritik, a kljub temu napovedali skorajšnjo udeležbo »nevidnih« letal F-117A (na sliki AP), ki edina lahko konkretneje posežejo v niškem bombardiranju, seveda, ko bo Italija pristala na njihovo namestitev Na 3. in 18. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Ženske kvote protiustavne
Po mnenju ustavnih sodnikov zagotavljanje posebne kvote za ženske na kandidatnih listah krši italijansko ustavo in ne sodi med tako imenovane pozitivne poseee.
Stran 2
SKGZ podpira Thalerja
Izvršni odbor SKGZ je na ponedeljkovi seji v Čedadu podprl predloge slovenskega zunanjega ministra Thalerja o pogajanjih z Italijo.
Stran 3
Gorica: težave v večini na občini
Goriški župan je včeraj zavrnil pritiske KDC v zvezi z imenovanjem dveh novih odbornikov, odnosi v večinski koaliciji pa ostajajo zaradi tega napeti.
Stran 11
Pesniški glas iz Benečije
Michele Obit, sicer novinar Novega Matajurja, je izdal drugo pesniško zbirko Per certi versi - Po drugi strani, ki jo je recenzirala Ivanka Hergold.
Stran 13
Občni zbor ŠZ Bor
Na občnem zboru SZ Bor so izvolili nov odbor, ki bo že v kratkem prevzel v upravljanje prenovljeni kompleks na »1. maju.«
Stran 25
Vse več nesoglasij v desničarskem polu
RIM - Usoda Dinijeve vlade razdvaja Berlusconijevo desničarsko: medtem ko Finijevo Nacionalno zavezništvo zahteva odstop Lamberta Di-nija takoj po odobritvi zakona o »par condicio«, se katoliško usmerjeni komponenti Buttiglioneja in Casinija zavzemata za novo izdajo Dinijeve vlade s sicer omejenim programom, ki naj pripravi volitve v ne prav kratkem roku, vsekakor prihodnje leto. Prav tako vlada v Berlusconijevem zavezništvu nesoglasje glede Pannellovih referendumov, posebno onih o mamilih in splavu.
Na 2. strani
Težav v letalskem prometu niso rešili
MILAN - Težave v letalskem prometu so se nadaljevale tudi vCeraj, utišale se niso niti polemike, ki so izbruhnile po nedeljskem incidentu, ko so se za las izognili trčenju med letaloma Alitalie. Z zadevo se ukvarja tudi sodstvo, vendar je možno, da se bo vse razblinilo kot milni mehurček: sodnik zna priti do zaključka, da sploh ni šlo za kaznivo dejanje. VCeraj je tudi prišlo na dan, da so se pred dnevi izognili tragediji tudi na nekem trajektu, na katerem je izbruhnil požar.
Na 3. strani
Zbornik
Primorski dnevnik 1945 - 1995
je naprodaj v uredništvih Primorskega dnevni ka, ob delavnikih:
v Trstu od 10. do 17. ure v Gorici od 9. do 12. ure
I POBUDA NOVINARJEV 5 I PRIMORSKEGA DNEVNIKA I
Vrnite nam Narodnidom!
Že 1.100 podpisov
V soboto in nedeljo je res veliko število ljudi podpisalo peticijo za vrnitev Narodnega doma. V Dolini in Nabrežini se je pred mizico, kjer smo zbirali podpise, nabrala kar manjša gneča. Tako smo krepko presegli število 1.100 podpisov. Akcija se nadaljuje in v prihodnjih dneh bomo sporočili, kje lahko podpišete peticijo.
RIM / POLITIKA
Dini in referendumi razdvajajo desnico
Buttiglione in Casini proti Pannellovim referendumom - SKP: Dini naj odstopi prihodnji teden
RIM - Desni kartel je razdvojen: že »tradicionalnemu« jabolku spora glede trajanja Dinijeve vlade in sedanjega parlamenta se je zdaj pridružilo še vprašanje Pannellovih referendumov. Pannellovi reformatorji so sicer sestavni del desnega zavezništva, vendar večina njegovih komponent zavrača vsaj dva od osemnajstih referendumov, kolikor jih je predlagal Marco Pannella, namreC ona o mamilih in o splavu.
Problem pa ni toliko Pannella, kot Silvio Berlusconi. Doslej nesporni lider desnega kartela je namreč javno izrekel podporo vsem referendumom, torej tudi onima, katerima ostro nasprotujejo tako Nacionalno zavezništvo Gian-franca Finija, kot tudi obe
izrazito katoliško usmerjeni komponenti, namreč Združeni krščanski demokrati (CDU) Rocca But-tiglioneja in Krščansko demokratski center (CCD) Pierferdinanda Gasinija. Delegaciji slednjih dveh strank sta včeraj dolgo skupaj zasedali in na koncu potrdili odločno nasprotovanje referendumoma in pozvala desni pol, naj ne naseda Pannellovim »svobodnjaškim skominam«.
Tudi glede Dinijeve vlade in vprašanja predčasnih volitev sta Buttiglione in Casini zagovarjala stališče, ki ni v soglasju z drugimi komponentami pola. Po njunem mnenju naj bi ob izteku Dinijevega mandata - z izglasovanjem zakona o »par condicio« - sestavili novo Dinijevo vlado, prav tako »tehnične« narave, z
omejenim programom in z nalogo, da pripravi volitve za prihodnje leto.
Vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini pa je nasprotnega mnenja: ko se bo Dinijev mandat iztekel, bo treba na volitve, kajti vlada mora odražati neko večino v parlamentu, in to je mogoče doseči le z volitvami.
Tudi Stranka komunistične prenove je za čimprejšnji zaključek Dinijevega mandata in je včeraj celo postavila rok, in sicer 18. september. Do takrat naj bi parlament izglasoval zakon o »par condicio«, potem pa naj predsednik republike Scalfaro razpusti parlament. Voditelji SKP so na tiskovni konferenci tudi obtožili Scalfara, da želi prispevati k rojstvu nove Krščanske demokracije.
BRINDISI / PO BRODOLOMU GUMENJAKA
Desetino Albancev še vedno pogrešajo
Trije so izgubili življenje - 16 se jih zdravi v bolnišnici
Osemdesetletniki-prvošolčki preprečili ukinitev razreda
CASCINA (PIŠA) - V kraju Marcia-na imajo pet izjemnih prvošolčkov. Najmlajši je star več kot 80 let. Včeraj ob 8.30 so stopili v učilnico in posedli v klopce prvega razreda skupaj z devetimi šestletnimi otroki. Postali so atrakcija, prav njihovi prisotnosti pa se imajo otroci zahvaliti, da so lahko sploh stopili v domačo šolo.
Šolsko skrbništvo je namreč nameravalo ukiniti prvi razred zaradi pre-
skromnega vpisa. Starši otrok so ob tej nevarnosti angažirali vso vas, da bi poiskali rešitev. Na pomoč jim je priskočilo pet osemdesetletnikov: vpisali so se v prvi razred in v prošnji zapisali, da niso nikoli obiskovali šolo in da so nepismeni.
Včeraj so se predstavili pred šolo, počakali na prihod otrok in skupno z njimi stopili v »odrešeni« prvi razred.
BRINDISI - Dosedanje iskanje desetine albanskih državljanov, ki jih pogrešajo po brodolomu gumenjaka, s katerim so v nedeljo zvečer skupno z dvajsetimi sodržavljani zapustili Albanijo in se namenili proti apulijski obali, je bilo neuspešno. Med pogrešanimi sta tudi dve ženski in dva otroka. Pri iskanju sodelujejo tri izvidnice obalnih stražnikov, helikopter mornarice ZDA in letalo generalnega poveljstva obalnih stražnikov.
Po dosedanjih vesteh so v brodolomu utonili trije albanski državljani, 12 jih še iščejo, 16 pa jih je rešila posadka vojaške ladje ZDA, ki sodeluje v vojaških operacijah v bivši Jugoslaviji. Na prefekturi v Brindisiju so včeraj potrdili, da se na oddelku plastične kirurgije mestne bolnišnice zdravi 16 albanskih državljanov, nihče pa ni v smrtni nevarnosti. Oddelek bolnišnice je vsekakor opremljen za tovrstne posege; primarij bolnišnice Antonio Sa-voia je zagotovil, da so vedno pripravljeni za tovrstne posege in da bodo raje nekoliko »zanemarili« druge bolnike, da bi pomagali ponesrečenim albanskim državljanom. Dodal je tudi, da je njiho-
Ameriški mornarji pomagajo enemu od albanskih ranjencev (telefoto AP)
vo 20-urno bivanje v morskih vodah prav gotovo zmanjšalo poškodbe zaradi opeklin, zaradi česar bo lahko kdo od ranjencev zapustil bolnišnico že v teku enega tedna.
Med tremi, ki so utonili, je po vsej verjetnosti tudi krmar gumenjaka, ki je prevažal ubežnike v Apulijo. Vse ranjence so v bolnišnico sprejeli zaradi opeklin po rokah in nogah; povzročil jim jih je požar, ki je izbruhnil na krovu gumenjaka po
okvari motorja, do katere je prišlo iz še neugotovljenih razlogov. V glavnem se bodo vsi zdravili od 5 do 20 dni; najbolj zaskrbljujoče je zdravstveno stanje 5-let-ne deklice Manyole Do-shi, ki bo okrevala v 50 dneh. V bolnišnici je skupno z očetom in materjo, ki pa sta le laže ranjena; ena od treh žrtev brodoloma je po vsej verjetnosti njen bratec Alban. V bolnišnici si osebje na vso silo prizadeva, da bi ranjencem za-
NOVICE
Obisk avstrijske parlamentarne komisije v Gornjem Poadižju
INNSBRUCK - Komisija za južno Tirolsko, ki deluje v okviru avstrijskega parlamenta, je včeraj začela 3-dnevni obisk Tirolske, Tridentinske in Gornjega Poadižja. Predseduje ji Andreas Khol, ki je načelnik avstrijske ljudske stranke v dunajskem parlamentu, sestavljajo pa še po en predstavnik vsake avstrijske stranke; med temi tudi Ermn Nie-denvieser, ki je glasnik socialistov OeVP za gornje-poadiško vprašanje. Organizem je sestavni del zunanje komisije Nationalrata, to je parlamenta donavske republike. Na sestankih v Trentu, Bocnu in Innsbrucku bodo razpravljali predvsem o dveh vprašanjih: o uresničitvi posebne gornje-poadiske avtonomije ter o obmejnem sodelovanju z načrtom o tirolski evropski deželi. Obisk želi biti predvsem jasen znak velike pozornosti, ki jo Avstrija posveča južni Tirolski, kljub kaki nasprotni bojazni, je dejal Niedenvieser; nato pa je potrdil, da so odnosi med Italijo in Avstrijo »zelo dobri« in da »italijanska vlada zelo sodeluje pri hitri gradnji gornje-poadiske avtonomije«. Potem ko je bil pozitivno zaključen »paket« o posebnih normativih za Gornje Poadižje in potem ko je Avstrija vstopila v Evropsko zvezo, je načrt o tirolski evtopski deželi eno glavnih vprašanj v politiki tega območja.
Določilo o zagotovljeni ženski kvoti na kandidatnih listah je protiustavno
RIM - Določevanje številčnega razmerja kandidatov moškega in ženskega spola na volitvah za župana, predsednika pokrajine, občinskih in pokrajinskih svetov je protiustavno. Včeraj je svojo odločitev, vsebina katere je bila znana že 21. julija, ustavno sodišče še natančno opredelilo. V obrazložitvi so kot protiustavno označili tudi določilo, ki se nanaša na izvolitev deželnih svetov in parlamenta. Predstavnica progresi-
stične poslanske skupine Livia Turco je odločitev ustavnih sodnikov označila za odraz zelo formalističnega pojmovanja enakopravnosti med spoloma, ker ne upošteva dejanske zapostavljenosti žensk v voljenih telesih. Pohvalno pa se je izrazila o namigu sodnikov političnim strankam, naj s statuti in pravilniki skušajo spodbuditi uvedbo enakih možnosti med spoloma.
Po mnenju ustavnih sodnikov je drugi para-
graf petega člena zakona z dne 25. marca 1993, ki določa, da med kandidati ne smejo predstavniki enega spola presegati številčne meje dveh tretjin, protiustaven, ker krši duh 51. člena ustave (določila o pasivni volilni pravici). Sodniki sicer priznavajo, da je bil sporni paragraf sprejet v želji, da bi bile odpravljene obstoječe neusklajenosti med številčno prisotnostjo žensk in moških v voljenih telesih na raznih ravneh,
vendar pravijo, da izbrana zakonska pot nikakor ni bila v skladu z italijansko ustavo, M za vse državljane predvideva pravico, da volijo in so izvoljeni. Načelna možnost je torej zagotovljena, zato pri postavljanju pogojev za določanje kandidatov ne sme biti nikakršnih omejitev. Zagotovitev posebne kvote za ženske po oceni ustavnih sodnikov nikakor ne sodi med tako imenovane pozitivne posege v korist žensk.
Preiskava Zveze zadrug:
25 prijav zaradi prevare INPS
BENETKE - V okviru preiskave davčne policije in finančne straže o domnevnih fiktivnih sprejemih v službo funkcionarjev KPI-DSL v Zvezo zadrug, je bilo zaradi prevare prijavljenih 25 oseb, od katerih 10 politikov (eden od teh je medtem že umrl). Preiskovalci naj bi namreč ugotovili, da so voditelji nekaterih zadrug iz Veneta nekaj pred volitvami fiktivno sprejeli v službo politične delavce, da bi lahko bili protizakonito deležni prispevkov INPS, ki so jih vplačale občine in druge javne ustanove.
MANJŠINE / STRANKA FRANCOSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTIH
Petdesetletnica Union Valdotaine
Danes bo spominska slovesnost uradna proslava pa bo konec novembra
AOSTA - Danes Union Valdotaine proslavlja 50-letnico svojega obstoja. Ta stranka francosko govoreče manjšine v Dolini Aoste je bila namreč ustanovljena 13. septembra 1945. Obletnico nameravajo v Dobni Aoste obeležiti nocoj s prižigom kresa na vrhu gore Zerbon kakih 2.700 metrov nad morsko gladino, poleg tega bodo odkriti obeležje na Col du Joux v občini Saint Vincent in prirediti ljudsko veselico.
»Izbiro Col du Jouxa je treba pripisati dejstvu, da so se na tistem mestu prvič zbrali pristaši gibanja Jeune Vallee d’Aoste, iz katerega se je rodila naša stranka,« je včeraj na predstavitvi proslav dejal politični
tajnik UV Charles Penin. »Gibanje je vodil opat Joseph-Marie Treves. Nastopilo je proti fašizmu ter se zavzemalo za politično avtonomijo Doline Aoste v okviru konfederacije italijanskih dežel,« je dejal Penin ter pistavil, da bodo danes imeti samo spominsko svečanost, medtem ko bo Union Valdotaine uradno proslavila 50-letnico svojega obstoja konec novembra s slovesnim zasedanjem svojega narodnega sveta, na katerega bodo povabiti tudi prijateljske stranke, v prvi vrsti manjšinska in avtonomistična gibanja Parti-to autonomista trentino-tirolese, Partito sardo d’azione, Slovensko skupnost in Siidtiroler Volkspartei.
Obletnico je komentiral tudi poslanec UV Luciano Caveri. »Naše gibanje je odigralo absolutno izredno vlogo proti fašizmu,« je dejal. »Danes pa smo v času, ko spet odločno odpiramo vprašanje naše avtonomije. Omenimo naj, da je prav v teh dneh UV objavilo nekoliko izzivalen predlog za ustanovitev ao-stanske države - Pays d’Aoste. Predlog je izdelal Parfait Jeans, uvodno besedo zanj pa je napisal predsednik UV Alexis Be-temps. Aostanska država naj bi bila sestavni del Italijanske federalne republike v okviru Federalistične Evrope.
gotovilo najboljšo nego; okrepili so tudi organik pomožnega osebja, ki dela v oddelku, ranjencem pa pomagajo tudi bolničarke Rdečega križa iz Brindisija. Med prvimi, ki so obiskali albanske brodolomce so bili prefekt iz Brindisija Andrea Gentile, župan Michele Errico in vicekvestor Giuseppe Perrone.
Pomorska policija iz Brindisija skuša identificirati žrtve in preveriti istovetnosti, ki so jih posredovali ranjenci, med katerimi je po vsej verjetnosti tudi drugi krmar gumenjaka. Imena treh žrtev je že predsinočnjim sporočil komandant ameriške vojne ladje, ki je pomagala brodolomcem; njihova imena pa bo po-morka policija še naknadno preverila, da bi na tak način preprečila, da bi na osnovi izjav brodolomcev iz različnih razlogov lahko prišlo do lažnih identifikacij.
Po njihovih dramatičnih pričevanjih so brodolomci najtežje trenutke preživeli predvčerajšnjim dopoldne, ko se je morje umirilo, sonce pa je močno pripekalo in še izžgalo njihove rane. V več urah je mimo priplulo več ladij, nobena pa jih ni opazila; končno so le pripluli ameriški mornarji, ki so jih opazili in prevzeli na krov ter jim nudili prvo pomoč.
Številni albanski brodolomci pa so kljub ponesrečenemu poizkusu trdno odločeni in nameravajo ponoviti nezakonito izkrcanje na italijansko obalo v primeru -kot je sicer predvideno p° zakonu- da jih bodo oblasti po končanem okrevanju v bolnišnici v Brindisiju odposlale v domovino. Obupani so in raje umrejo v Italiji, kot da se vrnejo v Albanijo.
Medtem pa iz Rima prihaja vest, da bo ministrski svet lahko že v tem tednu pripravil zakonski osnutek o reformi zakona Martelli o priseljevanju, novi normativi bi tako postali operativni ze pred koncem leta.
RIM - Kot strela z jasnega je vojaške in diplomatske kroge Atlantskega zavezništva presenetila vest, da Italija pogojuje prihod nevidnih lovskih bombnikov F-117A stealth v Aviano s svojo udeležbo pri pogajalskih naporih za rešitev spopada v nekdanji Jugoslaviji. V Neaplju včeraj tega ni potrdil predstavnik za tisk poveljstva Afsouth (poveljstvo Nato Za južno Evropo) polkovnik Trevor Murray. Potrdili pa so jo neuradni krogi Rarnesine in Pentagona.
V krogih italijanskega zunanjega ministrstva navajajo, da Italija »strogo sPostuje« vse do sedaj sprejete obveze glede vojaških opera-cij v Bosni. Glede na zahteve, ki gredo Preko že dogovorjenih obvez, kar velja tudi za nevidne lovske bombnike F-117A, »je povsem ra-Zurnljivo,« so navedli na Famesini, »da jih uioramo skrbno oceniti in da je naš sklep neizbežno odvisen tuni od vloge v pogajalskem procesu«. Isti krogi so obenem zanikali, da bi to povz- — ročilo »diplomatski pre-Pir« med Rimom in Wa-shingtonom. Poudarili pa so, da država, ki nudi nenadomestljivo podporo v vojaških operacijah v Bosni, »hoče biti zaddvoljivo soudeležena tudi v diplomatskih pogajanjih«, Predvsem glede bodoče ureditve in političnega ter
Italija pogojuje namestitev nevidnih bombnikov M17A v Avkmu s svojo večjo vlogo na diplomatskem področju
strateškega ravnotežjana tem območju, ki je življenjske važnosti za Italijo.
Do »diplomatskega prepira« morda res ni prišlo, a vsekakor v VVashingtonu niso navdušeni nad tem italijanskim preobratom. Neuradni krogi iz Pentagona so včeraj navajali, da vvashingtonska admini-
stracija poskuša ugoditi italijanskim zahtevam. Zadrega je toliko večja, ker je prav vCeraj albanski predsednik Sali Berisha v VVashingtonu napovedal, da bo na srečanju s predsednikom Clintonom ponudil svoja oporišča za ameriška letala. Predstavnik za tisk Pentagona Ken Bacon pa je včeraj skušal zmanjšati razsežnosti spora in zapel pravo hvalnico Italiji zaradi njene logistične in drugačne podpore. Nevedel je tudi, da razume Italijo, a da bodo morah njene zahteve rešiti diplomati.
Zaplet bodo bržkone premostili že v prihodnjih urah, tako da bo volk sit, koza pa cela. Vojna v nekdanji Jugoslaviji je predmet stalnih posvetovanj predsednika vlade Dinija z zunanjo ministrico Susan-no Agnelli in z obrambnim ministrom Domeni-com Gorcionejem. Že pred Časom niso skrivali, da si Italija želi sodelovanja v diplomatskih pogajanjih, ki jih že dve leti vodi kontaktna skupina. Svoje sodelovanje so utemeljevali s težo, ki jo ima Italija na vojaško-logisticnem področju in
tudi s svojimi diplomatskimi pobudami, saj vzdržuje stike z vsemi soudeleženimi akterji krize.
Neuradni krogi italijanskega zunanjega ministrstva so obenem ponovili staro italijansko stališče, da se bosanke krize ne bo rešilo z vojaškimi akcijami, temveč le s pogajanji. Italijanske politične sile vCeraj še niso reagirale na ta italijanski preobrat, kot običajno se je oglasil le reformist Taradash, ki je obsodil italijansko »bese-dolomstvo«, ki bi lahko imelo težke posledice, kot vsa podobna zadržanja Italije v preteklosti.
Na slikah: pod naslovom arhivski posnetek letala F-117A stealth levo italijanska zunanja ministrica Susanna Agnbelli (Telefoto AP)
Visok doprinos Italije v spopadu
RIM - Italijanski doprinos zaradi vojne v nekdanji Jugoslaviji je bil do sedaj kar precejšen, saj je najprej odprla svoje meje za begunce, nato pa aktivno sodelovala v nudenju humanitarne pomoči.
Tudi krvni davek je bil precejšen in to ne samo v civilistih (novinarji in pripadniki človekoljubnih organizacij) temveč tudi med vojaki. V sestrelitvi vojaškega helikopterja in tran-
sportnega letala leta 1992 je namreč življenje izgubilo sedem pripadnikov italijanskih oboroženih sil.
Mesečno stanejo Italijo vojaške operacije v nekdanji Jugoslaviji 17 milijonov dolarjev, saj je dala na razpolago svoja letališča in pristanišča. Italija pa neposredno sodeluje tudi v ak-cijahs 14 lovskimi bombniki, 5 transportnimi letali in s tremi enotami vojne mornarice.
Radarsko neviden M17A stealth
RIM - Nevidni lovski bombniki bombniki F-117A stealth so v najveCji tajnosti poleteli že leta 1983. Pentagon pa je povedal njihove značilnost šele aprila leta 1990.
F-117A stealth je namenjen za vojaške akcije na območjih z izredno moCno protiletalsko obrambo. Radarsko nevidnost mu zagotovijo posebni konstrukcijski materiali, ki vpijajo radarske valove, in oglata konstrukcija, na kateri se radarski valovi ne odbijajo. Enosedežni lovski bombnik je dolg 20, 09 metra, razpon kril je 13, 20 metrov, tehta pa 23.830 kilogramov. Radarji zaznajo F-117A kot predmet, ki ima le 0, 01 kvadratnega metra, tako da ga radaristi zamenjajo za kakega ptica. S takimi značilnostmi je kljub svoji podzvoCni hitrosti kot nalašč za bombardiranje s protiletalskimi baterijami skrbno zavarovanih vojaških objektov, kar je dokazal v zalivski vojni.
PO ZA LAS PREPREČENEM TRČENJU LETAL
Sodnik morebiti ne bo mogel nikogar obtožiti
Tudi včeraj polemike, težave in zamude
MILAN - »Zaenkrat ne morei
ua je slo za kaznivo dejanje.« lancU________t-zi. ______'
^uuianao r-omanci odgovor naijem, ki so ga spraševati o pote škave v zvezi z nedeljskim inči je le prisebnost enega od pile Prečila trčenje med letaloma Atit daricija so z dogodkom se Predvčerajšnjim popoldne in pr kakorkoli odloči, mora ugotoviti, lo srdm, ___:___1_____________:
nista zaleten m torej m m< v°riti o letalski katastrofi. Pole Ciožna hipoteza o poskusu nem dejanja. Sodnik mora sedaj pre dcilo komandanta letala, ki je bi {ana namenjeno v Rim in ki seic izognilo letalu, ki je letelo prot
POtGTTl V n ni mnnlrv n-ric+o+i t
Polemike okrog za las prepr gedije so se nadaljevale tudi vč delo se je, da osumljenega kont s° suspendirali, vendar ga boe
vIcitiCI 1 na no in I conai Jo na noVa'
^ piimenn, aoKier se ne zhk da preiskava, ki lahko traja ni
'A luui smoiKat Kontrolorjev le Av, ki pravi, da vpletanje kc Predstavlja golo strumentalizac Težave na letališčih so se T jddi včeraj. Potem ko v jul Pilo posebnih zastojev, so '
PJ-hl fll Fl	m L. ... i .-i
prihodih so potniki Čakali poprečno po 30 minut, pri odhodih po 45 minut (pet letal je imelo celo dveumo zamudo). Na vsak način so biti potniki dokaj mirni, očitno so se vdati v svojo usodo. Tega ni naredilo okrog 120 potnikov, ki so jih odpeljati v Palermo, medtem ko so biti namenjeni v Catanio. Iz Rima so odšli okrog polnoči, s poldrugo uro zamude, letališče Catania-Fontanarossa pa obnavljajo prav v noCnih urah in tako niso mogli pristati. V Palermu niso hoteli iz letala, saj so jih o spremembi programna obvestili šele med potjo. Okrog 4. ure so le poleteli proti Catanii, kjer so medtem odprti letališče. Poslanec VZ Marco Zacchera pa je celo vložil vprašanje ministrskemu predsedniku Diniju, češ da je za pot v Rim potreboval sedem m, a bivši notranji minister Maroni in nekateri drugi predstavniki Severne lige so se polužili državniškega poleta, ki ni imelo nikakršne zamude.
Avtonomni sindikat pomorščakov Ci-sal pa je vCeraj razkril, da so se 8. t.m. tragediji izogniti tudi na trajektu državnih železnic »Gallura«, ki povezuje Civita-vecchio in Zaliv Aranci. V strojnici je namreč izbruhnil požar, ki so ga na srečo takoj pogasiti. Po mnenju Cisala naj bi tega krivo zmanjšanje števila osebja, ki skrbi za vzdrževanje. Prvi oficir strojnice Manterlotti, ki je dolgo let delal na trajektu, je drugačnega mnenja in trdi, da je šlo za okvaro, ki nima nobene zveze z vzdrževanjem (počila je ročica ventila, zaCela je uhajati zmes nafte in kisika, ki je končala na vrel zbiralnik za izpušno cev in se vnela).
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. avgusta 1995 in zapadlostjo 1. avgusta 2002.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,50% bruto obrestmi bo izplačan 1. februarja 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. avgusta in 1. februarja za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 10,01%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. septembra.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. avgustom; ob vplačilu (19. septembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
MNENJA, RUBRIKE
7^
Sreda, 13. septembra 1995
	
IZPOSOJENI INTERVJU	
Draga, vas domača
Novinarja Mladine sta se o Slivnikovem referatu na Dragi pogovarjala z Boštjanom Turkom, mladim predstavnikom SKD, ki je v razpravi ugovarjal Slivniku in drugim diskutantom
Dogajanja na letošnji Dragi, kjer je prišlo po referatu novinarja Danila Slivnika do ostrih napadov na Slovenske krščanske demokrate - stranko, ki je veljala za najbližjo organizatorjem Drage - terna njenega voditelja Lojzeta Peterleta, je vzbudilo val polemik. Sredi napadov se je znašel tudi Primorski dnevnik, češ da je nekorektno poročal in da je podal izkrivljeno sliko dogajanj. Vendar ocena, ki jo je naš dnevnik objavil, očitno ni bila tako osamljena, kot bi nekateri hoteli prikazati. V informacijo tako ponatiskuje-mo po slovenskem tedniku Mladini intervju s predstavnikom SKD Boštjanom Turkom, kije v razpravi na Dragi edini ugovarjal stališčem Shv-nika in drugih diskutan-tov.
Boštjan Turk je prejšnjo soboto v svojem nastopu na tradicionalnem srečanju v Dragi s polemičnim govorom razburil množico socialdemokratov. Ti so v svojih nastopih poleg Organizacije, udbomafije, komunistov in liberalcev svetovnemu slovenskemu katohškemu občestvu, ki se že več desetletij vsako leto zbere na tržaškem Krasu, kot novega nasprotnika predstavili tudi krščanske demokrate. Boštjan Turk jim je v odgovor očital privatiziranje vsega, česar se dotaknejo, komunistično preteklost vodstva stranke in obla-stiželjnost.
V čem se je letošnje srečanje v Dragi razlikovalo od prejšnjih?
Letošnja Draga je bila
po mojem mnenju grdo zlorabljena in spolitizirana. Ne mislim toliko na Slivnika kot na celotno orkestracijo srečanja, s socialdemokrati v prvih vrstah in vnaprej pripravljenimi napadi na udeležence srečanja in tudi na tiste, ki jih v Dragi ni bilo. Smilijo se mi ti govorniki. To je cena, ki jo morajo plačevati, da lahko živijo pri Janši. Janša jih uporablja kot avantgardo, kot prvoborce, ki jih bo najprej pokosilo. Oni pa so tisti, ki diskreditirajo na najbolj grob, brutalen in krivičen način predvsem krščansko demokracijo, ker prihaja iz drugih logov političnega spektra.
Kakšen je bil po vašem mnenju smisel letošnjega srečanja v Dragi?
Po mojem naj bi se držal tradicionalnih okvirov, ki so bili na teh srečanjih postavljeni že pred leti, torej tribuna svobodne misli, intelektualnih pogovorov, v katerih se brez sramu izraža več resnic, ki se kasneje razvijejo v sintezo.
Kakšna je bila letošnja tema v Dragi?
Slo je za pogovor z osrednjim gostom, to je bil tokrat Danilo Slivnik. Ljudje, ki so prišli, so tisti, ki so vedno prihajali. Slovenci iz zamejstva, Slovenci iz zdomstva in, pogojno rečeno, desni del slovenske intelegence, za katere je Draga nekaj zadnjih let ključen dogodek leta.
Sprememba torej. Namesto Drage, ki je veljala za nekakšno letno srečanje
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvč tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
intelektutalcev v SKD, kot gost Danilo Slivnik...
To seveda ne bi nikogar motilo, če se v Dragi ne bi zgodil prekršek zoper intelektualno normo, normo svobode in odprtost več resnic. V Dragi je bila letos zastopana celotna avantgarda Janševe stranke, ki pa po provenienci prihaja iz popolnoma drugega izročila, ima popolnoma drugo genezo, kot siceršnje občestvo v Dragi. Tu se odpira temeljni problem Janševe stranke, to je, da je Janša danes obdan z ljudmi, ki so prav tisto, zoper kar nastopajo. Bili so dejavni že v prejšnjem režimu, prav tako tudi Janša sam, in danes prisegajo na nekaj, kar je v globoki kontradikciji z njihovimi temeljnimi osebnostnimi koreninami in z njihovo zgodovino. In ti ljudje so sedeli v prvih vrstah in na koncu, kar je bilo izjemno moteče, je predsednik stranke v imenu stranke vse skupaj tudi pozdravil. Vse v smislu paradigme, ki jo danes zagovarja tako imenovana desna socialna demokracija. Slo je za direktno privatizacijo, politizacijo politično neodvisnega intelektualnega foruma. Ta vrsta posesivnosti pa je opazna tudi drugod. Janševa stranka ima pač to žalostno navado, da privatizira institucije civilne družbe in oblasti. Zadnji boleč primer je nastop Dimitrija Kovačiča na skupnosti katoliških izobražencev, na katerem je tendenciozno diskvalificiral politiko SKD Ljubljana, in to na osnovi popolnoma nepreverjenih sodb. Se posebej moteče pa je to, da Kovačič sam ni konfesionalno usmerjen in je zaradi tega v taki družbi tujek. V širšem loku je primer paradigmatičen za celotno SDSS.
Po drugi strani pa je tudi res, da se SKD in SLS letos Drage praktično nista udeležili.
To ne drži povsem. Dejstvo pa je, da so bili socialdemokrati, po svoji stari navadi, spet tako glasni, da ostali niso prišli do izraza. Poleg tega je bilo v obeh strankah že predhodno opaziti nekakšen strah, ker so mnogi predvidevali, da utegne biti Draga zlorabljena za promocijo tretje stranke, ki se trenuno uvršča na desno, kam se bo v prihodnosti, pa nihče ne ve.
Na letošnji Dragi ste tudi sami nastopili in vaš govor je bil označen kot oster napad na socialdemokratsko stranko.
Na oder je prišel novopečeni socialdemokrat dr. Tine Velikonja in čeprav ne pozna niti mene niti Jožeta Vidmarja, je s prstom pokazal proti zadnji vrsti, kjer sva sedela in rekel: tam sedita protagonista rušenja Demosove mestne koalicije v Ljublja-
ni, kar je mimogrede popoln nesmisel. Začenši s tem, da Tineta Velikonje pri postavljanju te koalicije sploh ni bilo, poleg tega pa sem jaz dobesedno tvegal politično eksistenco, ko je slo za zamenjavo v vodstvu mestnega odbora. Tvegal sem z enim samim motivom, tj. da bi SKD Ljubljana prišla v družbo sorodnih strank in naredila pomladno koalicijo. Med drugim; koalicijsko pogodbo je spisal prav krščanski demokrat. V tem smislu je govorjenje Tineta Velikonje hud absurd, poleg tega pa sem imel občutek, da so mu govor pripravili.
Vaš govor je bil torej obračun z Velikonjo?
Nastop je bil sestavljen
litičnih sil, ampak ravno nasprotno, najbolj grobo obliko kontinuitete, začenši s predsednikom Janezom Janšo, ki je bil, spomnimo se sedem let nazaj, Školčev neposrendi konkurent za predsednika ZSMS. Obenem sem na srečanju omenil tudi, da je Janez Janša, skupaj z Igorjem Bavčarjem, soiz-vedel rušitev prve demokratične vlade na čelu z Lojzetom Peterletom.
V zadnjem delu govora ste se lotili tudi javnosti manj znanega sodelovanja med socialdemokrati in nepomladnimi strankami.
Povedal sem, da je bil sekretar mestnega sveta Milan Zver iz SDSS izvoljen z glasovi LDS v tretjem poskusu, po dogo-
Nada Skuk je hotela predstaviti dilemo poslancev, ki se borijo, a nimajo večine, da bi lahko kaj bistveno sprememb. Na žalost je prišla na vrsto takoj za mano. Nagajali so ji, nekajkrat ji je povezovalec celo prav grobo, že po dveh, treh minutah vzel besedo. Poskušala je začeti še enkrat, pa še enkrat in potem je nastala zelo mučna situacija.
V svojem nastopu ste govorili o stvareh, ki jih počnejo v Ljubljani socialdemokrati in so za vas nesprejemljive, obenem pa pravite, da ne poskušate rušiti ljubljanske vlade.
Očitek o rušenju mestne vlade ne drži že v samem temelju, ker obstaja koalicijska pogodba, po
Posnetek z letošnje Droge (foto KROMA)
iz dveh delov, v prvem delu sem ocenjeval Slivnikov diskurz, in še vedno lahko rečem, da se strinjam z njegovimi tezami, vsaj v tistem delu, ki merijo na predsednika republike, in imam do tega, kar sem rekel na taboru, tudi neki osebni odnos. Verjamem v Organizacijo in se je supaj s Slivnikom bojim. V drugem delu pa sem Slivniku oporekal njegovo prikazovanje vloge krščanske demokracije, ki jo je v svojem nastopu popolnoma falsificira!.
Kako?
Slivnik je izpostavil, da je SKD zgolj servis starih liberalnih partijskih struktur in da je nesposobna voditi kakršnokoli politiko in da onemogoča nastanek tvorne pomladne koalicije. To seveda ne drži, SKD je z LDS že dolgo časa v izjemno konfliktnem odnosu; ker je večina v parlamentu leva, lahko LDS in Združena lista brez krščanskih demokratov izpeljeta prav vse, kar hočeta, vendar pa se zaradi minimalnega nadzora, ki ga še imajo demokratične sile, SKD izplača ostati v taki vladi. Poleg tega je celo žaljiva tudi Slivnikova teza, da SKD preprečuje oziroma zavira nastanek bloka pomladnih sil, saj sami po sebi socialdemokrati ne pomenijo diskontinuitete starih po-
voru LDS-SDSS in da je Slo za vzporedno trgovino s Sodržnikom iz LDS kot tajnikom mestne uprave. Povedal sem tudi, da predsednik mestnega sveta Dimitrij Kovačič ni v zadregi, če se je treba pogovarjati z Zmagom Jelinčičem in ga rad sprejme. Na enem takih sestankov je odtujil resor za turizem, ki po koalicijski pogodbi pripada pomladnikom. SDSS je stranka, ki je absolutno usmerjena k prevzemu oblasti in je pripravljena za uresničevanje svoje oblastiželjnosti ubrati kakršnokoli pot in uporabiti kakršnakoli sredstva.
Vendar vas niso izžvižgati...
Moram reči, da sem doživel aplavz, ki ga nisem pričakoval. Prepričan sem bil, da me bodo nesti ven ati vsaj izžvižgati. Potem pa je aplavz kar trajal, dokler nisem sedel v zadnjo vrsto. Govoril sem kakih deset minut in imel sem občutek, da je takrat pritisk padel, da je napetost popustila. Ljudje so se sprostiti, kot da so spoznati, da je tudi Janša del Organizacije, če hočete, in da je le eden izmed politikov.
Za vami je iz vrst SKD nastopila še Nada Skuk, ki pa ni dobila aplavza, ampak so jo nekateri začeli poditi z odra.
kateri so razdeljeni vsi odbori, in tega mi ne postavljamo pod vprašaj. Socialdemokrati, ki ne želijo podpreti izvolitve predsednika odbora za gospodarstvo in gospodarske javne slušbe, vodijo svetniške skupine SKD v mestnem svetu Damijana Dolinarja, s tem kršijo pogodbo iun grobo posegajo v integriteto naše stranke. To mesto pripada krščanskim demokratom in krščanske demokrate s svojim ravnanjem socialdemokrati de facto odvezujejo od spoštovanja koalicijske pogodbe. Ker je predsednik ljubljanskih socialdemokratov hkrati predsednik mestnega sveta, SKD to problematizira na najvisji instanci, se pravi, da mislimo, da Dimitrij Kovačič, nikakor ne more ustrezno zastopati interesov strank pomladi v ljubljanskem mestnem svetu. Naš interes je tretjinska delitev odgovornosti med ljudsko stranko, krščanskimi demokrati in pogojno socialdemokrati kot desno oziroma pomladno stranko. SDSS zagovarja stoodostotno delitev. Se pravi sto odstotkov socialdemokratom, ostali pa lahko ostanejo privesek, ki služi potrjevanju ideje o tem, da so socialdemokrati prva stranka slovenske pomladi. Zoper tako paradigmo ostro nastopamo in če socialdemokracija ne
bo spoštovala koalicijske pogodbe v Ljubljani, bomo morali zahtevati zamenjavo Dimitrija Kovačiča. Moram pa reči, da ne vidim nobenih racionalnih razlogov za nespoštovanje koalicijske pogodbe s strani SDSS, ker si bodo na ta način nakopati neposredno politično škodo.
Ati je v Dragi prišlo tudi do razlikovanja znotraj krščanskih demokratov, ko je Andrej Capuder v svojem govoru poudaril, da je sicer zelo dober Peterletov prijatelj, ampak da je, ko je bilo treba streljati, Janša dal ukaz, naj se strelja, in je za to izjavo požel humorni aplavz.
O tem ne bi mogel soditi.
Drugi Han se je v Dragi presenetljivo pojavil tudi Lojze Peterle.
Mislim, da ni bilo presenetljivo in da je bil njegov govor napovedan za nedeljo. Res pa je, da ga v soboto ni bilo, kjer je imel nednarodne obveznosti.
V soboto bi bil verjetno izžvižgan.
Tega ne vem, vendar ti ljudje ves čas govorijo o enotnem nastopu in usklajenosti vseh pomladnih strank, delajo pa prav nasprotno. Peterle je bil kot predsednik stranke zelo prizadet ob izkrivljanju stike in ob tem, da se Slivnik kot avtonomni novinar spušča v zelo poceni potiliCno propagando za določeno stranko.
Srečanje v Dragi se je torej končalo s popolnim razkolom med desnimi strankami.
Lahko rečem, da sem po svojem govoru slišal ogromno pritrdilnih mnenj predvsem v smislu, da je cesar nag. Seveda pa je bilo tudi mnogo nasprotovanja, kar je logično, saj mislim, da gre s čisto intelektualnega stališča za prispevek k razjasnitvi resnice in objektivizaciji sploš'
Ali ni ravno s tem Draga dosegla svoj namen?
Da, vendar za kakšno ceno! Za to, ker sem storil, je bil potreben določen oseben pogum.
Ali torej med desnim1 strankami ne obstaja neka normalna demokratična drža, ki bi omogočala, da lahko drugačno mnenje poveš brez strahu?
Seveda, ampak to je posledica dejstva, da je bila Draga prejšnjo soboto popolnoma deintelektualizi-rana. Veliko se bo moralo še urediti med desnimi strankami. Janša hkrati napada in ponuja združitev. Gre za zelo umazano igr°> ki jo najbolj občutimo prav krščanski demokrati, saj vidi SDSS svoj interes predvsem v volilni bazi krščanskih demokratov.
Miha D. Stamcar Jani Sever
DEŽELNI SVET / PREDSEDNICA A. GUERRA O RADIU IN TV KOPER
NOVICE
Zaskrbljenost in protest zaradi ukinitve programov
Upravni svet Raia predlaga prenos Tv Koper v Furlaniji-Julijski krajini
Giacomelli (NZ) spet proti vsemu, kar je slovenskega
TRST - Na včerajšnji seji deželnega sveta je bilo na dnevnem redu tudi nekaj vprašanj svetovalca Nacionalnega zavezništva Sergia Giacomellija, ki se je še enkrat spotaknil ob slovensko manjšino in Slovenijo nasploh.
Ob državnih praznikih v zgoniški občini razobešajo italijansko in evropsko zastavo, pa tudi belo-rdeCo-plavo zastavo, »ki naj bi predstavljala slovensko manjšino«, zgroženo ugotavlja dovcerajšnji misovec, Id seveda temu oporeka, Ceš da je dovoljena samo državna zastava, pa tudi ker slovenska manjšina ne pristaja na popis -kakšno vezo imata popis in zastava sicer ve samo Giacomelli. Vsekakor bi deželna uprava morala nastopiti proti »poskusu političnega povezovanja zgoniške občine s sosednjo slovensko državo, tudi ker pohticna sila, ki Ze desetletja upravlja to občino, je poimenovala slovensko osnovno šolo
po 1. maju, ki pa ni praznik delavcev, pac pa 1. maj 1945, dan titovske zasedbe Trsta«. Giacomellija moti tudi, da Slovenija zahteva vizum za srbske državljane in da na tržaškem konzulatu nastajajo dolge vrste.
Predsednica Alessan-dra Guerra je dokaj hitro opravila z obema vprašanjema. V zvezi z drugim je povedala, da je tak pac postopek, ki ga zahteva slovensko zunanje ministrstvo, da je menda na slovenskem konzulatu v Trstu premalo osebja in da je vse to pristojnost suverene slovenske države. Glede zgo-niške zastave je v občinskem statutu predvideno, da ob državnih praznikih razobesijo tri zastave: italijansko, evropsko in slovensko trobojnico; poimenovanje šole pa je odobrilo pristojno ministrstvo za šolstvo.
In s tem je predsednica deželne uprave opravila z Giacomellijevimi neresnimi protislovenskimi polemikami.
TRST - Na včerajšnji prvi seji deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine po poletnem premoru so bili na vrsti odgovori deželne vlade na številna vprašanja svetovalcev. Predsedica Alessan-dra Guerra je najprej napovedala, da bo politični odgovor na polemike okrog sporazuma Autovie Venete - British Telecom dala danes, za tehničnega pa bo treba počakati še nekaj Časa. Potem pa je prešla k poglobljenemu odgovoru na vprašanja v zvezi z oddajniki koprskega radia in televizije, ki so jih predložili svetovalci An-tonaz (Skp), Budin (Dsl) in Ghersina (Zeleni).
Deželna uprava se strinja s svetovalci, je dejala predsednica Guerra, da je ugasnitev srednjevalovnega oddajnika italijanskega programa Radia Koper povzročila veliko zaskrbljenost v deželni javnosti in tudi v sami italijanski manjšini (pri tem pa je treba povedati, da so medtem spet prižgali oddajnik na Belem Križu, op. ur.). Deželna vlada je zaprosila italijansko zunanje ministrstvo, naj posreduje pri slovenskih oblasteh za ponovno oddajanje radijskega programa. Mini-
Predsednica deželne vlade Alessandra Guerra
strica Susanna Agnelliji je 22. avgusta obvestila deželno vlado, da so prek italijanskega ambasadorja v Ljubljani in slovenskega v Rimu sporočili slovenski vladi nezadovoljstvo italijanske vlade za ugasnitev radijskega oddajnika. Pobuda RTV je toliko bolj zaskrbljujoča, ker so že prenehali z oddajanjem koprske televizije. V kratkem naj bi se sestala dvostranska komisija za radiotelevizijska vprašanja, je še sporočila
Agnellijeva, da preuči celotno vprašanje radiotelevizijskih programov na obmejnem območju.
Predsednica Guerra je ob tem naglasila zanimanje deželne vlade za televizijo manjšin, ki naj bi nastala na obmejnem območju. Upravni svet Raia je julija predlagal predsedstvu vlade, zunanjemu in poštnemu ministrstvu ter deželni upravi naCrt za realizacijo mreZe za prenos koprske televizije v Furlaniji - Julijski krajini in za druge oblike podpore tej televiziji. Deželna uprava načelno podpira tak pristop, ki ga bo treba seveda skrbno preučiti, je zaključila Guerra.
V odgovoru na poročilo predsednice je svetovalec Zelenih Mioni predlagal, naj se spet vzame v pretres načrt o televiziji manjšin; podpredsednik sveta Budin (Dsl) je še enkrat podprl zamisel, da bi s televizijskim medijem povezali širši prostor, na katerem živijo manjšine, ki bi s tem sredstvom okrepile svojo vlogo posrednika med sosednjimi državami; svetovalec Skp Mon-falcon pa je podčrtal, da deželna uprava nima učinkovite politike glede informacije in Čezmejne kulture.
Alarm civilne zaščite zaradi slabega vremena
TRST- Civilna zaščita je včeraj alamurala župane vseh občin dežele, saj so vremenske napovedi za danes precej zaskrbljujoče, zapadlo naj bi nad 30 milimebov dežja. Slabo vreme in obilne padavine so predvidene do Četrtka.
Umrl je bivši generalni tajnik deželnega odbora FJK
TRST- Včeraj ponoči je umrl dr. Saverio Paparo, ki je bil do leta 1975 generalni tajnik deželnega odbora FJK. Paparo je imel 75 let in je svojo kariero začel kot podprefekt na glavnem sedežu ministrstva za nobanje zadeve v Rimu, leta 1964 je stopil v deželno upravo FJK, kjer je bil sprva šef kabineta prvega predsednika dežele Alfreda Berzantija, za tem pa je bil izvoljen za generalnega tajnika.
Deželni svetovalec Zelenih želi zaščititi klateške pse v Sloveniji
TRST- Paolo Ghersina, deželni svetovalec Zelenih, je vložil svetovalsko vprašanje, da bi deželna vlada nastopila proti napovedanemu izbebljanju klateških psov v Sloveniji, za katere začasno skrbijo nekateri zasebniki v Ljubljani. Svetovalec bdi, da nameravajo v Sloveniji pobiti »nezaželene« živali na nesprejemljivo krut naCin. V alternativo je predlagal odložitev sanitarne akcije in iskanje sprejemljive rešitve v sodelovanju s slovenskimi oblastmi.
V	petek v Sežani predstavitev Renčljeve knjige o sirih
V	petek ob 18. uri bo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavitev knjige dr. Stanka Renčlja: Siri nekdaj in zdaj. To je že četrta knjiga omenjenega avtorja, ki si prizadeva, da ne bi sle v pozabo dragocene vrednote in znanje naših prednikov iz področja prehrane. Tako je napisal že knjige: Suhe mesnine - narodne posebnosti, Domače dobrote - domiselno in vabljivo, Kruh na Slovenskem in zadnjo Siri nekdaj in zdaj. Ob tej priliki bo v knjižnici tudi razstava najboljših domačih sirov, ki jo bodo organizatorji pripmvili v sodelovanju z Društvom rejcev drobnice s Krasa. Seveda bodo dobrote tudi za pokušino, kdor pa bo želel, si bo kakšen hlebček sira in kruha lahko kupil za domov. Pri predstavitvi knjige bo sodelovala tudi Inja Smrdel, prav tako avtorica knjig: Ovčarstvo na Pivki in Oselniki. Prireditev bo pospremil Miloš Mozetič s harmoniko. Prireditev so omogočili: A-Banka Ljubljana, Preskrba, Agrooskrba in Kraški zidar Sežana ter Kmetijska zadruga Postojna.
*	o.n.
ČEDAD / IZVRŠNI ODBOR SKGZ
Pozitivna ocena srečanja s Thalerjem
ČEDAD - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je v ponedeljek j^sedal v Čedadu, v ospredje razprave pa je bdo postavljeno ocenjevanje položaja v od-uosih med Itabjo in Slovenijo.
Vodstvo SKGZ je imelo v tem okviru tu-U! priložnost oceniti minuli petek opravlje-n° srečanje skupnega predstavništva bianjsine s slovenskim zunanjim mini-sfrom Thalerjem. O razgovoru je bila iztočena pozitivna ocena, kajti slovenski zu-nanji minister je ob razčlenjeni in izčrpni oceni dolgobajnih dosedanjih pogajanj z Italijo jasno podčrtal, da ločevanje manjšin-skih vprašanj od problema vračanja nepre-toiCnin ne pomeni umikati nerešene tema-uke pravic manjšin na sbanskd tir, paC pa se biorata obe vprašanji reševati istočasno,
a vzporedno.
Izvršni odbor SKGZ je izrazil stališče, aaj druga odprta vprašanja med sosednjima Ofžavama ne obremenjujejo reševanje pra-'Uc manjšine, s katerim tudi spričo težavnega položaja Slovencev v Italiji in njihovih tostitucij ni mogoče odlašati. Pri tem je ja-aUo, da je v vsakem oziru v interesu obeh utoav, da se njuni odnosi izboljšajo, to pa je toožno doseči le z opuščanjem togih sta-JJSC, pri čemer obračun dosedanjih pogajanj uokazuje veliko vnemo in pritiske Italije, ua pride do isbskih nepremičnin, medtem ko za reševanje manjšinskega vprašanja ni Pokazala znakov dobre volje.
Izvršni odbor je izrazil kritično oceno do nekaterih komponent skupnega predstav-jnstva, ki so na srečanju z minisbom Tha-JOBem posiljeno tolmačile njegova izvajanja njugace, kot so izpadla v resnici. Ob tem je u° v razpravi vodstva SKGZ podčrtano, a bi bilo za manjšino tako v matici kot v z3rnejstvu škodljivo vsakršno zavzemanje stališč, v katerih bi se odražali polemični
ah demagoški toni volilne kampanje, ki se že začenja v Sloveniji. Obremenjevati manjšinsko vprašanje z medsbankarskimi spopadi v Sloveniji bi namreč pomenilo velik korak nazaj glede na prizadevanja, da se utrjuje značaj manjšine kot subjekta, ki mora svoja nobanja razhajanja znati reševati sama.
V razpravi izvršnega odbora SKGZ je znova odjeknilo vprašanje finančnega položaja zamejskih ustanov. Glede tega je bil v začetku poletja sprejet sklep o izredni pomoči slovenske vlade, pri dodeljevanju teh sredstev pa prihaja do težko razumljivih zatikanj, zaradi Cesar je delovanje številnih institucij kot tudi Primorskega dnevnika še vedno v kočljivem položaju. Izvršni odbor se je zavzel za to, da se takoj odpravijo ovire, ki onemogočajo dogovorjeni dotok sredstev.
Vodstvo SKGZ je na seji obravnavalo tudi vprašanje finančne dotacije za slovenske ustanove, ki jih je deželni svet vključil v rebalans deželnega proračuna za tekoče leto. Izražena je bila pobeba, da se pospešeno napravijo vsi pobebni koraki, da lahko ustanove, ki so jim sredstva namenjena, denar izkoristijo po najhibejši poti. Prav tako je izvršni odbor podčrtal pobebo, naj deželna uprava poskrbi, da se, tako kot je bilo že večkrat zahtevano, ustanovi deželni urad za manjšino, ki bo dejansko sposoben pospešiti reševanje vlog slovenskih ustanov, kajti dosedanje izkušnje so v tem pogledu zelo negativne.
Izvršni odbor je v nadaljevanju seje razpravljal še o programu delovanja SKGZ v beh pokrajinah, izrazil pa je tudi priznanje beneškemu župniku Pasqualu Gujonu ob visokem in vsekakor zasluženem državnem odlikovanju, ki ga je pravkar prejel s sbani predsednika Republike Slovenije.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNAT.T Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	Obveznice BTP se koristijo od 1. septembra 1995 in zapadejo 1. septembra 2005.
■	Obveznice dajejo letno 10,50% bruto obresti, izplačljive 1. marca in 1. septembra za vsako leto trajanja posojila, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje desetletnih BTP je znašal letno
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta obiavliena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih dol 1.30 dne 14. septembra.
■	Obresti obveznic BTP se korostijo od 1. septembra; ob vplačilu (19. septembra) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznice bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
_____ŠOLSTVO / KRIŽI NOVEGA ŽOLSKEGA LETA_
Višje srednje šole: čakajoč na suplente
Imenovati bi morali 30 supientov (na nižjih pa šest)
Oddelek nižje srednje šole na Proseku: delo v razredu seje začelo (f. Balbi/KROMA)
V septembra se v Italiji že vrsto let ponavlja pesem z istim refrenom: novo šolsko leto se je rodilo pod nesrečno zvezdo. Tradicija je tudi letos obveljala, vsaj sodeč po zapletih in zamudah, o katerih so te dni polni časopisni stolpci. Trst v tem pogledu ni izjema, zamejske Sole niti.
Na višjih srednjih šolah je znani odlok nekdanjega ministra D’Ono-fria o ukinitvi popravnih izpitov, kot da bi čaral, razdelil dijake v dva tabora: »pomanjkljive« in »pridne«. Oboji so že morali v šolo: prvi k podpornemu pouku, da bi v slabem tednu nadoknadili tisto, česar se niso dodobra naučili v enem šolskem letu; drugi k alternativnim dejavnostim. Oboje, podporni pouk in alternativne dejavnosti, vodijo seveda profesorji. A to le tisti stalni. Drugih, letnih supientov, tržaško šolsko skrbništvo še ni imenovalo. Le-teh ni malo: po izračunih urada za slovenske srednje šole na
skrbništvu kar 30, medtem ko je stalno zaposlenih 96 profesorjev višjih srednjih šol. Odgovorni v uradu priznava, da poteka pripravljanje imenovanja supientov prepočasi, obenem pa dodaja, »da je treba pri sestavi le-
stvic definirati mnogo preliminarnih stvari.« Doslej še ni znano, kdaj bodo letni suplenti imenovani. Zagotovo po začetku pouka, kar pomeni, da se bo pouk že spet začel neredno. Ob pomanjkanju supientov si bodo morale posamezne šole pač pomagati po lastnih močeh. Na nekaterih bodo težave večje, na drugih manjše. Najhujša naj bi - po podatkih, ki jih je posredovalo skrbništvo -predla liceju F. Prešerna. Na tej šoli (28 stalnih mest) »manjka« 15 supientov; na zavodu 2. Zoisa štirje, na pedagoškem liceju A. M. Slomška dva, na zavodu J. Stefana pa pet (poleg tistih, ki bodo potrebni za delo v laboratorijih).
Pred leti je takratna ministrica za šolstvo Falcuc-cijeva uvedla januarska in februarska predvpiso-
vanja z namenom, da bi imela šolska skrbništva že v juliju vpogled v število razredov in bi lahko tako poprej sestavila seznam potrebnega učnega osebja., kar naj bi pripomoglo k takojšnji uvedbi rednega pouka. Po nekajletnih izkušnjah kaže, da se je tudi tista, teoretično sicer zelo umestna odločitev, v praksi izjalovila. Šolska birokracija je še vedno močnejša od še tako pametnega ukrepa.
Na nižjih srednjih šolah je vprašanje letnih supientov manj občuteno (na imenovanje čaka šest supientov), a vseeno pogojuje pouk. Mnogi profesorji namreč poučujejo na več šolah, zaradi česar morajo ravnateljstva uskladiti povezave z dragimi šolami. Tudi na teh šolah bo torej redni pouk stekel šele proti koncu meseca.
Pred šolami bodo poostrili nadzor
Pred šolami vseh vrst in stopenj bodo poostrili nadzor. Tako je bilo odločeno na včerajšnji seji pokrajinskega odbora za red in javno varnost, ki se je sestal na tržaški prefekturi. Organ, ki mu predseduje prefekt, sestavljajo pa predstavniki varnostnih sil, se sestaja periodično in jemlje v pretres vprašanja, ki zadevajo varnost. Tokrat se je seje udeležil tudi predstavnik tržaškega šolskega skrbništva, ker je bilo na dnevnem redu prav vprašanje varnosti šol. S poostrenim nadzorom Organov pregona naj bi preprečili razširjanje nezakonitih dejanj pred šolskimi poslopji, največjo pozornost pa bodo posvetili predvsem razpečevanju mamil.
______SOLSTVO / NA VČERAJŠNJI SEJI_
Sindikat slovenske šole o imenovanjih in učiteljih
- TELEFON / NOVE USLUGE, VISOKI STROŠKI h
Ko gre telefonski račun v milijone...
Pred »vampirji«, ki se priključijo na našo napeljavo, se danes lahko zavarujemo
Novo šolsko leto je prineslo Sindikatu slovenske šole obilo dela. Znašel se je pred kopico odprtih vprašanj, ki v večini primerov hromijo redno delovanje našega šolskega tkiva in onemogočajo njegovo rast. Ta vprašanja so bila v ospredju včerajšnje seje tajništva naše stanovske organizacije šolnikov.
Huda situacija, ki je nastala z združitvijo nižjih srednjih šol F. Levstika na Proseku in F. Erjavca v Rojanu in ukinitvijo njune samostojnosti, predstavlja le najbolj znan in izpostavljen primer pritiska na naše šolstvo. Tajništvo sindikata je ob tem razpravljalo še o vrsti drugih problemov.
Med temi gre omeniti predvsem nerešeno zadevo pokrajinskih lestvic za opravljanje su-plenc na nižjih in višjih srednjih šolah. Zamuda in zavlačevanje povzročata veliko negodovanja in skrbi o porazdelitvi suplenc na posameznih šolah.
Veliko je tudi pričakovanje za
razpis rednega natečaja za profesorje nižjih in višjih srednjih šol. Veliko število supientov na naših šolah je odvisno prav od velikanskih zamud pri razpisu natečajev. Ko bi bili natečaji opravljeni in bi profesorji stopili v stalež, bi se to vprašanje bistveno omililo. Suplenti se vsekakor trudijo, da bi čimbolje opravili svoje delo, čeprav morajo večkrat čakati na izplačilo dohodkov.
Na seji je bil govor tudi o informativnem srečanju, ki ga je sindikat organiziral pretekli petek z učitelji, ki bodo v kratkem diplomirali na pedagoški fakulteti ljubljanske univerze. Pogovor je bil potreben, ker se bo v kratkem postavilo pereče vprašanje, kako do uradnega priznanja njihovega študija tudi v Italiji. Učitelji in predstavniki sindikata so se domenili, da bodo preverili vse možnosti: poleg tehničnih rešitev tudi politične. Odločili so se, da bodo ugotovili.
ali bi bilo možno dogovarjanje z rektorji univerz v Trstu, Padovi in Trentu. Studijska usmeritev, ki jo učitelji v teh dneh dokončujejo, se sicer razlikuje od predmetne usmeritve, ki jo ima enakovredni študij v Italiji. Zato bo najbrž potrebno soočenje in preverjanje študijskih načrtov oziroma opravljenih izpitov. Sindikat je vsekakor mnenja, da lahko visokošolsko izobraževanje osnovnošolskih učiteljev v slovenskem jeziku le dodatno oplemeniti kvaliteto pouka na osnovnih šolah.
O seji Sindikata slovenske šole še ena grenka in dve sladki ugotovitvi. Sindikatu je bil doslej dodeljen le en sindikalni dopust (namesto dosedanjih dveh), pa čeprav je drugi najbolj številčen šolski sindikat na Tržaškem. Sindikat slovenske šole je z zadovoljstvom pozdravil vstop štirih vzgojiteljic v stalež in odprtje slovenskih občinskih jasli v Trstu.
Telefon, ki je do pred nekaj leti služil skoro izključno za krajevne in v redkih primerih za medkrajevne pogovore, se je v zadnjih časih popolnoma spremenil in to ne samo z estetskega vidika. Pojavih so se sodobnejši telefoni, kot so brezžični in mobilni telefon, prek telefonskega omrežja pa je dostopnih vedno več najrazličnejših informacij in uslug. Vse to seveda stane in novosti telefonskega sistema lahko postanejo prava past za naročnika, stroški lahko strmo narastejo, računi gredo v milijone.
To se lahko zgodi ne samo, ker se naročnik brez prevelike pozornosti poslužuje raznih posebnih uslug, kot so telefonski khci proti plačilu, v prvi vrsti erotične linije, ki se začnejo s klicno številko 144 ah 00. Sodobnejši telefoni pa so tudi manj vami z vidika »telefonske kraje«. Vedno več je primerov, ko se z elektronskimi sredstvi neznanci priključijo na telefonsko linijo nič hudega slutečega naročnika, ki ga naslednji račun bremeni za velikanske vsote. Nekaj podobnega se je zgodilo pred časom tudi pri nas, ko so s ponarejenim mobilnim telefonom več stokrat klicah v neko afriško državo, od koder so bih doma čmopolti krošnjarji -»vucumpra«. Neki slepar jim je ponudil, da lahko telefonirajo domov z mobilnim telefonom po zelo nizki ceni: milijonski račun je itak plačal lastnik pravega mobilnega telefona...
Treba je vedeti, da so tri osnovne vrste telefonske povezave. Najprej je tradicionalna napeljava z žico do telefonskega aparata in od tega do slušalke, kar je v bistvu nespremenjeno od samega začetka telefonskih povezav. Potem je novejši brezžični telefon, pri katerem je sicer aparat priključen na tradicionalno omrežje, slušalka pa deluje na radijskih valovih in se lahko pogovarjamo tudi nekaj desetin metrov daleč od glavnega aparata. Končno so najsodobnejši prenosni telefoni (v Sloveniji jim pravijo mobiteh, v Italiji pa cel-lulari), id se neposredno povežejo s telefonskimi centralami prek visokofrekvenčnih radijskih valov.
Tudi pri tradicionalnih telefonih ni izključeno, da se kdo priklopi na napeljavo, vendar je to precej težko in tudi nevarno za samega »telefonskega vampirja«, kot jim pravijo, saj se mora Ezično povezah s kablom, ki pelje od razdelilnika do domačega telefona. Neprimerno preprosteje pa je pri brezžičnih in pri mobilnih telefonih, saj gre njihov signal po etru in je torej dostopen vsem, ki imajo primerne radijske aparature, da se vklopijo na isto frekvenco.
Do nedavnega je bila telefonska kraja nadvse preprosta v primeru brezžičnih telefonov: »vampir« je z radijskim sprejemnikom ugotovil, kje deluje prenosni telefon, in se nato priklopil na isti frekvenci. Zadnja leta pa so na trgu novi brezžični telefoni, pri katerih mora glavni aparat prepoznah elektronski signal, ki je za vsak aparat drugačen, in šele potem priklopi zvezo s slušalko. Tovrstni telefoni so seveda dražji, zagovaljajo pa skoraj popolno varnost.
Pri mobilnih telefonih je zadeva bolj zapletena: v bistvu mora sodelovah pri tatvini tudi oseba, ki ima dostop do tajne identifikacijske kode, ki je vgrajena v vsak mobilni telefon, in to so samo uslužbenci, ki se ukvarjajo s temi aparati. Čeprav to izgleda neverjetno, je takega kriminala v Italiji zelo veliko: pred kratkim so odkrili, da so se nelegalno vključih celo na mobilni telefon
sodnika, ki je vodil preiskavo o... telefonski kraji!
Kaj je torej treba štorih, če telefonski račun nenadoma in strmo naraste, ali pa celo, če dvignemo svoj telefon in slišimo glas neznanca, ki se pogovarja na naše stroške?
V	prvi vrsti se lahko zavarujemo z nakupom kvalitetnih in testiranih telefonskih aparatov, da ne bo dostop v našo zvezo kar preveč enostaven.
Potem je treba preveriti tudi med družinskimi člani: večkrat se je zgodilo, da je nerazumljivo visok račun povzročil neodgovorni družinski član, ki je skrivaj klical na kako »vročo« (po vsebini in po ceni) telefonsko številko. S tega vidika nudi telefonska družba Telecom - nekdanja Sip 1 zelo koristno uslugo: proh plačilu 3.500 lir na mesec lahko v telefonski centrali namestijo elektronski filter, tako da kar sami vključimo oz. izključimo možnost, da z našega telefona kličejo številke, ki se pričnejo z 0, 00 in 144. To služi tudi za preprečevanje »telefonske kraje«, saj se »vampirjem« ne izplača vložih velik napor samo za krajevne klice.
V	Trstu ni več starih elektromehanskih telefonskih central, nove elektronske centrale pa upravljajo računalniki.
Zato sama Telecom avtomatično nadzoruje telefonski promet in, v primeru da ugotovi nenavadno visoko število klicev, pravočasno obvesti naročnika in seveda uvede preiskavo, če ni vse jasno. Podobno lahko dosežemo tudi z elektronsko napravo, M je naprodaj za nekaj sto hsoč lir, in ki jo sami vključimo na telefon: s posebnimi tipkami lahko onemogočimo medkrajevni ali mednarodni promet.
V najslabšem primera, da pač nihče pravočasno ne opazi neupravičenega porasta in da Telecom že izstavi izredno visoki račun, ni še vsega konec za nesrečnega naročnika. Tudi v naši deželi so v sodelovanju s 13 združenji potrošnikov ustanovili posebno komisijo za zgladitev sporov z naročniki. Naloga komisije je ugotovih, čemu je treba pripisah visoki račun, ki ga do razsodbe naročniku ni treba plačah. V Trstu se z razsodiščem ukvarja organizacija Acii. Za informacije je na razpolago služba 187 pri Telecomu.
Od Telecoma lahko dosežemo tudi, da nam posreduje vse telefonske številke, na katere so klicali z našega telefona: usluga stane 15.000 lir vsaka dva meseca, plačamo pa še 35 lir za vsako zabeleženo številko. Na tak način lahko odkrijemo, kam so neupravičeno klicali z našega telefona in na tej podlagi lahko ugotovimo, kdo je klical.
Pa kaj vsa ta previdnost, da se na tak ah drugačen način ubranimo pred previsokimi telefonskimi računi, ko pa nas bo v kratkem vsekakor prizadelo, saj napovedujejo, da bodo z novim letom krepko zasohli telefonske tarife: kaže, da se bodo znižale cene meddržavnih klicev, podražili pa se bodo navadni krajevni khci...
SODELOVANJE UNIVERZE Z RDEČIM KRIŽM
Prva pomoč ob lekcijah
Podpis sporazuma med Mazzurcom in Bonusom
Na včerajšnji slavnosti, ki je potekala v Predavalnici Cammarata na univerzi, sta Predsednik Rdečega križa v Trstu dr. Do-Rrenico Mazzurco in rektor Tržaške uni-verze Giacomo Borruso podpisala Predhodni sporazum, s katerim sta skle-sodelovanje med Rdečim križem in Univerzo. Prisotni so bili tudi predstavniki študentov, saj je pojekt namenjen ravno univerzitetnikom.
Prisotne je najprej pozdravil prof. Bor-rnso, ki je poudaril važnost pobude. Rek-or je namreč mnenja, da je treba mlade fenzibilizirati, soočati se morajo s pro-‘nemi sodobne družbe. V ta namen je nniverza že pred časom podpisala kon-Vencijo z organizacijo UNICEF. S polnočjo Rdečega križa pa bodo mladi po-bnže spoznali težave prizadetih ljudi in Se naučili, kako jim lahko ustrezno po-njagajo. Za njim je spregovoril dr. Dome-nico Mazzurco in na kratko obnovil načela, ki vodijo dolgoletno delovanje Pdečega križa. Tržaški oddelek je bil v zadnjih treh letih izredno aktiven, saj je Poleg običajne podpore starejšim in prizadetim osebam nudil pomoč tudi v so-Sednjih državah, kjer je zaradi vojne vih-re res velika potreba po specializirane-nau osebju. Pod okriljem tržaškega
Rdečega križa deluje šest komponent in v kratkem bodo v organizacijo vključeni tudi mladi. Pravzaprav si je RK že več let prizadeval, da bi pridobil svežih moči in se povezal s šolo, kar mu je končno tudi uspelo. Na univerzi bodo priredili tečaj za prvo pomoč, nudili bodo tudi potrebna prevozna sredstva, s pomočjo katerih bodo prostovoljci pospremili handikapi-rane študente do vseučilišča.
Predstavnik študentov Andrea Bulga-relli nam je povedal, da je predlog za to dobrodelno pobudo prišel s strani skupine mladih, ki se enkrat tedensko srečujejo pri cerkvi Sion. Ti so s pomočjo predstavnikov študentov predstavili objekt rektorju in Rdečemu križu, ki sta z navdušenjem in zadovoljstvom sprejela pobudo. Univerza bo dala na razpolago predavalnico, kjer bodo potekale teorične lekcije, prostor za praktične vaje in urad za predstavnike RK (urad bo po vsej verjetnosti nameščen v novih prostorih pri Sv. Ivanu). Tečaj bo brezplačen, začel bo februarja in bo potekal enkrat tedensko v večernih urah. Zainteresirani bodo podrobnejše informacije dobili v novem univerzitenem časopisu«Il diciotto», ki bo izšel novembra, ozirona decembra in preko lepakov.
Sredozemske igre v severnem Jadranu?
V okviru zasedanja, ki ga prireja tržaški Pa-nathlon club glede možnosti, da bi Sredozemske igre priredili na severno-vzhodnem Jadranu, se bodo danes v Miljah v konferenčni dvorani na Trgu republike 4 ob 17.30 sestali Zupani glavnih severno-jadranskih mest. Namen srečanja je preveriti možnost o prireditvi Sredozemskih iger v severnem Jadranu na osnovi skupne akcije in primernih sinergij. Srečanja, ki ga bo odprl miljski župan Milo, se bodo udeležili župani iz Trsta Illy (prisoten bo tudi odbornik za šport Franco De-grassi), Benetk, Kopra in z Reke.
Tržaška občinska uprava gleda z veliko pozornostjo na možnost, da bi Sredozemske igre priredili na severno-vzhodnem Jadranu. Prireditev iger bi namreč pomenila plodno nadaljevanje vrste pobud s sodelovanjem med mesti, ki ležijo v severnem Jadranu in ki so v preteklosti že zagotovile dobre rezultate in odprle nove oblike sodelovanja med mesti.
PO RAZNIH ULICAH
Neznanci polili z bencinom in zažgali kar devet avtov
Tehnika je vedno ista: havbo avtomobila polijejo z bencinom ali kakšno drugo vnetljivo snovjo in podtaknejo ogenj. Prejšnjo noč so se namreč neznanci (ali neznanec) znesli nad devetimi vozili, predvsem na jugovzhodnem predelu mesta in v predmestju. Na piko so vzeli avtomobile v ulicah Costa-lunga, Vigneti, Brigata Casale, Montegrappa, Montello, Praga. Kaže, da jim tudi ni povsem vseeno, za kakšne modele gre: všeč so jim očitno športna vozila, saj so zublji poškodovali tri lan-cia delta (v ulicah Costa-lunga, Vigneti in Praga). Zlasti »prizadevni« so bili v Ul. Montello, kjer so se lotili kar petih vozil. Tudi gasilci so imeli polne roke dela, vendar škode niso mogli povsem preprečiti, a na nekaterih avtomobilih je bila precejšnja.
S preiskavo se uk-
varjajo bodisi policija kot karabinjerji. Lahko domnevamo, da se srečujejo z dokajšnjimi težavami. Vandalsko početje traja že nekaj mesecev, od začetka leta je bilo uničenih ali poškodovanih že okrog dvajset avtomobilov. Preiskovalci domnevajo, da gre za izključno huliganska dejanja, ki jih počne ena ali največ dve osebi. Ker požigalci od junija niso več opozorili nase, je morda marsikdo sklepal, da so se unesli. Verjetno pa so si vzeli le nekaj oddiha, poletne počitnice. Morda pa so samo previdni: poleti imajo ljudje odprta okna, iščejo svežine na balkonih, tudi prometa, je več kot v drugih mesecih in niso hoteli tvegati, da jih kdo zasači. Vsekakor zadeva postaja zaskrbljujoča. Kontrolo bodo sile javnega reda sicer še poostrile, vendar žal vseh ulic in v vseh urah ne morejo patruljirati.
NOVICE
Mednarodni kongres o italijanski kulturi v srednji Evropi
Na Tržaški univerzi bo od 16. do 18. t.m. mednarodni kongres društva Dante Alighieri, ki bo letos posvečen prisotnosti italijanske kulture v drža-veh srednje Evrope in vzhodnega Sredozemlja. Kongresa se bo udeležilo 200 delegatov iz 400 društvenih odborov po svetu; udeležili se ga bodo tudi strokovnjaki italijanskega jezika in literature raznih evropskih univerz.
Solidarnost SKP z uslužbenci SIRAM
Komisija za delo SKP je solidarna z delavci in s tehniki podjetja SIRAM, ki so upravičeno zaskrbljeni za svoja delovna mesta. Zupan Illy, je zapisano v tiskovnem poročilu SKP, želi namreč znižati izdatke, ki jih je občinska uprava doslej nosila za nadzor, vzdrževanje in popravila naprav za ogrevanje in ohlajevanje v strukturah in nepremičninah, ki sd občinska last.
Letovanje upokojencev v Arta Terme
V	nedeljo, 10. septembra je trideset upokojencev iz zgoniške občine, štirje iz devinsko-nabrežinske in enajst iz repentabrske odpotovalo na dvotedensko letovanje v Arto Terme. Bivali bodo v hotelu Gortani, zjutraj in popoldne pa so po skupinah v Termah predvidene razne terapije in masaže. V tem času bodo izvedli štiri poldnevne ekskurzije v okolico. Z njimi je odšla tudi spremljevalka. Udeleženci so bili zelo navdušeni, ker se vračajo v isti kraj, kjer so bili lani. Starejši se namreč v poznanem kraju počutijo bolj domače. Zgoniška občina je taka letovanja začela prirejati leta 1990. Odtlej so se odvijala v Recoaru, Strunjanu, dvakrat v Dobrni in letos drugič v Ar-ti. V kratkem bodo upokojenci občine Devina-Na-brežina odpotovali na letovanje v Rimini, z njimi pa bo šla tudi skupina nepokretnih iz vseh treh občin, (bis)
Podrl ga je motociklist
Včeraj nekaj pred enajsto uro se je v Ul. Giulia poškodoval 66-letni Rodolfo Gavivoda, ki se bo v katinarski bolnišnici moral zdraviti petnajst dni. Moškega, ki prebiva v Ul. Vigneti, je pri prečkanju ceste podrl motociklist. Izvide nesreče so opravili mestni redarji.
Napeto jutro na tržaški sodniji
Včeraj zjutraj so med podstrešniki tržaške sodnije odkrili zažigalno granato iz zadnje svetovne vojne. Našel jo je delavec med popravilom v podstrešju in so jo karabinjerski izvedenci odstranili.
V	stropu med drugim in tretjim nadstropjem sodnije pa je nastal manjši požar, verjetno zaradi cigaretnega ogorka, ki je padel v špranjo poda na hodniku pred uradi preiskovalnih sodnikov. Izključujejo, da je šlo za namerno dejanje. Gasilci so požar takoj pogasili, zaradi gostega dima pa so nekaj časa zaprli urade in sodne dvorane.
ZNANOST IN TEHNOLOGIJA / NATEČAJ ZA NOVE PROJEKTE
POBUDA RADIJSKE POSTAJE RADIO ONDA LIBERA
Nove možnosti v Centu za raziskave
Center namerava najboljše predložene projekte tudi finančno podpreti
\ Centru za znanstve-116 in tehnološke raziska-Ve pri Padričah se odpi-rajo nove možnosti za vi-^okotehnološke gospodarske pobude. Konzor-Cli’ ki upravlja center, je danrreč s pomočjo Tr-žaske hranilnice (CRT) izpisal natečaj z name-do®, da bi določili enega ad več projektov, ki bi jih dato uresničili na Pa-driCah. Sam konzorcij bi Pomagal uresničevati iz-tane projekte tako, da bi Vstopu v glavnico druž-e> ki bi te projekte vodi-a- Za to ima Konzorcij da razpolago 500 milijo-dov lih
, * iujciue j vpo bodisi kot:
dejavnost :
vib vej svo Nova podj
oos
bh bi mor odpreti svc driškem Ci skave, in t
ki že veljajo za druge uporabnike. Projekti naj bi po možnosti sjaadali na eno izmed naslednjih področij: industrijska elektronika, živilstvo, farmacevtika in kozmetika.
Konzorcij bi pri uresničevanju projekta sodeloval do 70 odstotkov njegove vrednosti, ali pa bi vstopil v družbeni kapital zadevnega podjetja z največ 35-odstotnim deležem. Konzorcij bi nadalje lahko nudil tudi posojilo po znižani obrestni meri, vendar v nobenem primeru bi njegov prispevek ne smel presegati že omenjenih 70 odstotkov vrednosti projekta.
Projekte je treba predstaviti na sedežu Konzorcija za Raziskovalni center, Padriče 99, 34012 Trst, najpozneje do 30. oktobra ob 12. uri. Podrobnejše informacije nudi ravnateljstvo konzorcija tudi po tel. 040/3755231.
Omenimo naj, da Konzorcij Raziskovalnega
centra s to svojo pobudo pravzaprav anticipira funkcijo, ki jo bo imel pri izvajanju tako imenovanega Cilja 2 Evropske zveze. Na osnovi deželne zakonodaje FJK bo nam-
reč Raziskovalni center imel poleg deželne finančne družbe Friulie edini pristojnost za podeljevanje prispevkov EZ za pospeševanje gospodarskega razvoja.
Spodbudne vesti a vesolja
Odprava vesoljskega trajekta Endeavour, na krovu katerega je tudi »tržaški« teleskop Uvstar, se redno nadaljuje. Kot znano, je trajekt vzletel z vesoljskega vzletišča Cape Canaveral po večkratnih odložitvah v četrtek, 7. t.m., na Zemljo pa se bo vrnil predvidoma 18. t.m. ob 7.38 po krajevnem času na Floridi, se pravi ob 13.38 po našem. »Oče« teleskopa Uvstar, tržaški profesor Roberto Stalio spremlja odpravo skupno z nekaterimi svojimi sodelavci iz vesoljskega središča Goddard pri VVashingtonu. Z njim je tudi slovenski inženir Pavel Trampuž, ki je pri razvijanju projekta v Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah vseskozi sodeloval. S Padric so se včeraj povezali z Goddardom in zvedeli, da se teleskop po nekaterih začetnih težavah dobro obnaša in da redno pošilja na Zemljo informacije o ultravioličnih področjih vesolja, za opazovanje katerega je bil izdelan.
Vrsta nastopov v Boljuncu
Zbirali bodo tudi prispevke za pomoč prebivalcem Tuzle
Včeraj se je na dvorišču na dvorišču boljun-skega gledališča Franceta Prešerna začel raznolik praznik, ki ga prireja neodvisna radijska postaja Radio onda libera in se bo nadaljeval do sobote. Prostovoljci radijske postaje želijo privabiti čimveč mladih ljudi na to pobudo, ki vključuje zanimive točke: od koncertov kvalitetnih skupin iz italijanske »undergro-und« scene do debat na različne teme (vojna v bivši Jugoslaviji, vivisekcija, neodvisni mediji), predvajanja dokumentarcev, kvalitetnih avtorskih filmov in večerov poezije.
Včeraj so bili na vrsti energični videmski »Aria di golpe« s svojimi originalnimi bard core hip-hop izvedbami ter »As-salti frontah«, ki so predstavili svojo zadnjo ploščo »Conflitto«. Danes ob 20.30 bo dana možnost nastopa tudi tukajšnjim skupimam (Vybe
Explosion, Blah ter mlada Ingrid Tance), Bolju-nec pa bo gostil tudi zanimivi combat-folk furlanske skupine »Arbe garbe« ter reggae zvoke skupine »Rasta and Pea-ce Corp«. Jutrijšnji zvečer bo namenjen turinskim modernim punkovcem »I fichissimi«, predvsem pa kvalitetnemu eksperimentalnemu noiise-rocku skupine »Marlene Kun-tz«, ki se razlikuje predvsem po izjemni poeziji besedil. V petek zvečer bodo nastopali bolonjski »Massimo volume« ter še neznani zagrebški gostje. V soboto zvečer pa bodo neapeljski »99 Posse e bi-sca« prav gotov ogreli občinstvo.
Kot že rečeno, so koncerti le del širokega programa. Neodvisna Radio onda libera deluje kljub velikim finančnim težavam (ne dobiva nikaršne-ga prispevka in sloni izključno na prostovoljnem delu) že od leta
1977. Z zakonom Mammi je njeno delovanje zelo ogroženo. S praznikom pa želi opozoriti na velike probleme vseh neodvisnih medijev (na debato so povabljeni številni neodvisni mediji, kot na primer Radio onde furla-ne in časopis »II delo sot-to Trieste«, ki ga ustvarjajo tržaški brezdomci), obenem pa na velike tragedije današnjega časa. Središčna pobuda v okviru praznika bo zbiranje sredstev za humanitarno pomoč prebivalcem Tuzle. Namen pobude »Ladja miru« je zbrati 40 contai-nerjev, ki bi jih potem naložili na ladjo »A Ship to Bosnia«. Radijska postaja pa v tem zbiranju humanitarne pomoči sodeluje z angleškimi in švedskim rudarji, ki so želeli pokazati svojo hvaležnost za konkretno solidarnost tuzlovskih rudarjev v obdobju dolgotrajnih stavk v sedemdesetih letih.
(v.v.)
VČERAJ NAGRADILI NAJBOLJŠE OBLIKOVALCE
Uspeh sedme izvedbe »srednjeveškega« teatra
Pri pobudi krožka J. Maritain sodeluje tudi Občina
Gledališki festival srednjeveškega Trsta La sera del di di festa je s sedmo izvedbo potrdil uspešnost izbrane formule, letos poleti pa je pri organizaciji drugič sodelovala tržaška občinska uprava. Najboljše gledališke predstave, ki so se na trgu pred tržaško stolnico zvrstile od nedelje, 23. julija do nedelje, 13. avgusta, in najboljše oblikovalce so včeraj opoldne nagradili na tržaškem županstvu.
V imenu glavnega prireditelja, kulturnega krožka Jacques Maritain je o pobudi nasploh in o letošnji izvedbi govorila Rossana'Poletti, ki je poudarila, da je festival požel veliko odobravanje občinstva, vendar pa bi bilo potrebno uvesti kakšno spremembo, saj je prireditev po sedmih letih že nekoliko »obrabljena«. Letos je še posebej prišla do izraza želja občinstva po neposrednem poseganju v dogajanje, kar so še zlasti omogočale nekatere predstave. Kot že izdaja naslov, so predstave, ki se udeležujejo festivala »Gledališče v srednjeveškem mestu«, vezane na srednjeveško tematiko. V svojem kratkem nagovoru pa je tržaški podžupan Roberto Da-miani ob umetniški vrednosti pobude izpostavil zlasti dejstvo, da ob poletnih nedeljskih večerih zaživi staro mestno jedro.
Med predstavami je največ nagrad in pohval požela koprodukcija festivala in rimske skupine Luoghi delTarte Obsi-dium. Žirija jo je proglasila za najboljšo predsta-
vo letošnjega festivala, dva izvajalca, in sicer Luca Negroni in Carla Ferraro sta dobila nagrado za najboljšo moško oz. žensko vlogo, Dora De Siati pa je prejela nagrado za sceno in kostume. Žirija je nagradila tudi skupino II convitto musicale iz Trevisa, ki je s predstavo II convitto musicale najbolj pritegnila publiko. In končno je posebno priznanje predvsem za glasbeno-pevski del prejela predstava II sogno d’Oltre-mare, ki sta jo izvajala skupini Accademia Jau-fre Rudel in Insieme Dramsam. Posebno priznanje pa bi si zaslužili tudi prireditelji, je ob zaključku rekel tržaški odbornik za kulturo Da-miani.
Damiani nagrajuje režiserja predstave Obsidium
DOLINA / CERKVENI ZBOR SV. URHA
Obisk v Radišah na Koroškem
Za gostovanje je poskrbel Mladinski krožek - Nastop pri maši
ZA LITERATURO IN FOTOGRAFIJO
Natečaja Mladike
XXIV. nagradni literarni natečaj
Revija Mladika razpisuje XXIV. nagradni literarni nateCaj za izvirno še neobjavljeno Crtico, novelo ali ciklus pesmi.
Rokopise je treba poslati v dveh Čitljivo pretipkanih izvodih (format A4) na naslov Mladika, Ulica Doni-zetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra 1995. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. ToCni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani, ciklusi poezije pa naj predstavljajo samo izbor najboljših pesmi (največ deset).
Ocenjevalno komisijo sestavljajo: univ. profesor in kritik Martin Jev-nikar, pisatelj Alojz Rebula, prevajalki in kritičarki prof. Diomira Fabjan-Bajc in prof. Ester Sferco ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Mnenje komisije je dokončno. Na razpolago so sledeče nagrade: za Crtco ali novelo: prva nagrada 400.000 lir, druga nagrada 300.000 lir, tretja nagrada 200.000 lir;
za pesem ali ciklus pesmi: prva nagrada 200.000 lir, druga nagrada
150.000	lir, tretja nagrada 100.000 lir.
Izid natečaja, ki je odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku -Prešernovem dnevu. Na javni prireditvi in po časopisju. Vsi teksti ostanejo v lasti Mladike. Nagrajena dela bodo objavljena v letniku 1996. Objavljena bodo lahko tudi nenagrajena dela, za katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopise je treba poslati do 31. decembra letos!
Fotografski natečaj
Mladika razpisuje tudi nateCaj za fotografije za naslovno stran revije. Tematika ni obvezna, vendar naj ustreza značaju revije (narava, okolje, letni Časi, etnografija, naši spomeniki, naši prazniki).
Nagradni sklad predvideva:
200.000	lir nagrade za prvo mesto,
100.000	lir nagrade za drugo mesto in več odkupnih nagrad po 50.000 lir.
Izdelke (največ tri za vsakega udeleženca) naj prijavljene! pošljejo na naslov: Mladika »Fotografski natečaj 1995«, Ul. Donizetti, 3 - 34133 Trst, do 31. decembra 1995.
Cerkveni pevski zbor sv. Urha iz Doline se je pred nedavnim udeležil enodnevnega gostovanja med slovenskimi rojaki na Koroškem. Člani dolinskega zbora in skupina vaščanov so v nedeljo, 3. t.m., na pobudo Mladinskega krožka obiskali Radiše na Koroškem: osrednji dogodek srečanja je seveda bila maša, pri kateri je cerkveni pevski zbor sv. Urha slovesno zapel. Pred začetkom obreda je v nabito polni cerkvi o zboru in posebej o delovanju Mladinskega krožka spregovoril Rado Strain. Po maši pa se je za obisk in lepo petje gostom iz Doline zahvalila predsednica krajevnega društva. Srečanje se je v obliki priložnostne družabnosti nadaljevalo v kulturnem domu, po njem pa so DolinCani okusili domačo hrano na kosilu v stari vaški gostilni. Kulturna izmenjava je bila tudi priložnost za enodnevni izlet: pevci in spremljevalci so si tako na poti domov v okolici Celovca ogledah še zanimivosti Mini Mun-dusa. Za spomin na prijetno srečanje s koroškimi Slovenci pa so se udeleženci za skupno fotografijo še postavili pred ra-diški kulturni dom.
Vrtec in šole v občini Zgonik
V petek prvi dan za šolarje
Z 11. septembrom so se odprle duri občinskega otroškega vrtca v Gabrovcu. Delovati je začel s polnim urnikom, to se pravi ob 7.30 za tiste otroke, katerih starši gredo prej v službo in jih sami pripeljejo. Kot običajno pa ob 9. uri za vse ostale, ki se peljejo s šolabusom. Otroci so v vrtcu do štirih popoldne, zato deluje tudi menza. Vpisanih je skupno 24 otrok, 9 veličkov, 10 sredinCkov in 5 malčkov. V petek se bo kot drugod na Tržaškem pričel osnovnošolski pouk tudi v zgoniški občini. Tudi letos bosta odprti samo dve šoli, in sicer »Lojze Kokoravec-Go-razd« v Saležu za prva dva razreda ter »1. maj 1945« v Zgoniku za ostale tri. Soli v Gabrovcu in BrišCikih bosta kot lani ostali zaprti. V stavbi zgo-niške šole se ta teden tudi končujejo popravljalna dela. Zgo-niška italijanska osnova šola Emilio Gornici bo po dogovoru s slovenskim in italijanskim didaktičnim ravnateljstvom premeščena v stavbo 1. maj 1945, ker so vpisani samo štirje otroci in na tak način Občina tudi racionalizira stroške. V prvem razredu je vpisanih 8 učencev, v drugem 7, v tretjem 5, v Četrtem 3 in v petem 13. V italijanski šoli sta dva v Četrtem, dva pa v petem razredu.
JUTRI IN V PETEK
Stage in koncert starodavne indijske glasbe
S tremi znanimi glasbeniki
Bežen vpogled v tisočletno glasbeno tradicijo Indije: to priložnost ponujata glasbena šola Cinquanta-cinque in zadruga Bonavventura, ki jutri oz. v petek prirejata seminar in koncert Magične zvočnosti Indije, pri organizaciji katerega sodelujeta še Village Studio iz Ravenne in tržaški Robin Hood Folk Club. Indijski magični zvok bodo z glasbili in glasom podali Sankha Chaterjee (tolkala), Nag Manilal (sitar, na sliki) in Sangeeta Bandyopadhyay (glas).
S seminarjem, ki se bo zaCel jutri ob 18. uri na sedežu šole v Ul. Carli 10/a, tržaška ustanova pravzaprav začenja šolsko leto 1995/96. Na seminar se lahko priglasijo vsi, ki jih privlači indijska tradicionalna glasba, vpisnine ni, vendar bi se morali interesenti prijaviti. Za dodatne informacije in morebitne prijave lahko interesenti pokličejo na telefonsko številko 040/307309 med 17.30 in 19.30.
V petek zveCer pa bo v gledališču Miela nastop omenjenih treh indijskih glasbenikov, ki nadaljujejo starodavno tradicijo svoje dežele. Sankha Chatterjee je svojo umetnost in mojstrsko izvežbanost na tradicionalnem inštrumentu tabla že posredoval številnim mladim indijskim in drugim glasbenikom, ker je veliko nastopal vsepovsod in tudi vodil že veC seminarjev, rednim predavanjem na univerzi Rabinda Bharati Musič v Kalkuti je zadnja leta pridal še redno udeležbo na seminarjih v Berlinu in Benetkah-Tudi Nag Manilal, znan sitarist, nadaljuje družinsko tradicijo igranja v stilu Bishnupur na tem inštrumentu. In konCno je »družinsko zaznamovana« tudi pevka Sangeeta Bandyopadhyay, hci Sankhe Cha-terjeeja. Nastopati je zaCela že pri štirih letih, v dolgoletnem študiju pa je izdelala zelo svojstven stil, ki spoštovanju do tradicionalne izvedbe dodaja tudi zelo zaznavno osebno noto. Koncert Magične zvočnosti Indije se bo zaCel ob 21. uri.
PADRIČE / TRGOVINA JESTVIN
Zamenjava za puhom
Prejšnjo soboto so ponovno odprli trgovino jestvin sredi Padric, ki jo je dolga leta upravljala družina Gregori. Za lično urejenimi pulti in izložbami, ki ponujajo poleg jestvin še drugo blago za kuhinjo in dom, sta nasmejani sestri Rozana in Irene Lavrenčič, ki prihajata iz Doberdoba. Rozana ima večletno izkušnjo, saj je po trgovski šoli vodila podoben obrat v Zagraju na Goriškem. Kolegi trgovci pri SDGZ Če-
stitajo podjetnima dekletoma ter j h113 želijo, da bi si pridobili Cim veC klieD' tele tudi iz soseske. Nedvomno gre pozdraviti dejstvo, da se po dobi zapiranja in siromašenja trgovskih struktu1 po Krasu zopet lotijo mladi dejavnosti, ki ne odigrava zgolj ekonomske, ampak tudi širšo in narodno funkcijo.
Na sliki (foto KROMA): na levi sestri Rozana in Irene, spredaj od leve Klara, Silvan in Maruška Gregori.
________KONCERT / SPET V TRSTU_
Inti lllimani združili dve generaciji
Očetje in sinovi skupaj na istem koncertu
nih Šolah: V. SCek-Na-brežina od 8. do 13. ure, J. Jurčič- Devin od 8.15 do 12.45, S. Guden-Sem-polj od 7.55. do 12.55, K. Gorazd - Salež od 8.10 do 16.10 ter 1. maj 1945-Zgonik od 8. do 16. ure ter otroški vrtec v Nabrežini od 7.55 do 12.55 ter otroški vrtec v Devinu od 8. do 13. ure. Prvi dan pouka naj pridejo otroci v šolo v spremstvu staršev, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri Sv.
Inti lllimani niso likoli pretrgali popkovine, ki jih je življenjsko povezovala z južnoameriško tradicijo. Tradicija pa ni bila za njih le filološko bogastvo, temveč življenjske snovi, iz katerih so črpali navdih za svoje glasbene predelave. Njihova petindvajsetletna turneja po svetu, v času ko se zaradi fašistične diktature v rodnem Cileju niso smeli vrniti do-tnov, je pustila sledove tudi v njihovi glasbi: raznolikost barv, tonov in zvokov, kontaminacija med različnimi ljudskimi glasbenimi tradicijami, pluralizem sporočil, vse to je mimo njihove »politične produkcije« postala njihova najvažnejša glasbena dejavnost. S časom so zgodovinske »Vencere-jUos«, »El pueblo unido jarnas sera vencido« in druge stopile v ozadje in prepustile večjo pozornost muzikalični Plati njihove kasnejše Produkcije, ki jo Ijubi-
VČERAJ-DANES
Danes, SREDA,
13.	septembra
JANEZ
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.21 - Dolžina dneva 12.41- Luna vzide °b 20.57 in zatone ob 11.13.
Jutri, ČETRTEK,
14.	septembra
RASTKO
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura' zraka 21,5 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb narašča, brezvetrje, vlaga 77-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja zi,4 stopinje.
Rojstva in smrti Rodili so se: Mar-
gherita Tommasini, Ales-Jia Rossetti, Ivana Skerk, ulisa Giuliani.
UMRLI SO: 82-letna Rosalia Stavagna, 95-let-Ua Rosina Malabotich, 88-jntna Elvira Dobrila, 84-latni Danilo Scheimer, 'l-letna Rosina Ingusci, ®l-letna Aristea Vatta, 84-letni Beniamino Marti-Uelli, 69-letni Francesco turisevic, 82-letna Vitto-da Capponi, 85-letna Te-Josa Pellizzer, 82-letna Vittoria Gioseffl, 93-letna btaria Furlan in 75-letni Carlo Fassetta Pitic.
D LEKARNE
Od PONEDELJKA, 11. J*0 NEDELJE, 17. septembra 1995
Normalen urnik lekarn
8.30	do 13.00 in od l6-00 do 19.30
Lekarne odprte od UbOO do 16.00
Ul. Bernini 4 (309114), I~T Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Ve-bezia 3 - Milje (tel. 274998)
OPČINE - Proseška uli-
telji klasifikacij postavljajo med world mušic in New Age.
Izbiro je potrdil tudi spored včerajšnjega koncerta na Gradu sv. Justa: Inti lllimani so raznoliki publiki, za
večer znotraj srednjeveških zidov so se namreč odločili tako nekdanji dvaisetletniki še-stedesetih let kot njihovi otroci, ponudili koncert, ki so ga oblikovali predvsem talenti posa-
meznikov, za nostalgijo ni bilo prostora. Sicer pa brez »El puebla uni-da...« ni bil nihče pripravljen posloviti se, zato mu je bilo dodeljeno častno mesto za zaključek večera, (tdj
ca 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, L argo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 361655).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Sce-mo e piii scemo«, i. Jim Carrey, Jeff Daniels.
EKCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.35, 22.15 »Fer-mo posta Tinto Brass«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR AZZUR-RA- 16.15, 18.10, 20.05,
22.00	»II terrore dalla se-sta luna«, i. Donald Sutherland.
AMBASCIATORI -
16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Bad Boys«.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Fren-ch Kiss«, i. Meg Ryan, Kevin Kline.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »L’iso-la dell’ingiustizia (Alca-traz)«, i. Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Old-man.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.00	»L’incantesimo del lago«, risani film; 20.15, 22.15 »Un amore tutto suo«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Car-rington«, i. Emma Thompson.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Anal Club: attivita non stop««, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
18.40, 20.20, ,22.10 »Free Willy II«.
ALCIONE -	18.00,
20.00,	22.00 »Amata im-mortale« r. Bernard Rose, i. Gary Oldman, Valeria Golino, Isabella Rosselli-ni.
LUMIERE -	18.45,
20.30, 22.15 »Cow Girl, il nuovo sesso«, i. Uma Thurman, Keanu Reeves, John Hurt, Sean Young.
a PRIREDITVE
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom. Danes, 13. t. m., ob 20. uri A. Vremec: VAS, LJUDJE IN CAS - ZGODOVINA OPČIN. Predstavitev druge izpopolnjene izdaje s krajšim italijanskim prevodom. Sledijo UTRINKI IZ STARIH ČASOV NA OPČINAH. Po gornji knjigi priredil Drago Gorup, sodelujejo recitatorji MoPZ in ZePZ Tabor. Zadnji dan razstave ČLOVEK IN ZEMLJA - OPENSKI JUS.
8. RAZSTAVA - SEJEM
značilnih pridelkov Krasa GROCANA, pokroviteljstvo Kraška gorska skupnost. Program: v soboto, 16. t. m., ob 17. uri odprtje razstave-sejma; od 20. ure dalje ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 17. t. m., ob 11. uri odprtje razstave-sejma; ob 16. uri kulturni program; od 19. ure dalje ples z ansamblom Primorski Fantje. Oba dneva od 9. do 18. ure prost prehod državne meje Gročana -Lokev. V srenjski hiši bo razstava gob.
IZLETI
KD RDEČA ZVEZDA
prireja ob 50-letnico delovanja 21. in 22. oktobra izlet v Mathausen. Prijave sprejemamo v občinski knjižnici v Saležu tel. St. 229533 ob torkih in petkih od 16. do 19. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v sodelovanju s KRUT-om prireja v nedeljo, 17. t. m. enodnevni izlet v Praglio (PD) z ogledom znamenite abacije in Padove. Vpisovanje in informacije še danes, 13. t. m. na sedežu krožka v uradnih urah, tel. št. 360072/3720062.
H SOLSKEVEŠTi
SEMPOLAJSKI UCI-TELJI sporočajo, da bo začetna šolska masa jutri, 14. t. m., ob 9.30 v šem-polajski cerkvi.
UČITELJI devinske Sole sporočajo, da bo začetna šolska masa jutri, 14. t. m., ob 11. uri v devinski cerkvi.
UČITELJSTVO na-
brežinske osnovne Sole sporoča, da bo Šolska maša jutri, 14. t. m., ob 9. uri.
UČITELJI osnovne Sole Salež-Zgonik sporočajo, da bo začetna šolska maša v petek, 15. t. m., ob 16.30 v zgoniski cerkvi.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini sporoča, da se pouk na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih začne v petek, 15.t . m. s sledečim urnikom na osnov-
Ivanu sporoča, da se pouk v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih začne v petek, 15. t. m. in sicer: v osnovnih Šolah od 8.15 do 12.45 ter v državnih vrtcih od 8. do
12.	ure. Prvi dan pouka naj pridejo otroci v Solo v spremstvu staršev, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO Sv. Jakob sporoča, da bo prvi dan pouka v petek, 15. t. m. na osnovnih Šolah od 8. do 12. ure, brez kosila. Vse nadaljnje informacije dobijo starši pri učiteljih posameznih predmetov.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini sporoča, da se pouk prične 15. t. m. Na vseh šolah in vrtcih dolinskega didaktičnega področja bo navedenega dne pouk potekal od 8. do 12. ure. Vljudno naprošamo, da pridejo otroci v spremstvu staršev v Solo oz. vrtec, kjer jim bodo Solniki posredovali informacije in pojasnila v zvezi s pričetkom pouka.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na Opčinah sporoča, da se prične pouk v petek, 15 . m. na vseh Šolah in vrtcih po sledečem urniku: osnovne šole F. Bevk na Opčinah od 8. do 13. ure, P. Trubar v Bazovici od 8.10 do 12.50, K.D. Kajuh v Gropadi od 8.10 do 12.30, P. Tomažič v Trebčah od 8.15 do 12.15, A. Černigoj na Proseku od 8. do 12.40, A. Sirk v Križu od 8. do
13.	ure ter A. Gradnik na Repentabru od 8. do 13. ure in otroški vrtci: na Opčinah od 7.45 do 12. ure, v Bazovici od 8. do 12. ure, v Gropadi od 7.45 do 12. ure, v Trebčah od 8. do 12. ure, na Proseku od 8. do 12. ure, v Križu od 8. do 12. ure ter na Repentabru od 8. do 12. ure.
SOLNIKE, ki bi radi novo Šolsko leto začeli z mašo, vabimo jutri, 14. t. m., ob 17. uri v opensko župno cerkev.
□ OBVESTILA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
obvešča, da razstava mladih likovnih ustvarjalcev iz Trsta, Gorice in Benečije, ki smo jo v sodelovanju s SKD Slavec iz Ričmanj odprli ob praznovanjih za 50- letnico ZSKD v Babni hiši, bo na ogled se danes, 13. in jutri, 14. . m. od 20.30 do 22.30. Prisrčno vabljeni!
GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja tudi letos glasbeno Solo. Informacije in vpisovanja v Soščevi hiši na Proseku ob torkih in petkih od
20.30	dalje.
GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj v sodelovanu z Godbe-niskimi Solarni vpisuje za
Hildegard Bayer
TEČAJI
NEMŠKEGA JEZIKA
□	za odrasle, dijake in otroke O razredi z največ 10 slušatelji
O prilagojeni urniki	Q tečaji za podjetja
□	predavatelji v materinščini □ individualni tečaji
VPISOVANJA vsak dan od 10. do 18. ure (razen sobote)
TRST - Ulica Ginnastica 3,1. nad. - Tel. 661050
pihala, trobila in tolkala v godbenih prostorih po naslednjem razporedu: Breg: torek in četrtek od 20. do 22. ure, Nabrežina: ponedeljek in četrtek od
20.30	do 22. ure, Prosek: torek in petek od 20.30 do 22. ure, Ricmanje: sreda od 17.30 di 19.30 in Trebče: ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure. Informacije - tajništvo GM, Ul. R.Manna 29 Trst, tel. št. 418605.
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR V.VODNIK začenja vaje v torek, 19. t. m. v prostorih KD V.Vodnik ob 20. uri. Vabljene so vse nove in stare pevke. Informacije na tel. St. 228438 - Valentina.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo urad odprt za člane ob torkih od 9. do 10.30.
SK BRDINA sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trgu Brdina na Opčinah.
SK BRDINA obvešča, da je sedež odprt. Za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
SK BRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PIVNICA Sancin v Boljuncu je ponovno odprta. Na voljo originalno pivo “Oktoberfest" in vse vrste sendvičev. Čakamo vas!
VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/je in draguljarje. Samo sposobni interesenti naj tel. na št. 040/368705.
AUDI 80 A V ANT 2.0 E, letnik ’93 v odličnem stanju, ugodno prodam. Tel. v uradnih urah na St. 040/369858 - 362014.
PRODAM keramično barvano peč na drva Pa-lazzetti, široko 60 cm in visoko 70 cm, 120 kg. Tel. št. 208936.
PRODAM ford escort ghia 1600, pet vrat, 16 v, letnik december 1992. Tel. št. (040) 414478-zvečer.
PRODAM malo rabljen otroški voziček Chicco Atlantic za 120.000 lir in stajco za 30.000 lir. Tel. št. 212635.
V ZGONIKU prodam zazidljivo zemljišče površine 2.800 kv.m. Tel. št. 045/7571180 ali 040/215258.
IŠČEMO prostore za urade na Opčinah. Tel. št. (040) 214538.
GOSTILNA na Krasu išče izkušenega kuharja. Tel. št. 362949 ali 362925 (ob uradnih urah).
ISCEM hišo ali zazidljiv teren v Miljah s pogledom na morje. Tel. St. 662023.
AGENCIJA za prevode išče sodelavce za občasno prevajanje. Pismeni curriculum pošljite na naslov: Studio Guštin, Narodna ul. 24 - 34016 Opčine.
PREVAJAM slovensko, italijansko in srbohrvaško. Tel. St. 212055.
PODARIMO v Križu dva psička. Zainteresirani naj pridejo v Križ št. 242 ali tel. na št. 220807.
COS P. TOMAŽIČ iz Trebč išče pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na št. 214300 (šola) ali 211119 ( ravnateljstvo v dopoldanskem času).
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
PRISPEVKI
Ob priliki rojstnega dne daruje Justina Daneu
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB z Opčin in 50.000 lir za SKD Tabor.
t
10. septembra nas je zapustil naš dragi
Danilo Emili
Pogreb bo danes, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo žena, sin Edoardo ter ostalo sorodstvo
Tršt, 13. septembra. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi dragega Danila žalujeta s prizadeto družino
Nada Emili in Sergio z družino
t
11. septembra nas je zapustil nas dragi oče, brat in nono
Valentin Žerjal
Zdravo
Pogreb bo jutri, 14. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Ul. Pieta v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hčeri Marija in Pavla z družino ter ostalo sorodstvo
BoljuAec,
13. septembra. 1995
Zadnji pozdrav dragemu nonotu
Erika in Mateja
Ob izgubi dragega očeta Valentina izrekata iskreno sožalje Mariji in Pavli
Marina in Alan
Ob smrti dragega očeta Valentina sočustvujemo z Marijo in svojci
direkcija in kolegi podjetja Pacorini
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
GLASBA / MEDNARODNO TEKMOVANJE MLADIH VIOLINISTOV
KRMIN / NA PRAZNIKU GROZDJA
Žirija natečaja Lipizer izbrala 12 polfinalistov
Danes nastopi s pianisti, od jutri dalje pa z orkestrom
ladb. Posebne nagrade so prejeli Krištof Barati (najboljša izvedba Lipizerje-ve študije), Gisella Curto-lo (Locatellijeva sonata), Alexandra Wood (“Can-zoncina” Flavia Testija) in Kyoko Maezavva (Bach v Lipizerjevi priredbi).
Polfinalisti so nastopali včeraj in bodo še danes (ob 10.00, 15.30 in 20.30) ob spremljavi pianistov. Nocoj bodo po zadnjih nastopih izbrali šest finalistov, ki bodo naslednje tri večere nastopili še v odločilni preizkušnji skupaj z orkestrom.
Vstopnica za današnje polfinalne nastope velja 8 tisoč lir, abonmaji za vse nastope, vključno z nedeljskim koncertom zmagovalcev, pa 54 tisoč lir (42 tisoč za člane in mladino).
Med polfinalisti je tudi Janiče Martin (ZDA) (f.Reportage)
Žirija mednarodnega natečaja za mlade violiniste “Rodolfo Lipizer” je predsinoči izbrala 12 polfinalistov, ki so uspešno premostili prvo oviro na zahtevnem tekmovanju. To so Sergej Ostrovsky (Izrael), Gisella Curtolo (Italija), Gio-vanni Angeleri (Italija), Michael Zuber (Francija), Krištof Barati (Madžarska), Kyoko Maezavva (Japonska), Andreas Zumthor (Švica), Roberto Noferini (Italija), Janiče Martin (ZDA), Marko Jo-sifoski (ZR Jugoslavija), Florin Croitoru (Romunija), Vladlen Cernomor (Uzbekistan). Poleg tega je mednarodna žirija, ki ji predseduje skladatelj Alessandro Solbiati, nagradila tudi najboljše izvajalce posameznih sk-
SSK / SEJA POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA ZA GORIŠKO
Razmere na šoli Trinko so nevzdižne
Čestitke Corsiju ob potrditvi na čelu BGS - Izjava o pogajanjih med Italijo in Slovenijo
V Gorici se je sestalo pokrajinsko tajništvo SSk. Pred sejo je bilo srečanje z novim tajnikom sovodenj-ske sekcije Julijanom Ožbo-tom, ki je nakazal glavne probleme in delovanje SSk v tej občini. Tajnik Aleš Rigelj je nato čestital Hadrijanu Corsiju ob ponovni izvoliti za predsednika Briške gorske skupnosti. Sam Corsi je nakazal svoje programske smernice, ki gredo od izboljšanja infrastruktur do obmejnega sodelovanja, varstva okolja in teritorija.
Glavna točka seje je bila diskusija o stanju srednje šole Ivan Trinko. Ugotovili so, da kljub posegom stranke
oz. občinskega svetovalca Bernarda Špacapana, ni prišlo do pozitivne razrešitve. Ob dejstvu, da gre že za tretjo sehtev v nekaj letih, je namestitev nevzdržna, zaradi ločitve tajništva in ravnateljstva in pomanjkanja prostora v stavbi v Ul. Cappella. Zaskrbljujoče so tudi besede goriškega župana o dveletni namestitvi v tej stavbi, ko obstajajo druge alternative. Nazadnje je bil govor o občinski konzulti za slovenska vprašanja. Ob zadovoljstvu za njeno končno umestitev, je tajništvo izrazilo upanje, da bo sodelovanje z občinsko upravo konstruktivno.
Pokrajinsko tajništvo SSk je sprejelo tudi sledečo izjavo:
»Slovenski zunanji minister je v Strunjanu zagotovil zastopnikom manjšinskih organizacij, da ostaja manjšinsko vprašanje za Slovenijo prioritetno, vendar da namerava v pogajanjih med državama vztrajati za ločen dvostranski sporazum o manjšinah. Urejevanje vprašanja nepremičnin v Istri bo šlo torej brez vzporednega reševanja problemov manjšine. Nihče ne dvomi v dejstvo, da gre za dva vsebinsko ločena problema, vendar opuščanje naših zahtev v sedanjih pogajanjih med Slovenijo in Italijo pomeni podaljšati v nedogled rešitev naše manjšinske problematike. Italijanska diplomacija in njeni vladni krogi nimajo namreč velike sile pri reševanju pravnega statusa svoje slovenske manjšine, kajti očitno je, da jih Slovenija pri tem lahko marsičesa nauči.
Z ločitvijo manjšinskega in nepremičninskega vprašanja kloni slovenska diplomacija italijanskim zahtevam in politiki zavlačevanja. Manjšinsko vprašanje mora slovenska država rešiti v tej fazi pogajanja z Italijo in nam tako dokazati, da ohranja zanjo naša manjšina prioritetno mesto in da ni le drugorazredni problem, za rešitev katerega se lahko mimo počaka še nekaj let.«
Melita Gradnik nova “kraljica” med vinogradi
Izbral jo je konzorcij "Collio"
Nova “Kraljica briških vinogradov” je 18-letna Melita Barbetti Gradnik iz znane družine vinogradnikov na Plešivem. Vnukinja pokojnega Mira Gradnika nadaljuje z družinsko tradicijo: v Čedadu obiskuje enološko šolo, sicer pa z mamo Ne-do in staro mamo Romano sodeluje pri vodenju posestva in promocijskih dejavnostih.
Naslov, s katerim se bo ponašala v naslednjem letu, so jih podelili v nedeljo zvečer na pokrajinskem prazniku grozdja v Krmi-nu. Za njeni spremljevalki sta bili imenovani Janja Koršič z Jazbin in Caterina Grudina iz Skrljevega. Melita je krono prejela iz rok Oriette Skok z Jazbin, ki je častne dolžnosti briške “kraljice” vestno opravljala v zadnjem letu. Slovesnost ob nasledstvu je vodil predsednik zaščitnega
konzorcija “Collio” grof Douglas Attems.
Izbira briške kraljice se razlikuje od sorodnih natečajev, pri katerih je važen le zunanji videz mladih in brhkih deklet. V tem primeru je še pomembnejše poznavanje Brd, vina in vinogradov, aktivno udejstvovanje v vinogradništvu, pa tudi poznavanje osnov enologije in gastronomije. Kraljico zato izbirajo med dekleti, ki so se v prejšnjem letu odlikovale v vinogradništvu. Njena naloga je v letu “kraljevanja” ta, da sodeluje na prireditvah, ki jih briški zaščitni konzorcij prireja za promocijo tukajšnjih vin in da s svojo mladostno svežino in znanjem ponuja gostom živ dokaz briške gostoljubnosti.
Na sliki (Fotostudio Re-portage) nova “briška kraljica” Melita Gradnik
PRO LOGO / DESET NAGRAD
KULTURA / SKLEPNO SREČANJE IZ NIZA "POEZIJA IN GLASBA
Izžrebali srečke Pesniški, likovni in glasbeni nagradne toterije večer na grajskem obzidju
TGStlValCI fOlklOr© Krožek "Mittelart" predstavil občinstvu goriške ustvarjalce
Društvo Pro loco, ki je glavni prireditelj goriškega mednarodnega folklornega festivala sporoča, da so bile v okviru nagradne loterije ob letošnjem festivalu izžrebane naslednje številke oziroma nagrade:
1.	nagrada - izlet v Pariz za dve osebi - srečka št. 3538;
2.	nagrada - zlata ogrlica - št. 3651;
3.	nagrada - moška zapestna ura - št. 3450;
4.	nagrada - srebrna posoda za sladkor - št. 4111;
5.	nagrada - umetniška slika - št. 3280;
6.	nagrada - gosp. stroj Rovventa m.120 - št. 1252;
7.	nagrada - pekač Rovventa mouv 44 - št. 4672;
8.	nagrada - radio z budilko Grundig - št. 2507;
9.	nagrada - vvalkman Saba Arp 66 - št. 4880;
10.	nagrada - minipri-mer Braun MR 300 - št. 2569;
Društvo Pro loco obvešča, da je treba nagrade prevzeti do 10. oktobra in sicer na sedežu društva v Mazzinijevi ulici 7 (tel. 535415). Sedež je odprt od ponedeljka do petka od 9.30 do 11. ure.
Ker je bilo med obiskovalci letošnje mednarodne folklorne prireditve tudi veliko oseb iz drugih krajev naše dežele in iz Slovenije, je igo-goče domnevati, da so med dobitniki katere od navedenih izžrebanih nagrad prav med temi obiskovalci.
Niz kulturnih večerov poezije in glasbe v priredbi likovnega krožka »Mittelart« se je v prijetnem vzdušju sklenil na terasi grajskega obzidja. Ob glasbeni spremljavi skupine »Zuf de žur« so pesniki in igralci prebirali zdaj nežne in romantične poezije, kot so bile poezije Glorie Fabbroni, zdaj silne in vznemirljive, kot so bile tiste, ki jih je Elena Štolfo brala za Giulia Ne-rinija. Poslušalci so nagradili z močnim aplavzom tudi nastop Marioline de Feo, ki je skupaj s Silviom Cumpeto doživeto recitirala njegove verze. Svoja literarne stvaritve so predstavili še Alberto Princis, Roberto Marino Mašini in Annamaria Fabbroni. Lepo scenografijo, ki je nastala iz raz-
mišljanja o življenju in smrti, so pripravili trije goriški člani krožka »Mittelart«, in sicer Alessan-dra Bernardis, Herman Kosič ter Michele Dra-
scek.
Z letošnjo izvedbo niza »Poezija in glasba« so organizatorji uresničili cilja, ki so si ju zadali: ovrednotiti krajevne umetnike
in opozoriti na probleme mladine.
Na sliki (Fotostudio Reportage) pesniki in umetniki na večeru na grajski terasi
Športno združenje Dom in Kulturni dom Gorica se veselita s
SILVIO in LIVIJOM ob rojstvu malega Do-movca
NIKOLASA
SILVIO in LIVIJA SEMOLIČA
je osrečilo rojstvo malega
NIKOLASA
Znjimi se veseli
Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Terrore dalla sesta luna«. I. Donald Suther-land. Ozv. Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Scemo e piu sce-mo«. I. Jim Carrey in Jeff Daniels.
a SPISKE VESTI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1995/96 naslednje tečaje: windows office (windows, winword in excel - 100 ur - dva tečaja), začetniški tečaj angleščine (100 ur), knjigovodstvo (80 ur), tečaj o telesni zaznavi in govorici (30 ur), tehnike prodaje (30 ur) in marketing za obrate v vinogradništvu (20 ur). Vpisovanje do 15. septembra na sedežu v ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan od 9. do 13. ure.
GLASBENA MATICA -GORICA sprejema prijave v šolsko leto 1995/96 za: godala, pihala, tolkala in predšolsko glasbeno vzgojo. Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v Ul. della Croce 3, Se do 15. septembra od 11-do 16. ure (tel. 531508).
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1995/96 do zasedbe razpoložljivih mest. Informacije in prijave v upravi doma, tel. 533495.
OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in KRUT bosta poskrbela (ob zadostnem številu prijav) za prevoz na plavalne ure v bazen v Gradežu vsako sredo, začenši s 4. oktobrom. Prijave na sedežu društva in pri g. Anamariji v Ul. Malta 2, tel-531644, samo še danes.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 18., in torek, 19. trn., zaprta.
S____________IZLETI
SPD GORIČA obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Belo Krajino, 17-t.m. Avtobus odpelje ob 6. uri iz Rožne doline.
::	lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341
OBČINA / SPOR V VEČINI ZARADI DVEH NOVIH ODBORNIKOV
Zupan utišal polemiko toda napetost ostaja
Ostre besede med načelnikoma KDC in Fona Italia
Trije občinski sveto-valci Krščanskega demokratičnega centra, ki so v prejšnjih dneh gla-sno grozili s krizo v veCi-ni na goriški občini, Ce ne oj ob predvideni razširitvi uprave od 6 na 8 ojJ-oornikov dobili zase vsaj eno odbomisko mesto, so morali sinoči ponižno zakopati bojno sekiro in okusiti nekaj grenkih trenutkov. Najprej župan in Uato partnerji v večini (FI m NZ) so jim, ob hvalisa-V6m priznanju njihove nenadomestljive vloge”, nali tudi jasno vedeti, da njihove zahteve ne name-ravajo sprejeti. Zupan bo ?am, po svoji uvidevnosti m mimo pritiska te ali °ne stranke izbral imeni novih odbornikov. Načelnik KDC Glessi se je momi podrediti močnejšima Partnerjema, zagotovil pa j®' da je to zadnjic in da bodo odslej stvari potekajo drugače: KDC ostaja v koaliciji, vendar bo Se b°lj kritično kot doslej ocenjeval vsak korak Oprave. Spor je torej nekako rešen, nelagodje v vrstah večine pa ostaja.
Razpravo o tem problemu je začel župan z mjavoCv kateri je najprej skusal naprtiti tisku vso krivdo za polemiko. IJveurno prerekanje med Predstavniki večine, ki je Cedilo, je dokazalo, da se na časopisnih straneh le odsevajo realni problemi v vecini. Zupan je vneto zagovarjal novost sedanje Oprave in nove metode uelitve odgovornih mest, ki da ne temeljijo več, kot s° nekoč, na delitvi vpliva med strankami, pac pa na sposobnosti izbranih °seb, neglede na njihovo Pripadnost. Želel si je si-
cer več dialoga s strankami večine, pozval jih je tudi, naj njihovi svetovalci vestneje sodelujejo na sejah občinskega sveta, kjer je zaradi odsotnosti bila večina pogosto nesklepčna, poudaril pa je, da ne bo sprejemal nobenega pogojevanja pri izbiri odbornikov.
NaCelnik KDC Glessi je tudi sam skušal utišati vroče tone polemike in zanikal, da bi on osebno ali njegova skupina kdaj izrecno zahtevala odbornika zase. V isti sapi pa je dal razumeti, da problem znotraj večine ostaja, ko je napadel “jastrebe in ja-strebcke” v skupini Forza Italia, ki da hočejo diskriminirati njegovo skupino. Napovedal je, da bo KDC ostal v večini in delal za to, da bi vanjo vsto-
pili tudi trije svetovalci CDU, hkrati pa zagrozil, da »ne bomo več prenašali pomanjkanja spoštovanja do nas« in da »jastrebom in jastrebčkom v Forza Italia bomo prej ali slej izpulili peresa«.
Tudi načelnika NZ Coana in FI S. Fornasir sta skušala dati videz strnjene večine, toda nekateri očitki slednjega na račun svetovalcev KDC (»Izvolili smo vas na listah FI, zato se sedaj lepo podredite izbiram župana in ne razsajajte«, jim je kratkomalo zabrusil) in ostre reakcije leteli so bili le še dodaten dokaz, da preživlja koalicija težke trenutke in da so njene različne komponente vse prej kot složne.
Svetovalci opozicije
Fiorelli, Zamparo, Cro-cetti in N. Fornasir so drug za drugim ugotavljali, da kaj je bilo sploh treba tega prerekanja znotraj večine v občinskem svetu. Svoje zdrahe naj bi reševali doma, seje občinskega sveta pa koristneje posvečali reševanju upravnih zadev. Zlasti Fornasir je ugotovil, da je župan osamljen, da mu sprta koalicija ne nudi nobene politične smernice za upravljanje in včasih niti večine v občinskem svetu za sprejemanje sklepov. »Mi smo na razpolago«, se je ponudil v imenu vsaj dela opozicije, »da županu pomagamo iz te osamljenosti, Ce bo le pripravljen prisluhniti našim predlogom in upravnim smernicam.«
DAVEK NA SMETI / POJASNILO OBČINSKE UPRAVE
J
Popust za občane ki živijo sami
Prijavo naj vložijo do 15. oktobra - Zo prijave dvorišč, vrtov in teras bo čas še eno leto
Do 15. oktobra bo treba urediti nekatere obveznosti glede odmere davka na pobiranje, odvoz in uničevanje odpadkov, nekaj obveznosti pa je bilo odgođenih za eno leto. Tako določa zakonski dekret z dne 5. septembra. Veliko občanov, zlasti v večjih krajih, je medtem že prejelo na dom posebne obrazce, ki naj bi jih vrnili izpopolnjene do konca meseca. Ta rok zdaj ne velja vec, pravijo na goriški občini. Samo v nekaterih posebnih primerih bo treba obrazce izpolniti in vrniti do 15. oktobra.
Kaj pa druge novosti, recimo glede prijave površin balkonov, stavbam pripadajočega prostora, vrtov, dvoriSC itd? Te površine bo treba prijaviti (seveda, Ce medtem ne bo dodatnih sprememb) šele čez eno leto, do 30. septembra 1996. Z drugo besedo: občani, ki so že vpisani v davčne sezname in živijo v stanovanjih, ki so glede na površino ostala nespremenjena, za letos nimajo nobene obveznosti. Ni jim treba izpolniti obrazca, ki so jim ga že, ali ga Se bodo dostavili na dom.
Drugače je za občane, ki živijo sami
DIJAŠKI DOM
Otroško srečanje
Staršem bodo predstavili poletno središče
V slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič bodo danes ob 18. uri “oživeli” poletno središče. Otroci, ki so se udeležili “Nenavadnega potovanja” v letošnjem središču, bodo s pomočjo vzgojiteljev pripravili svojevrstno predstavitev dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali od 21. junija do 28. julija. Staršem in prijateljem bodo pokazali, kaj so doživljali in ustvarjali v šestih tednih delovanja središča.
Letošnje poletno središče je vsak teden obiskovalo približno 45 otrok, skupno število udeležencev pa je na koncu doseglo rekordno število 81. Tolikšna udeležba priča, da je bila ponudba središča, ki so ga organizirali v Dijaškem domu, zelo zanimiva in mikavna. K temu so pripomogle zanimive in nenavadne dejavnosti v laboratorijih (astronomija, animacija, naravoslovje, novinarstvo, kajakaštvo), pa tudi strokovnost mentorjev in dobra organizacija. Kdor želi izvedeti in videti kaj več o središču, je vabljen nocoj v dijaški dom.
GORICA / V SEMENIŽKI ULICI
Rajonski svet se bo danes sestal kar na gradbišču
in bodo lahko koristili ugodnosti (plačali bodo manj davka), ki jih za take primere predvideva zakon in občane, ki stanovanje uporabljajo le občasno. Izpolnitev obrazca je v teh primerih pogoj za koriščenje ugodnosti. Ce je ostalo stanovanje glede površine nespremenjeno in Ce so lastniki oziroma uporabniki že vpisani v davčni seznam, v obrazcu ni treba navajati površine. Zadostujejo le osnovni osebni podatki in navedba (na notranji strani obrazca), da živijo sami, da stanovanje uporabljajo občasno itd.
“Popust” na davku za smeti se uvaja prvič. Zakon predvideva sicer tudi najvišjo možno mero popusta (največ eno tretjino), v posameznih občinah pa višino določajo občinski sveti, ki morajo zadevni sklep sprejeti do konca meseca. Goriški občinski svet o tem se ni razpravljal, pač pa bo vprašanje na dnevnem redu prihodnje seje.
Prav je, da občani, ne glede na zamude občinskega sveta, obrazec izpolnijo in s tem vložijo prošnjo za plačevanje nižjega davka prihodnjem letu.
NOVICE
na smeti v
Predsednik in elani rajonskega sveta za Sve-togorsko četrt in Placuto so držali besedo in izpolnili v zapisnik zadnje seje jasno zapisano odločitev, da se bodo, v kolikor dela za prenovo Se-meniške in sosednjih ulic ne bodo dokončana do konca avgusta, sestali kar na ulici. V Seme-niški je Se zmeraj gradbišče in na tem gradbišču se bo danes, ob 9. uri, sestal rajonski svet, da bi preveril potek del na tem mestnem območju, nato v ulici Čampi in pri kazermetah. Na sejo so povabili tudi
občinska odbornika Ro-sellija in Pešca.
»Dosedanje oblike protesta niso bile uspešne, zato smo se odločili za ta korak. Prepričan sem, da z nami soglaša večina občanov in še zlasti trgovci, obrtniki in nasploh gospodarstveniki«, pojasnjuje pobudo predsednik rajonskega sveta Renato Boegan. Protest naj bi služil predvsem kot opozorilo, da se kaj takega ne bi ponovilo ob napovedani prenovi vodovodnega in plinskega omrežja v sosednji Carduccijevi (Gosposki) ulici.
UNIVERZA / VČERAJ SPREJEMNI IZPITI ZA BRUCE
Štiristo kandidatov za vpis na diplomatsko fakulteto
Sprejeli jih bodo samo sto - Novosti v organizaciji študijo
r ŠOLE
Približno štiristo kandidatov iz cele Italije in med ^juni tudi precej iz tujine Se je včeraj udeležilo sPrejemnih izpitov za vpis v prvi letnik univerzitet-Ilega diplomskega tečaja Za diplomatske in medna-r°dne vede. Na izpitu so korali dokazati trdno osnovo splošne kulture in dobro poznavanje vsaj edega tujega jezika. Selek-je dokaj stroga, saj se d° le vsak četrti lahko vpi-sal v diplomski tečaj, ki predvideva omejeno števi-mest in sicer po sto študentov v vsakem letniku.
Tolikšno zanimanje za vpis na goriško fakulteto 8rp najbrž pripisati tudi ddjstvu, da so v zadnjem din, z odločilnim posredovanjem goriškega senatorja Darka Bratine, dose-§n priznanje enakovred-
nosti diplome te fakultete z diplomami drugih sorodnih fakultet, kar odpira absolventom možnost sodelovanja na raznih javnih natečajih. Druga zani-
miva novost pa je v predvidenem zmanjšanju števila izpitov: namesto sedanjih 48 naj bi jih ostalo približno polovico manj, bodo pa zahtevnejši, saj se
vsebina tečajev ne bo spremenila.
Na sliki (Fotostudio Re-portage) kandidati na včerajšnjem sprejemnem izpitu
Lestvic za suplente v višjih šolah še ne bodo objavili
Šolsko skrbništvo nam je včeraj sporočilo, da na ministrstvu za šolstvo še niso rešili vseh problemov v zvezi s predelavo računalniško sestavljenih lestvic za dodeljevanje suplenc učnemu osebju v višjih srednjih šolah za triletje 1995/98. Treba bo počakati vsaj še en teden oziroma vec, saj napovedujejo 18. t.m. šele objavo datuma, ko bodo objavili dokončne lestvice. To bo seveda zakasnilo dokončna imenovanja celoletnih suplentov, ki jih dotlej nadomeščajo začasni.
V	Podgori slovesnost
ob Sojetnici osvoboditve in 204etnici spomenika
V	Podgori bodo v nedeljo, 24. septembra, slovesno obeležili dva pomembna jubileja: 50-letnico osvoboditve in 20-letnico odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju. Pobudnika in prireditelja sta rajonski svet in podgorska sekcija VZPI/ANPI. Slovesnost se bo odvijala ob 10.30 pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni vojni s kulturnim programom, ki ga bodo oblikovali združeni pevski zbori Paglavec, Jezero, Skala in Soča, recitatorji, godba na pihala Kras iz Doberdoba in mešani pevski zbor Podgora. Govorila bosta Stojan Spetič in Giovanni Padoan - Vanni.
Javna razprava na pobudo SKP o vojni v Bosni in Hercegovini
V	pokrajinski sejni dvorani bo drevi ob 18. uri javna razprava o vojni na tleh nekdanje Jugoslavije. Razpravo prireja pokrajinsko tajništvo Stranke komunistične prenove. Sodelovala bosta Francesca Longo, novinarka, sodelavka časopisov Liberazio-ne in Manifesto ter novinar Matteo Moder. Govor bo predvsem o osporavanju vojaškim akcijam zveze Nato in o italijanskem angažiranju pri teh pobudah ter o prizadevanjih za miroljubno rešitev spora, ki po mnenju SKP lahko edino ustavi nesmiselno pobijanje.
Film »Lady Bird, Lady Bird«
V	okviru filmskih večerov, ki jih prireja skupnost Arcobaleno v sodelovanju z rajonskimi sveti, bodo drevi ob 21. uri, v župnijski dvorani na Rojcah, predvajali film Lady Bird, Lady Bird, Kena Loacha. Vstopnine ne bo.
Nabirka Rdečega križa za begunce iz BiH
Zenski odsek Rdečega križa iz Gorice je sprožil nabiralno akcijo najnujnejših potrebščin, ki jih bo poslal bosanskim beguncem. Najpotrebnejša so zimska oblačila za otroke, živila z dolgim rokom trajanja (testenine, riž, vino, sladkor, semensko olje, vitaminicni keksi), peči in štedilniki. Pomoč v obliki brane in oblačil sprejemajo na sedežu Rdečega križa, v ul.Codelli 9, vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 15.30 do 18., ob sobotah od 9. do 12.ure.
Pobude za starejše občane
Večnamenski kulturni center v Gorici in združenje “La Meridiana” prirejata za upokojene občane v mesecu septembru zanimive izlete in pobude. V četrtek 21. septembra se pripravlja izlet po gradeški lagum, v četrtek 28. t.m. pa balinarsko tekmovanje na stezišču v Večnamenskem centru. Ce bi se komu zahotelo še po počitnicah se lahko prijavi za potovanje v Sorrento, Ce pa bi se kdo želel posvetiti vrtičkanju a nima kje, se lahko pozanima za možnosti, ki jih v ta namen ponuja goriška občina. Informacije nudijo v Večnamenskem centru v Gorici, v ulici Baiamonti 22, ali po telefonu 5323777 oziroma 537379, med 9.00 in 11.00 uro.
Mm SRE ČET PET PON TOR					
■■■■i 16 -$ /	31,3 161 V	21,3	16:	21,1 18	11,5 161	3,4
		■	S			■
11 J DI^I	03,7	10!	37,3	10t	)05	105	)6,1 109	M
					
POSVET / CENTER BRDO n
»Naš klient je tudi tisti pametni podjetnik, llly«
TRST - Pri organizaciji dvodnevnega posveta o možnostih za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, ki je bila v rokah italijanske izpostave mednarodne ustanove Business International, je sodeloval tudi slovenski center za izobraževanje menedžerjev z Brda pri Kranju (International Executive Development Centre), po svojih moCeh pa je pomagala tudi Slovenska trgoyinsko-indu-strijska zbornica v Italiji iz Milana.
O Centru Brdo, katerega lastnik je Sklad za razvoj managementa, smo v našem dnevniku že pisali, včeraj pa smo se ob robu posveta pogovarjali z njegovo direktorico Danico Purg, ki je na to svojo »kreacijo«, na njene predavatelje in študente izredno ponosna. Kot je ponosna na zanimanje, ki ga je zanjo pokazal tržaški župan Ric-cardo Illy, ta »izreden človek, ki je kot dober podjetnik takoj razumel, da mu storitve centra lahko koristijo« (mimogrede, cetru je zaupal izdelavo notranjega projekta o možnostih prodora znamke Illycaffe na vzhodne trge). Seminarje EDC - sigla, s katero je center znan v Evropi kot ena najpomembnejših tovrstnih izobraževalnih ustanov v njenem osrčju - je doslej obiskovalo že skoraj 12 tisoč slušateljev z vseh celin, predavatelji pa prihajajo iz zelo uglednih mednarodnih menedžerskih šol iz vsega sveta. Toda Danici Purg ni bilo dovolj le to, da je ustanovila prvo in doslej najvecjo tovrstno šolo v srednjevzhodni Evropi, saj je leta 1993 ustanovila tudi združenje tovrstnih šol s kratico CEEMAN, v katero je danes vključeno že 54 šol, med njimi tudi tržaški MIB in milanska univerza Bocconi.
Med jesenskimi seminarji naj izpostavimo tistega o finančni strategiji korporacij (od 6. do 8. novembra) in o strateških vprašanjih v bančništvu (od 20. do 22. novembra), ki ju bo vodil prof. dr. James C. Ellert, docent za finance na švicarski šoli za management IMD v Lausannu. (vb)
POSVET / POROČILA IN RAZPRAVA NA SPECIFIČNE TEME
Slovenija se hitro približuje industrijsko razvitim sistemom
Med poročevalci iz Slovenije Vojka Ravbar, Janko Tratnik in Mira Puc
TRST - Podatke, s katerimi so se na posvetu o priložnostih za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo seznanili udeleženci - v veliki večini predstavniki italijanskih podjetij in finančnih ustanov -lahko z eno besedo označimo za spobudne. Po ponedeljkovem poročilu Jožka Cuka, predsednika
Gospodarske zbornice Slovenije, ki šteje danes že veC kot 50 tisoC včlanjenih podjetij, so včeraj poslušali poročili državne sekretarke v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Vojke Ravbar in generalnega direktorja mednarodnega oddelka Banke Slovenije Janka Tratnika, v razpra-
vi o novih prespektivah, ki jih finančnemu trgu odpira tržaški center off shore, je sodeloval tudi direktor ljubljanske borze Draško Veselinovič, o priložnostih, ki jih italijanskim podjetjem ponuja privatizacijski proces v Sloveniji, pa je govorila direktorica Agencije za restrukturiranje in privatizacijo Mira Puc.
Tisto, kar smo slišali ne samo neposredno od gostov iz Slovenije, ampak tudi od predstavnikov italijanskega gospodarstva, ki delujejo v Sloveniji, našo uvodno trditev v celoti potrjuje. Rast slovenskega gospodarstva dosega zavidljivo visoko stopnjo, kar dokazuje lanska 5-odstotna rast industrijske proizvodnje in 12 do 14-od-stotna rast obsega neposrednih tujih vlaganj, v prvi vrsti nemških, avstrijskih in italijanskih. Inflacijska stopnja, ki je še leta 1991 znašala »socialističnih« 240 odstotkov, se je lani znižala na 18, trenutno znaša 11,2, do konca leta pa bo predvidoma padla pod 10 odstotkov. Plačilna bilanca je še naprej aktivna, trgovinska pa praktično izravnana, pri Čemer se je obseg blagovne menjave s tujino občutno zvišal v obe smeri.
Po besedah Vojke Ravbar prispeva področje sto-
ritev (turizem, banke, prevoz itd.) k bruto domačemu proizvodu kar 58 odstotkov, letos pa naj bi po predvidevanjih doseglo za milijado dolarjev prometa, pri Čemer ostajajo še velike potenci-lane možnosti. Italija je trenutno drugi trgovinski partner Slovenije (za Nemčijo), saj sta si lani zmenjali za 2,2 milijardi dolarjev blaga, kar je za 30 odstotkov veC kot leto prej. Tak porast postavlja Slovenijo med ekonomsko najbolj odprte države, kar velja tudi za dohodek na prebivalca, ki presega 7 tisoC dolarjev letno in je med najvišjimi v krogu držav v prehodu na tržno gospodarstvo. Gospa Ravbar se je podrobneje ustavila tudi pri mednarodnih sporazumih, ki jih je Slovenija že sklenila ali se zanje dogovarja, pri Čemer je npr. opozorila, da ji po dveh letih pogajanj z Italijo še ni uspelo podpisati sporazuma o zaščiti in pospeševanju vlaganj, ki ga je že sklenila z mnogimi partnerji, med njimi tudi s Kitajsko. V zameno pa deluje danes v sosednji državi že okrog tisoč mešanih slovensko-italijanskih podjetij, in to v prvi vrsti malih in srednjih, medtem ko je udeležba velikih italijanskih partnerjev še vedno preskromna.
Janko Tratnik je kot
predstavnik centralne banke podrobno orisal slovenski finančni sistem, v katerem so seveda najbolj aktivne komercialne banke, ki jim je uspelo podvojiti zasebne hranilne vloge. Ena prednostnih nalog Banke Slovenije je nadaljnje krCenje inflacijske stopnje, zaradi Cesar zavod strogo nadzira količino denarja v obtoku, medtem ko teCaj tolarja prosto niha in ni več med prioritetnimi cilji monetarne oblasti. Razglasitev konvertibilnosti tolarja, do katere je prišlo 1. septembra, je po Tratnikovih besedah znak prepričanja v popolno varnost plačil v mednarodnem prometu, kar so s svojimi popoldanskimi posegi potrdili tudi italijanski gospodarstveniki, ki delajo v Sloveniji. Naj v imenu vseh povzamemo besede Renza Canala, centralnega sodirektorja banke Ambrosiano Veneto: »Izzivi, ki so se odprli v Sloveniji, so tipični za industrijsko razvita gospodarstva. Da je Slovenija v tako kratkem Času uspela prehoditi tako dolgo pot, je nedvomno zavidljiv uspeh, predvsem pa jamstvo, da zahtevne etape, ki jo se Čakajo, slonijo na trdnih osnovah.«
Vlasta Bernard
-A
j.non
SLOVENI A'
Z leve: D. Purg, V. Ravbar in J. Tratnik (Foto KROMA)
I
Podražitve telefonskih tarif za enkrat še ne bo
RIM - V zvezi z glasovi o domnevenm povišanju telefonskih tarif v mestnem prometu je ministrstvo za pošto in telekomunikacije včeraj sporočilo, da je prilagoditev oziroma uravnovešanje mestnih, medmestnih in mednarodnih tarif Ze dolgo v fazi preučevanja, in to v perspektivi sprostitve vokalne telefonije 1. januarja 1988. Za zdaj še ni nobenih sklepov, zagotavlja ministrstvo, zato ni predviden noben imi-nenten upravni ukrep. Ko pa bo do njega prišlo, zaključuje ministrsko sporočilo, se bo morala o predlogu najprej izreči opazovalnica za cene pri medministrskem odboru CIPE, svoje soglasje pa bosta morala dati tudi zakladno in proračunsko ministrstvo.
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155
N-
ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512

H POSVET/ALESSANDRA GUERRAh
Aktivnejša vloga Dežele v dvostranskih odnosih
TRST - Zaključek okrogle mize o priložnostih za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo je pripadel predsednici deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Ales-sandri Guerra. Izhajala je iz institucionalne dejavnosti deželnega odbora, ki so jo posebno v letošnjem letu označevala prizadevanja za ponovno navezavo starih stikov in za utrditev novih odnosov med FJK in Slovenijo. Ti odnosi sicer zajemajo vso severovzhodno Italijo in se razvijajo v sporazumu z rimskim ministrstvom za zunanje zadeve.
Guerra je hotela s tem podčrtati, da je bila po zaslugi Dežele v sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v EU vključena tako potreba po gospodarskem sodelovanju med podjetji v obmejnem pasu, kot potreba po sodelovanju na prista-
niškem področju (med Trstom, Tržičem, Koprom in v prihodnje morda tudi Benetkami). Zraven pa je bila v sporazumu izpostavljena -prav tako po zaslugi prizadevanj deželne uprave - potreba po jamstvu, da tarifna politika ne bo diskriminirala tranzitni prevoz blaga, ki je čez Slovenijo namenjeno v FJK in v tržaško pristanišče.
Predsednica Guerra je podčrtala tudi nedavno politično »zeleno luč« slovenske vlade za nradni predlog o bilateralnem sodelovanju med Slovenijo in FJK, in to v prvi vrsti na področju avtocestnih infrastruktur (sporazum Autovie Venete - Dars), vendar tudi na gospodarskem in kulturnem polju s posebnim ozirom na izvajanje programov skupnega interesa, ki jih predvidevajo programi EU.
OBISK / DIJAKI ZAVODA STEFAN V DOLINI _
Veliko zanimanje za obrtno cono
Obrtna cona v Dolini, najvidnejši sad dela slovenskih obrtnikov v naši deželi, je zanimiva tudi za tiste, ki se bodo z obrtjo šele zaceli ukvarjati. To velja tudi za dijake poklicnega zavoda obrt Jožef Stefan, ki so se včeraj v spremstvu svojih profesorjev podali v Dolino na ogled proizvodno-servisnega središča (na posnetku - foto KROMA). Kakih 40 dijakov in profesorjev drugih in tretjih razredov vseh usmeritev sta na sedežu konzorcija obrtnikov Dolina pričakala predsednik Franko Mingot in organizacijski tajnik Elena
Parovel, ki sta jim povedala, iz kakšnih pp' treb se je porodila zamisel o obrtni coni in kako so jo uresničili. Sledil je ogled dvanajstih velikih hal, ki pokrivajo 12.600 kv. metrov površine. Dijaki so pokazali veliko zanimanje za dejavnosti več kot 20 podjetij, obrtniki pa so bili navdušeni nad pristopom mladih. Temu prvemu splošnemu obisku bodo predvidoma sledili bolj poglobljen1 ogledi posameznih hal, ločeno po proizvodnih sektorjih, ki so posebno zanimivi za dijake glede na izbrano šolsko usmeritev.
POEZIJA
Per certi versi - Po drugi strani druga zbirka mladega pesnika iz Benečije Micheleja Obita

Michele Obit (28-letni novinar pri Novem Matajurju, na sliki) je v drugi zbirki svojih poezij zbral 26 italijanskih pesmi, vsega skupaj za dober razdelek v običajni pesniški zbirki. Vtis skromne bere seveda popravijo prevodi Marka Kravosa, ki zdebelijo tenko knjižico skoraj do obsega, kot smo ga pri knjigah navajeni.
Ta zunanja ubornost pa je v bistvu zanimiva dodatna niansa pri Obitu kot pesniškem pojavu. Dobro je tem pesmim prisluhniti in jih večkrat prebrati, saj imajo'povsem svojski ritem, kar je njihova prva značilnost in (težko prevedljiva) razpoznavna kakovost. Druga značilnost pa je v nerazvidnosti, zakritosti lirskega subjekta (osebe, ki govori pesem), ki v tej ali oni legi izpoveduje občutja silovite notranje razseljenosti.
Diaspora je v teh pesmih v resnici notranje stanje. (To je izrazito opazno iz italijanskega izvirnika, ki ga zato tukaj upoštevam). Kljucni glagol pri tem je ’Ticordare” (str. 9 in
Ivanka Hergold
11) v svojem etimološkem pomenu, kar (to "spominjanje”) pesniku omogoča, da izpoveduje (z navidezno) razdaljo svoja doživetja, da si jih priklice z različnimi glasovi in podobami v srce. S takšnim pesniškim postopkom je Obitu uspelo ujeti v verze nekatere (zelo očitno beneškoslovenske) motive iz kmečkega življenja, predvsem pa svoj odnos do njega (str. 15, 17, 19, 21 in 39). V pesmi na teh straneh (pogosto so brez naslova ali pa je naslov v oklepaju) je zajeta cela vrsta Čustvenih in spoznavnih stanj. Največkrat gre za tesnobo, nemoC, odkrit obup, željo po begu, prikrito agresivnost, v katero se mešajo občutki krivde. Vendar je lirski subjekt popolnoma odtujen od zemlje in kmetstva. "Zemlja” se kot lastnina in kot plodna njiva sploh ne pojavlja; pomensko je povezana s svojim izvirnim pomenom (smrtjo). Beg od nje pesniku pomeni obljubo življenja, a bkrati je to tudi beg od trdnih tal, odmik od varne ter tvorne identitete. To je ponotranjenje nekega stvarnega zunanjega stanja (razpad patriarhalne skupnosti), od katerega beg na noben način ni mogoC, zato, ker gre paC za duhovni status. In so na poti skriti prepadi. Preseganje teh nelahkih stanj je nekakšno lebdenje med ”tu” (substanco) in ”tam” (osvobajanje s pesniško besedo). Pesnjenje je tu prej neka notranja obdelava nespravljivih razmerij, pesniški posel je nenehno pod nadzorom, zato je toliko "besed” o besedah in pesmih. Nobene nastopaške izjemnosti ni v tem pristopu, temveč le drsenje v nova in nova identi-
ficiranja in vračanja na izpraznjeno mesto, kjer ne najde potrditve od "drugih” (ti "drugi” ga Čakajo na krajih, kjer njegove zavesti praviloma ni, str. 49) in kjer pesnik za zdaj še ne more najti načina, da bi se z dejanjem volje uprl človeški pogojenosti (”Io non ho citta per me’VMesta niso zame, str. 55).
Tudi od jezika je odtujen, celo materni jezik je zgolj še spomin ("Cišnje”); zato je v tem primeru najbolj pretresljivo (in kajpada iz socialnih in drugih vzrokov razložljivo), da pesnik takšno izropanost izpoveduje v italijanskem jeziku. Pesem Cišnje je paradigmatična za vse doslej povedano, ker je že slovenski narečni naslov sam metafora za odsotnost in nemožnost.
Nekaj pesmi je refleksij o lastnem pesniškem početju, nekaj podob iz vsakdanjega življenja, zoženega na neželeno, predano tavanje po mestih ali ujetost pred televizijski ekran, a tudi vedrina ob tipičnih fantovskih ekskurzih v sproščenost se sproti ukinja z odmikom. Posebno uspešna v tem zadnjem smislu je - tudi tehnopoetsko - pesem L’altra sera (str. 27). Zbirka vsebuje še nekaj pesniških enot z narahlo nakazano erotiko, iz vseh pa se v odnosih do ljudi, do "drugega” tu in tam odpira tudi že ostro, zahtevno zastavljeno vprašanje o smislu. Verz je pogosto "pripovedno” oblikovan, nikjer ni cenenega artizma, saj gre pesniku zato, da bi v besede spravil težko ali sploh ne veC izrekljiva občutja grozečega vakuuma, da bi v njem vzpostavil nov svet na naCin poezije. Večinoma mu to uspe. Kljub na prvi pogled tu in tam temnim tonom je v vsem tem izjemno kreativen in pozitiven odnos do sveta. Vsekakor lahko reCemo, da gre za izrazit pesniški talent.
Knjiga Obitovih pesmi je izšla letos pri založbi Keller-mann v Vittoriu Venetu. Zbirko, v kateri je nekaj tiskarskih in drugih škratov, je ustrezno s svojim gledanjem na poezijo v slovenščino uspešno predstavil Marko Kravos, skladno z vsebino pa jo je opremila Antonella Bertagriin.
RAZSTAVA V RICMANJSKI BABNI HIŠI
Šest mladih likovnih ustvarjalcev šest različnih umetniških govoric
V ricmanjski Babni hiši je še jutri odprta razstava šestih mladih likovnih ustvarjalcev (foto KROMA). Pobuda sodi v okvir prireditev ob 50-letnici Zveze slovenskih kulturnih društev, na razstavi pa se predstavljajo mladi umetniki s Tržaške, Goriške in iz Benečije. Za predstavitev razstavljalcev, ki so Rado Jagodic, Stefan Turk, Nadja Bevčar, David Faganel, Herman Kosič in Sandra Manzini, so poskrbeli Jasna Merku, Joško Vetrih in Pavel Petricig. Seveda gre za raznoliko razstavo, saj so mladi likovniki ubrali različne izrazne poti. Raznolikost in svojskost izpovedne govorice pa dajeta razstavi, ki pa se že izteka, še dodaten Car. Nedvom-
no pa je pomembno, da so za to priložnost prireditelji zbrali in dali na ogled dela ustvarjalcev mlajše generacije, ki se vse bolj uveljavljajo.
Kot »tržaška« predstavnika sodelujeta na razstavi Rado Jagodic in Stefan Turk, ki izstopata na likovnem prizorišču mlajše generacije in ki ob univerzitetnem študiju intenzivno ustvarjata. Za Rada Jagodica je večstranski pristop osnovni predpogoj za vsakogar, ki se ukvarja z oblikovanjem. Pri njem se razumska in čustvena sfera umirjeno prepletata in skupaj kljubujeta stiku z zunanjim svetom, v katerega se dinamično vpletata. Velikost formata Jagodicevih del vodi k celovistosti pristopa in v bolj občuteno prodiranje v globino korenin notranjega jaza. Platna, ki jih v Ricmanjih razstavlja Stefan Turk, sicer študent umetnostne zgodovine, so nastala na 5. likovni koloniji za slovenske umetnike po svetu v Mostu na SoCi. Na njih prevladujejo sinje modri toni, ki jih je nedvomno	navdihnilo
sproščeno ustvarjalno vzdušje kolonije. Intenzivnost ustvarjalnega trenutka prostorsko potuje v svet mehkih prehodov barvnih odtenkov k zavestnemu	doživljanju
duševnega bogastva.
Nadja Bevčar, ki se je rodila v Gorici, živi in dela na Oslavju v Goriških Brdih, se je po začetni slikarski izkušnji posvetila predvsem grafičnim tehnikam. Diplomirala je na Likovni akademiji v Benetkah, sodelovala pa je že na veC skupinskih razstavah. Ob grafiki Nadja BevCar slika tudi na platna inna lesene pa-
noje, na katerih gradi prijetne kompozicije, ki se razlikujejo po prefinjeni risbi, strogi ploskovitosti kromatskih površin in nežnih barvnih tonih. David Faganel se je rodil v Trstu v družini slikarja in glasbenika, se z družino preselil v Gorico, kjer je končal državno šolo za umetnost, študij pa je nadaljeval in zaključil na ljubljanski univerzi. V Faganelovem odločnem in polnem slikarskem zamahu lahko opazimo vpliv očeta slikarja, v trezni racionalnosti kompozicije mestnih vedut njegov študij na arhitekturi. Priznati pa mu je treba, da si je znal trezno in brez konvencionalne plašnosti osvojiti umetniške izkušnje in jih dodelati na povsem oseben naCin. Goričan Herman KosiC si je na nekoliko neobičajen naCin ogledal svet, in sicer s kolesom. Najprej je spremljal oCeta, nato je postal samoten kolesarski potnik. Do sedaj je imel štiri samostojne razstave, izdelal je nekaj scenografij za Oder 90 in oblikoval nekaj risarskih del za SMReKK, je tudi Član goriškega umetniškega krožka Mittelart. 2e od vsega začetka se v svojih
delih odloCa predvsem za socialno vsebino. Njegova velika platna prikazujejo človeka, ki je ponižan in prizadet v svoji človeškosti, žrtev neozdravljivih bolezni, ujet v ideologije, ki se jih skuša brezupno osvoboditi.
Benečanka Sandra Manzini je vedno pokazala posebno nagnjenje do naravnega okolja in krajine nadiških dolin, vendar se ni nikoli zadovoljila z golo reprodukcijo lepih motivov, ki jih to naravno inb kulturno okolje ponuja. V vsakem primeru je krajinski motiv preoblikovala skozi stopnjevan kromatizem osnovnih barv, ki se med seboj intarzijsko sestavljajo v močnih kontrastih in komplementarnih harmonijah. Tako v zgodnjih delih na papirju, kot v poznejših, pri katerih se umetnica spoprijema z različnimi tehnikami tkanja ali s kombinacijo različnih elementov in tehnik, so te njene barvne karakteristike vedno prisotne. Studij na umetnostnem zavodu v Vidmu te njene prvinske težnje ni zavrl, temveč jo je obogatil z večjo domiselnostjo in prepričanostjo v izrazu.
LITERATURA / POGOVOR O TRANZICIJI
Je vitez lahko kdaj tudi neodgovoren?
Poljski gost DSP Krzysztof Czyzewski (Foto: Boban Plavevski)
LJUBLJANA - Ponedeljkovo dopoldansko predstavitev antologije slovenske poezije v poljščini Mah in srebro, ki je izšla pri poljski založbi Pogranicze, Sejny, so popoldne zaokrožili s srečanjem poljskih in slovenskih književnikov, ki so v prostorih Društva slovenskih pisateljev razpredali misli o položaju in vlogi književnosti v obdobju tranzicije.
GLASBA / VRHUNEC LETOŠNJEGA POLETNEGA FESTIVALA V LJUBLJANI
Srečanja, ki sta ga pripravila društvo in poljsko veleposlaništvo v Ljubljani, se je poleg slovenskih literatov udeležilo tudi šest poljskih gostov, med njimi literarni kritik Tadeuzs Komendant, Barbara Torancyck iz revije Zeszty literackie, kulturni pobudnik Krzysztof Czyzewski in letošnja dobitnica vileniškega kristala Marzanna Bogumila Kielar.
Pogovor, ki je potekal za omizji in se je sukal predvsem okoli odnosa med vlogama književnika kot umetnika in kot javne osebe, zavezane tudi politiki, je začel predsednik društva Evald Flisar. Kot je povedal, osebno nasprotuje označevanju družbene in politične vloge književnosti. Za družbo smo odgovorni vsi, za političen diskurz književnik ne sme veC biti umetnik, temveč mora postati državljan. Flisar se je zavzel za strogo ločevanje med književnostjo politiko; od književnika ne gre vselej pričakovati, da bi bil vitez na konju, umetnik ima vso pravico, da je neodgovoren. Tadeuzs Komendant je povedal, da se književniki na Poljskem želijo otresti vpliva politike; brez
pritiska politike pa da ne gre. Poljsko književnost je uvrstil zlasti v dve tradiciji, romantično, ki jo simbolizira Konradov plašč, in tej nasprotno, ki jo predstavlja roman Trans-Atlantyk VVitolda Gombrovvicza. Poljska literatura doživlja političnega mačka, ker so se številni poljski literati politično angažirali. Poljska .danes ne trpi politično angažirane književnosti. Upanje, da se bo pisatelj spremenil v popolnega zasebnika, je splahnelo. Vprašanje pisatelja kot zasebnika in kot javne osebe je zdaj odprto poljsko tranzicijsko vprašanje. Tomaž Šalamun je opozoril na dejstvo, da lahko književnik pristane na politiko kot usodo in se odpove svoji temeljni eksistencialni poziciji. Zelja po avtomon-mosti je realna. Alešu Debeljaku se zdi delitev na obe strani manihejska. Politika ne more biti usoda književnikov, iluzorno pa je trditi, da nima nobenega vpliva. Literatura, M ima velike ambicije, mora zajeti celotno izkustvo sveta, torej tudi politiko. Naloga literature pa je, da stvari imenuje z avtentičnimi besedami. (V. U.)
NOVO NA ODRU
Mali princ
Antoine de Saint-Exupery: Mali princ, prevod Ivan Minatti, priredila in dramatizirala Jaša Jamnik in Tea Rogelj, igra za otroke, režija Jaša Jamnik, v glavnih vlogah Iztok Mlakar, Peter Musevski, Nevenka Sedlar, Stane Leban, Tone Solar, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, premiera je bila včeraj, 12. septembra, ob 18.00 uri.
Pravljica o Malem princu je doživela že ničkoliko dramatizacij in priredb, vendar avtorjem vedno znova omogoča nova videnja in sanje. Mali princ tokrat ponuja svojo pravljičnost z resnicami, ki odprejo dušo in ogrejejo srce. Pravljica skuša otrokom odgovarjati na njihove nikoli dovolj pojasnjene zakaj e in jim odpreti pot do čutenja in odgovornosti. Tu je Mali princ, ki skupaj z otroci potuje po vesolju in odkriva zakonitosti sveta odraslih, ki se mu čudi in ga noče sprejeti za svojega. Vesolje otroke vabi na potep z Malim princem, ki jim tudi zaupa: »Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.«	(K. Ž.)
Carreras je prišel k mm predstavljat Evropo
LJUBLJANA - Ljubljanski mednarodni poletni festival je več kot uspešno zaokrožil ponedeljkov gala koncert opernih arij v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Na njem so nastopili sloviti španski tenorist - najmlajši od »treh« - Jose Carreras, španska koloratuma sopranistka Isabel Rey, italijanski dirigent Elio Boncpmpagni in orkester Slovenske filharmonije.
V nabito polni dvorani smo slišali kar nekaj kakovostne glasbe, med številnimi italijanskimi in španskimi pesmimi pa je bilo marsikaj takšnega, kar skupaj z odlomki iz musicalov in operet ni sodilo v programsko zaokrožitev, -ki je bila napovedana. Na sporedu je bila orkestralna glasba (uverture, medigre...) Rossinija, Verdija in Ji-meneza, pa solistične sopranske ter tenorske arije in dueti. Za temi smo lahko v izmeničnih in skupnih nastopih pevcev slišali še glasbo Tostija, ki je skoraj neznan skladatelj, spet Rossinija, Mayerbeera, Buzzia-Pec-cie, Verdija, Gastaldona, Cardilla, Gershwina, Lloyda-Webbla, Gimene-sa, Caballera in Lare. Prevladoval je torej italijanski in španski vokalno-instrumentalni repertoar.
Carreras (roj. 1946) je znan prav po tej programski zvrstnosti. Kljub pevčevi izjemno dobri volji, sproščenosti in ne pretirano zvezdniškem obnašanju, smo vendarle pogrešali Carrerasovo pevsko dispozicijo. Ta v Ljubljani ni bila na vrhuncu njegovih sposobnosti, tako da so ga marsikdaj in v marsičem gladko dosegli njegovi tokratni kolegi. Tudi po-
tek programa kljub nekaterim najbolj priljubljenim pesmim, kot so Grenada, Lolita, Vrni se v Sorrento, O, sole mio, ni bil najbolj posrečen. Čeprav pevčeve interpretacije še vedno presegajo (tenorsko) povprečje, smo bili tokrat vsi skupaj v Evropi: na veC načinov, pri tem pa je bila prav cena vstopnic za ta »razvpiti« koncert celo daleC od le-te.
Čeprav smo v kar treh samostojnih nastopih orkestra slišali tudi slabe točke tega večera, Čeprav se tandem dirigent (Bon-compagni) -Carreras sprva ni kdove kako ujel, je bil večer, tudi po zaslugi Carrerasove sopranske partnerke Reyove uspešen, poln polnokrvne, včasih kar južnjaško obarvane glasbe, tiste, ki smo jo že označili za španske in napolitanske pesmi lahkotnega žanra. Sicer tudi ne bi mogli slišati kar šdstih dodatkov, med njimi celo ponovitve priljubljene Napitnice iz Verdijeve opere Traviata, še prej pa bržkone najbolj razvpite napolitanske pesmi O, sole mio. Ljubljanski Festival je tako kljub vsemu dosegel enega od svojih vrhuncev - ne le tega poletja, pač pa morda kar nekaj sezon.
Franc Križnar
Jose Carreras si je pri ljubljanskemu občinstvu »prislužil« šest podaljškov (Foto: Barbara Reya)
NOVO V KINU
Opravičilo
Včeraj smo v članku Kras, prepoln ljudi s knjigami pod pazduho pomotoma objavili fotogmjijo letošnjega nagrajenca Vilenice Adolfa Muschga namesto avstrijskega literata Ludwiga Hartingerja. Njegovo fotografijo zato objavljamo danes, vsem prizadetim pa se opravičujemo.
Conina,
Corrina
Komedija, scenarij in režija: Jessie Nelson, igrajo: VVhoopi Goldberg, Ray Liotta, Tina Majori-no, Joan Cusack, distribucija: Fun Mladina film, na sporedu v ljubljanskem kinu Vic
Po materini smrti se mala Molly (Majorino) zapre v svoj svet, v katerega ne more prodreti niti njen oče Manny (Liotta). Z nikomer ne spregovori niti besede. Manny se mora vrniti v službo, zato nujno potrebuje nekoga, ki bi skrbel za Molly in gospodinjstvo. Po veC neuspešnih pogovorih Manny in Molly spoznata
izobraženo črnko Corri-no. Corrina kmalu najde pot do čustveno razrahljane Molly. Popelje jo še na druge domove, kjer pospravlja, predstavi ji svoje nečake in jo seznanja s črnsko kulturo. Corrina s svojim znanjem in milino oCara tudi Mollyjinega očeta, edino oviro v njunem odnosu pa predstavlja barva Cor-rinine polti.	(I. P.)
Gašper
Komedija, scenarij: Shem Stoner in Deanna Oliver, izvršni producenti: Števen Spielberg, Ge-rald R. Molen, Jeflrey A. Montgomery, režija: Brad Silberling, igrajo:
	
Nepoboljšljivi nesramneži: Prekla, Smrduh in Bajs
Christina Ricci, Bill Pull-man, Cathy Moriarty, Erič Idle, distribucija: Karantanija, d.o.o., premiera jutri v ljubljanskih kinih Union in Šiška ter v kinu Domžale Carrigan (Moriarty) njen oče v oporoki zapusti, samo propadajoč dvorec. Skupaj z ljubimcem Dibsom (Idle) ugotovita, da v dvorcu straši. Poleg treh navihanih duhov je na gradu še nadvse prijazni duhec Gašper, sin nekdanjega lastnika gradu, ki se mu je po Gašperjevi smrti omračil um. Gašper si zelo želi prijatelja, zato napne vse sile in na grad s čisto drobceno pomočjo televizije pripelje najstnico Kat (Ricci) in njenega oCeta Jamesa (Pull-man), saj se ta razglaša za psihiatra za duhove. (L P.)

■a****e**eeeaB****i
tmamBBmmmmm
J
Prvih deset filmov preteklega tedna.
(od 4. do 10. septembra 1995)
Batinan je prejšnji teden v Ljubljani zdrsnil na tretje mesto. Povprečno je imel le 76 gledalcev na predstavo, padec obiska v primerjavi s prejšnjim tednom je znašal 69 odstotkov, in sicer pri enajstih predstavah manj kot zadnjič. Presenečenja, da bi letos trije filmi z Jimom Carreyem zasedb prva tri mesta, na naši lestvici torej ne bo. Kljub nekaterim ne pretirano naklonjenim kritikam si tretji del iz serije o Batinanu, ki jo je leta 1989 začel Tim Burton, le ni zaslužil tako slabega odziva občinstva, ki ga ni mogoče razložiti le z dejstvom, da se med Slovenci ta mračni superheroj nikob ni imel priložnosti zasidrati tako kot drugod, saj smo ga spoznati zelo pozno, pa še to prek srbskih izdaj. V Jugoslaviji ga je namreč začel - hkrati s Supermanom - prvi objavljati PolitiMn zabavnik pred petindvajsetimi leti, pozneje pa je nastopal tudi v stripovski reviji Eks. Po obisku ga bodo prehiteti tudi nekateri filmi ki po svoji kakovosti kotirajo nižje od Batinana za vse Čase. Že prejšnjič smo opozoriti na zanimivost, da je pet Cenexovih filmov obvladovalo ljubljansko lestvico, kar velja tudi ta teden, le da je poleg tega Cenexova Škrlatna plima prevzela vodstvo. Drugouvrščeni Prvi vitez je bil prejšnji teden edini premierni film, na lestvico pa sta se uvrstiti tudi dve reprizi: Butec in Butec ter Mah milijonar. Prejšnji teden jljubljanske kinematografe obiskalo skupno 18.420 gledalcev.
Legenda: Prva številka pomeni število predstav, druga število gledalcev in tretja bruto izkupiček v prejšnjem tednu. Številke v oklepajih predstavljajo dosedanji skupni seštevek predstav, gledalcev in izkupička.
1.	Škrlatna plima / Cenex
44 (75)	5794 (12.647) 2.760.200 (5.987.700)
2.	Prvi vitez / Continental
36 (40)	5130 (5507)	2.565.000 (2.776.900)
3.	Batinan za vse Čase /Lj. kinematografi
32 (117)	2440 (16.578) 1.151.950 (8.035.150)
4.	Leon / Cenex
28 (91)	1213 (9174)	585.800	(4.449.800)
5.	Dolores Claibome /Cenex
21 (39)	1096 (1791)	530.700 (878.200)
6.	Trnuljčica / Cenex
8	(13)	834 (1534)	417.000 (767.000)
7.	Romanca v Miamiju / Cenex
24 (97)	752 (9186)	356.500	(4.454.800)
8.	Hitri in mrtvi / Continental
13 (118)	420 (8035)	197.800	(4.261.350)'
9.	Butec in Butec / Lj. kinematografi (repriza)
9	(224)	323 (44.886)	156.460 (21.794.960)
10.	Mah milijonar/Lj. kinematografi (repriza)
13 (109)	313 (10.829)	109.550	(5.195.150)
Igor Kemel
'
ZDA / TRAGIČEN RAZPLET SPORA MED RAZVEZANIMA ZAKONCEMA
V eksploziji bombe je umila vsa družina
Mož se je maščeval ženi, pri tem pa ubil tudi otroke
BALTIMORE - Preiskovalce je eksplozija skoraj zavedla, naposled pa so le ugotovili, kaj se je pripetilo. V bližini nakupovalnega središča Middlesex Shopping Centre, vzhodno od mesta Baltimore v ameriški zvezni državi Maryland,' je v ponedeljek zvečer eksplodiral avtomobil Ford Taurus. Kaže, da je bila eksplozija, v kateri je umrlo pet oseb, posledica razhajanj med možem in ženo, ne pa atentat.■ Žal so življenje izgubili tudi trije otroci, katerih identitete pa preiskovalci Se niso ugotovili.
Med žrtvami je tudi deklica, stara približno devet ali deset let, ki so jo še živo povlekli iz gorečih razbitin avta, a je umrla med potjo v bolni-Snico, kamor so jo peljali p helikopterjem. Policija je na temelju prvih preiskav izključila, da bi šlo za nesrečo. Sprva so namreč menih, da je vozilo razneslo zaradi uhajanja bencina, kmalu pa so okrog razbitin avta naleteli
na ostanke razstreliva in ugotovili, da eksplozija ni bila sad naključja, pač pa posledica razhajanj med razvezanima zakoncema. Baltimorski tisk je poročal, da se nekatere priče jasno spominjajo, da se je
par še v nedeljo krvavo prepiral.
Eksplozija, ki je stresla okoliške stavbe, je drobce avta in potnikov v njem raznesla daleč naokrog, zato so preiskovalci zaprli ulice v bližini na-
kupovalnega središča, da bi lahko nemoteno zbirali podatke o nesreči. Problem je bil namreč tudi ta, da je eksplozija vozilo povsem uničila, tako da je od njega ostalo samo ožgano ogrodje.
Iz obupa nad lastno usodo je sklenila okužiti vso Irsko
LONDON - Kaj bi storili, ko bi pri 25 letih ugotovili, da ste se okužili z virusom aidsa in boste kmalu umrli? Prikupna rdečelasa Irka, ki se ji je to zgodilo, je sklenila, da se bo maščevala. Iz obupa se je odločila povzročiti epidemijo bolezni na južnem Irskem.
Od novembra 1994 do aprila tega leta je zahajala v pivnice in diskoteke sedmih južnoirskih mest oziroma vasi in tako rekoč lovila svoje žrtve. V šestih mesecih je zapeljala več kot 80 moških.
Naposled je duhovnik Michael Kennedy iz Dungarvana med spovedjo izvedel za njeno strašno skrivnost in se brez odlašanja odločil opozoriti
javnost. Med pridigo je spregovoril o dekletovem naklepu, da bi vsaj nekatere od žrtev pravočasno ukrepale oziroma Sle čim prej k zdravniku in bolezni ne raznašale dalje.
Dekletu je blazni naklep delno uspel: zasledili so že približno dvajset njenih ljubimcev in ugotovili, da je kar pet od njih, starih od 20 do 28 let, okuženih. Oče Kennedy je tudi sporočil, da se je dekle (nekdanja študentka londonske univerze) k sreči pomirilo in se vrnilo domov, kjer je zdaj v zadnjem stadiju aidsa. Zdravniške oblasti so nekoliko pomirile njene žrtve, čes da je verjetnost okužbe pri odnosu z okuženo osebo ena proti tisoč.
Orkan Luis ni prizanesel niti petičnežem na križarjenju
NEW YORK - Potniki Queen Elizabeth, najbolj luksuzne čezoceanske ladje, so južno od Nove Eundlandije preživeli hude ure, saj se je ladja znašla na obrobju orkana Luis.
»Navidez ni bilo škode, potniki pa so nepoškodovani,« je zagotovila Pri-scilla Hoyes, predstavnica za tisk družbe Cunard Line v New Yorku. Kot je povedala, je do zapletov prišlo ponoči, ko se je ladja nenadoma znašla v izredno slabih vremenskih razmerah. Zaradi visokih valov je kapitan znižal hitrost s 25 na pet vozlov, tako da je ladja le kljubovala valovom in v bistvu čakala, da gre Luis mimo. Za 1200 potnikov in približno tisoč čla-
nov posadke so bile to neskončne ure, • tako da se je vsem zdel manhatttanski pomol na West Sidu kot puščavski privid, kamor bi morali prepluti že včeraj ob zori.
Da bi bila mera polna, je zadevo še bolj zapletel klic v sili, ki so ga prejeli radiotelegrafisti. Queen Elizabeth je bila edina ladja v bližini in je počakala, da bi poskrbela za morebitne brodolomce. K sreči se to ni zgodilo, a potniki bodo morali počakati Se kako uro, preden bodo lahko stopili na trdna manhattanska tla.
To ni prvič, da se bajno križarjenje na Queen Elizabeth zaradi slabega vremena spremenilo v pravo moro.
NORVEŠKA / KLJUB SPREMSTVU POLICIJE
Na žrtev je streljal v veži sodne palače
Maščeval je zaročenko, ki jo je obtoženi zlorabil
OSLO - Norveška javnost dvomi o Učinkovitosti policije, odkar je v ponedeljek kljub spremstvu policistov, neki mladenič v veži sodne palače ustrelil Človeka, obtoženega spolne zlorabe.
Po besedah očividcev je mladenič, na preži v veži sodne palače, dvakrat zakričal »Zakaj si to storil?«, nato pa začel streljati. Žrtev, 46-letni Norvežan egipčanskega izvora, se je zgrudila. Ranjenec je umrl na poti v bolnišnico zaradi ran v glavi, prsih in želodcu. Napadalec, danski državljan jugoslovanske narodnosti, je izstrelil skoraj 20 krogel in imel celo čas, da je orožje večkrat znova nabil. Odnehal je Sele, ko je menil, da je žrtev mrtva. Policisti niso imeli težav in so mladeniča ujeli hrez velikega truda (na sliki). Takoj je Priznal, da je streljal, preiskovalci pa
niso posredovali podrobnejših podatkov. »Nenadoma sem zaslišal pok. Zazdelo se mi je, da se je podrl kak napis oziroma da je kaj padlo na tla,« je po dogodku izjavil odvetnik Harald Slabeli v intervjuju za norveško televizijo. »Nato sem zagledal človeka, ki je ležal na tleh, in nekega moškega, ki je nanj streljal. Bilo je neresnično.« Obtoženec je prihajal na sodišče, kjer bi se moral braniti pred obtožbo, da je več let spolno zlorabljal 21-letno hčerko svoje nekdanje žene. Deklico je začel zlorabljati, ko je imela 14 let. Po prvih poročilih je bil napadalec njen zaročenec in se je hotel maščevati.
Policisti so na kritike odgovorili, da umora ne bi mogli preprečiti, tudi če bi žrtev spremljalo več policistov, saj bi napadalec lahko streljal tudi na ulici.
NORVEŠKA / LOKALNE IN REGIONALNE VOLITVE
Bliskovit vzpon stranke Napredek
Glavni adut - strožja priseljevalna politika
OSLO (AFP) - Norveška populistična stranka Napredek je na regionalnih in lokalnih volitvah, ki so potekale v ponedeljek, dobila dvanajst odstotkov glasov. Po preštetih 98 odstotkih glasovalnih lističev je stranka ministrske predsednice Gro Harlem Brundtland zbrala približno 31 odstotkov glasov, kar je nekoliko manj od pričakovanih 35 odstotkov.
Stranka Napredek je tako postala tretja najmočnejša stranka na regionalni in lokalni ravni. Vzrok njenega uspeh pripisujejo drugačnemu stališču do politike priseljevanja. V nasprotju z drugimi strankami je namreč zagovarjala strožjo
priseljevalno politiko. V Oslu je stranka Napredek dobila celo več kot dvajset odstotkov glasov. S tem je postala odločilna politična stranka pri vodenju mestne politike. Prav v norveški prestolnici priseljenci predstavljajo približno deset
NOVICE
Vrh Evropske unije in baltskih držav
ROENNE (AFP) - »Evropska unija načrtuje sestanek na najvišji ravni z baltskimi državami,« je včeraj izjavil predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch in dodal, da se bo podoben sestanek s sredozemskimi državami začel novembra v Barceloni. To je povedal na posvetovanju parlamentarcev baltskih držav v danskem mestu Roenne, ki ga je že četrtič pripravil Nordijski svet. Na sestanku EU in baltskih držav naj ne bi razpravljali le o ekonomski pomoči baltskim državam, temveč tudi o celovitem sodelovanju na območju Pribaltika. Priključitev dveh skandinavskih držav, Švedske in Finske, ter Avstrije je os EU prenesel na sever, v interesu unije pa je, da stabilizira razmere na tem območju.
Neenoten nastop alžirskih demokratov
AL2IR (AFP) - Poleg nekdanjega premiera Red-he Maleka se je za kandidaturo na alžirskih predsedniških volitvah odločil še en tako imenovani demokrat Said Sadi. Kandidatura dveh politično podobnih nasprotnikov pomeni nevarnost za razpršitev glasov v korist islamskih strank in gibanj. Razkol je očitno znamenje, da demokratska opozicija ni dovolj zrela za enoten nastop. Sadi mora zbrati petinsedemdeset tisoč podpisov v petindvajsetih od oseminštiridesetih prefektur. Med petnajstimi kandidati ima poleg Maleka in Sadija možnosti za uspeh še zmerni Mahfoud Nahnah. Predsednik Alžirije Liamine Zeroual še ni objavil, ali bo kandidiral. Demokratski kandidati računajo predvsem na glasove nezadovoljnega prebivalstva po treh letih razmer, ki so na robu državljanske vojne, in trideset tisoč mrtvih.
Izraelsko-arabska pogajanja o usodi beguncev
AMAN (Reuter) - Včeraj so se začeli dvodnevni pogovori izraelskih, jordanskih, egiptovskih in palestinskih oblasti o usodi Palestincev, preseljenih leta 1967 med vojno na Bližnjem vzhodu. Kljub številnim neuspešnim poskusom dogovora pa tokrat palestinski in izraelski pogajalci pričakujejo, da bodo pogovori prinesli ugodne izide. Jabolko spora je še vedno definicija begunca, ki je nujno potrebna, da bi se sporazumeli o njihovem številu. Združeni narodi ocenjujejo, da ima okrog 700 tisoč pregnancev iz leta 1967 pravico do vrnitve, Izraelci pa trdijo, da jih je le približno 200 tisoč.
Katalonci grozijo z blokado proračuna
MADRID (Reuter) - Kljub grožnjam katalonske koalicije z blokado bo španska vlada konec tega meseca parlamentu predložila proračun za leto 1996. Katalonska koalicija Convergencia i Unio, katere podpora-je za manšinjsko socialistično vlado ključnega pomena, je zagrozila, da ne bo podprla predloga proračuna, s čimer naj bi izsilila takojšnje splošne volitve. Predsednik vlade Felipe Gonzalez se je znašel pod naraščajočim pritiskom, naj razpiše predčasne volitve, in sicer zaradi škandala, ki povezuje njegovo vlado z »umazano vojno« proti baskovskim separatistom v osemdesetih letih. Brez katalonske podpore proračun ne bo sprejet, avtomatično pa bo veljal proračun iz leta 1995.
odstotkov mestnih prebivalcev.
Enaintrideset odstotkov glasov je dobila Delavska stranka in s tem malenkostno popravila svoj rezultat s predhodnih regionalnih in lokalnih volitev, ko je prejela trideset odstotkov glasov. Kljub temu je zaostala za izidom, ki ga je dosegla na državnih volitvah, ko je dobila 37 odstotkov glasov. Treba je dodati, da Delavska stranka dosega boljše rezultate na državnih kot pa na regionalnih in lokalnih volitvah.
Največji poraženci tokratnih volitev so nedvomno socialisti, ki so z dvanajstih nazadovali na zgolj šest odstotkov volilnih glasov. Sredinska stranka, ki je poleg socialistov nasprotovala pridružitvi Norveške Evropski uniji, je dobila dvanajst odstotkov glasov, kar je pet odstotkov manj kot na državnih volitvah pred dvema letoma. Razprave o pridružitvi Norveške Evropski uniji so po novembrskem referendumu, ko je večina Norvežanov zavrnila članstvo v uniji, postale nezanimive. Konzervativna stanjka kot poglavitna opozicijska stanka je utrdila svoj položaj z dvajsetimi odstotki glasov. Volilna udeležba, ki je bila za norveške razmere izjemno nizka, je znašala 59 odstotkov. Norvežani so na volitvah izbrali poslance v osemnajst regionalnih in 629 lokalnih svetov in sicer za dobo štirih let.
Francoska vojska skuša s poostrenim nadzorom odkriti islamske skrajneže in zajeziti val terorizma (Telefoto: AR)
VAL TERORIZMA OHROMIL FRANCIJO
Islamski skrajneži novačijo mlade prestopnike
Kar tri tisoč alžirskih priseljencev naj bi bilo pripravljenih na izvajanje nasilnih akcij v Franciji
PARIZ - Pri preiskavi najbolj krvavih bombnih napadov v Franciji po letu 1986 se je francoska policija gibala predvsem v predmestjih velikih mest, saj ta predstavljajo" najplodnejša tla za družbeno nezadovoljstvo in rasno sovraštvo.
V	preteklih nekah dneh je francoska policija na območjih okrog Pariza, Lyona in Greno-bla prijela večje število muslimanskih skrajnežev. Glavni osumljenec, odgovoren za eksplozije Šestih bomb, ki so ubile sedem in ranile več kot 130 ljudi, pa je Se vedno na svobodi. Fotografija 24-letnega Alžir-ca Haleda Kelkala je izobešena po vsej državi. Nihče sicer Se ni prevzel odgovornosti za doma izdelane eksplozivne naprave, vendar preiskovalci sumijo, da so to zagrešili prav alžirski skrajneži.
V	Franciji živi približno mi-
lijon v Alžiriji rojenih državljanov, živijo predvsem v gosto naseljenih predmestjih z visoko stopnjo brezposelnosti in predstavljajo petino vseh muslimanov v državi.
V Šestdesetih in sedemdesetih letih zgrajena naselja predstavljajo prava legla preprodaje mamil in nasilnega kriminala, kjer se nenehno bijejo boji med policijo in mladino večinoma severnoafriškega porekla (tako imenovani beuri). Številni kultni filmi, med katerimi je najbolj znan La Haine, Sovraštvo, so v tem poletju opozorili na problematiko teh naselij.
Dalil Boubakeur, voditelj glavne pariške mošeje, je bombne napade v Franciji ožigosal kot delo tistih, ki so »zašli s poti islama«. Vodja mednarodne organizacije za nadzor nad terorizmom Roland Jacquard pa meni, da bi Kelkalova identifikacija lahko razkrila povezavo med islamsko mrežo in francoskim podzemljem. Policija je namreč odkrila, da mreža izrablja preprodajalce mamil za dobavo orožja, ponarejenih dokumentov in ukradenih avtomobilov. Jacquard tudi verjame, da je povečano število mošej in drugih muslimaskih verskih objektov v Franciji okrepilo tudi položaj islamskih skrajnežev. »Ljudje izkoriščajo brezup mladih francoskih muslimanov. Pri tem igrajo glavno vlogo prevsem imami. Vernike
podpihujejo v sovraštvu do Zahoda, predvsem pa do naše države,« je dejal Jacquard. Članstvo v islamskih združenjih v Franciji je ocenil na trideset tisoč, med njimi pa je skoraj tri tisoč takih, ki so pripravljeni na nasilna dejanja.
France Soir je v četrtek objavil tudi intervju z v Alžiriji rojenim nekdanjim zapornikom Mahfudom, ki je priznal, da so njemu in še mnogim drugim skrajneži v zaporu skušali »prati možgane«. Njihovo prepričevanje je ocenil kot »politiko na petah religije«.
»Seveda govorijo o Alahu, vendar poudarjajo predvsem pravičnost bojevanja. Predmestni huligani in prestopniki naj bi se tako spremenili v božje vojake.«
John Chalmers / Reuter
GRENLANDIJA
NAJVEČJI OTOK NA ZEMELJSKI OBLI
Prihodnost je v črnem zlatu in očarljivi naravi
:
|
ILUIISSAT - Kljub krutemu arktičnemu podnebju imajo prebivalci Grenlandije visok življenjski standard, ki sta ga omogočila finančna podpora Danske in donosna marikultura. Toda za preživetje v 21. stoletju bo ta severna državica potrebovala nov vir prihodkov. Nekateri vidijo rešitev v neizkoriščenem naravnem bogastvu.
»Pod zemljo se nahajajo velikanske zaloge nafte, zlata in cinka, obilico je tudi možnosti za razvoj turizma,« meni Lars Emil Johansen, predsednik vlade.
Grenlandija pa nima več veliko časa. Gospodarstvo upada od leta 1989, vlada pa temu primemo izvaja omejevalno politiko. Polenovke v tej severni deželi verjetno zaradi majhne spremembe temperature morja skoraj ne najdete več. Cene morskih rakcev pa so v tem letu poskočile kar za 20 odstotkov, kar bi utegnila biti spodbuda za gospodarsko rast. Edini rudnik cinka so zaprh v letu 1990.
»Nesmiselno je razpravljati o ceni medvedovega kožuha, preden ga ustreliš, toda prepričan sem, da gre le za vprašanje Časa, ko bosta zlato in nafta spodbudila rast gospodarstva,« meni Johansen, vodja levo usmerjene stranke Siumut. Nedavne raziskave so potrdile obstoj velikih zalog nafte in zemeljskega plina na območju Fylla, ki je 150 kilometrov oddaljen od Nuuka, prestolnice Grenlandije. Tamkajšnje naftne zaloge naj bi bile večje kot norveško največje naftno
Lars Foyen/Reuter
polje Troll v Severnem-morju. V naslednjem letu naj bi začeli sprejemati prošnje za pridobitev licence za črpanje nafte. Kanadska podjetja izkopavajo cink na več območjih, zaloge zlata pa so našli v okolici Nanor-talika. Toda ekonomisti svarijo, da bi zelo visoki stroški črpanja nafte in izkopavanja drugih virov v arktičnem podnebju utegnih zavreti izkoriščanje naravnega bogastva, Grenlandija pa bi bila tako ob pričakovani dohodek. Zato lahko Grenlandci računajo predvsem na dohodek iz turizma. Lani se je število turistov podvojilo, do leta 2002 pa naj bi njihovo število s sedanjih osem tisoč naraslo na približno 35 tisoč. Turisti so največkrat očarani nad naravnimi lepotami. Občudujejo mogočne ledenike in gejzire, ali pa si privoščijo vožnjo s sanmi, ki jih vlečejo polami psi. Grenlandija je kot najvecji otok na zemeljski obli velika 2, 1 milijona kvadratnih kilometrov. Kar 80 odstotkov ozemlja pokrivajo ledeniki, povprečna temperatura v zimskem obdobju pa se giblje okoli minus 20 stopinj Celzija. Večina od 55 tisoč otočanov živi v glavnem mestu Nuuk in šestnajstih bližnjih mestecih, vzdolž obale pa se razprostira približno 60 majhnih naselij. Grenlandci so potomci severnoameriških Eskimov in Evropejcev, ki živijo na Grenlandiji od leta 1721. Poleg 45 tisoč grenlandskih prebivalcev živi na obali tega severnega otoka približno deset tisoč Dancev, ki pa tam ostanejo le krajši čas.
Zelo nizke temperature onemogočajo rast drevja, poleg tega pa se tam ni mogoče ukvarjati s kmetijstvom. Nekdaj so se Grenlandci preživljali z ribolovom in lovom na tjulnje. Življenjski standard je zelo porastel v petdesetih letih, ko je Danska namenila velik del proračunskega denarja svojemu severnemu otoku. »Danska podpora znaša polovico bruto družbenega proizvoda (BDP), ki znaša 1, 05 milijarde dolarjev. Ta denar napaja celotno grenlandsko gospodarstvo, kajti to ustvari premalo, da bi pokrilo stroške visokega standarda otočanov,« pravi Bjame Pedersen, sedanji danski predstavnik v Grenlandiji. Življenjski standard Grenlandcev je primerljiv z drugimi skandinavskimi državami, brez danske pomoči pa bi bil na ravni portugalskega.
Belo pobarvane lesene hiše v mestecu Ilulissat, kjer živi 4519 prebivalcev, ustvarjajo idilično podobo nekdanjih severnoevropskih ribiških vasic. V tem mestecu je opazen vpliv zahodnega sveta, saj imajo dva razkošna hotela, športno dvorano, sodobno bolnišnico in diskoteko, v marini pa so zasidrane luksuzne jahte. »Ce želimo ohraniti sedanji način življenja, moramo najti nov vir dohodka. Izkoriščanje naravnih virov v razumnih mejah bi nam omogočilo velik priliv denarja. Tako bi postali ekonomsko neodvisni od Danske. Grenlandija je vsekakor dežela raznovrstnih priložnosti,« meni predsednik vlade Johansen.
NATOV VOJAŠKI POSEG V BOSNI IN HERCEGOVINI
»Nevidna« letala ne smejo v Italijo
Ruse skrbi usoda otrok slovanskih bratov
SARAJEVO (Reuter) - Natova letala so včeraj kljub ruskim zahtevam po takojšnji ustavitvi obstreljevanja okrepila napade na položaje bosanskih Srbov v okolici Sarajeva. Tokrat so bili cilji napadov srbsko skladišče razstreliva v VogošCi, protiletalski sistemi v Hadžičih in srbski obrambni položaji v podnožju Igmana. Oglušujoče eksplozije so slišali tudi v bosanski prestolnici, ki je po Natovih napadih postala veliko varnejša.
Nato stopnjuje napade na bosanske Srbe...
»Po drugem tednu Natove operacije se je število streljanj z nekaj tisoč zmanjšalo na manj kot sto,« je sporočil tiskovni predstavnik ZN v Sarajevu Ale-
KRAJINA OSTAJA DEŽELA DUHOV
Hrvaškim beguncem se ne mudi domov
Jelena Lovrič
Zapuščeni prostori, ožgana pokrajina in opustela mesta - to je podoba, ki nam jo danes, mesec po osvoboditvi, ponuja Krajina. Hrvaška vlada, ki je te dni zasedala v Kninu, opozarja na glavni problem - pomanjkanje ljudi. »Če se ljudje v zapuščene hiše ne bodo vrnili do konca zime, bo vojna akcija, ki smo jo izvedli, izgubila smisel,« pravi premier Valentič.
Krajino je zapustilo domala vse srbsko prebivalstvo, hrvaškemu pa se, po vsem sodec, ne mudi vrniti. Hrvaška si niti ne želi, da bi se Srbi vrnili. To je zelo jasno povedal tudi predsednik Tuđman. Najprej, ko je potoval z vlakom svobode prek Knina in je na vmesnih postajah razlagal tezo, da so z odhodom Srbov iz Krajine končno ustvarjene možnosti za varnost in stabilnost hrvaške države. Nato pa je v intervjuju za avstrijsko revijo Focus izjavil, da si ne more predstavljati vrnitve prebeglih Srbov in da ta ne bi pripomogla k normalizaciji hrvaško-srbskih odnosov.
Hrvaška poskuša izpraznjeni prostor zapolniti z naseljevanjem hrvaških beguncev iz Bosne in Vojvodine ter s pozivi hrvaškim izseljencem, naj se vrnejo v domovino. Toda samo tretjina Hrvatov, izgnanih med vojno, naj bi se želela vrniti v Krajino. Veliko je zanimanja za delo in stanovanja v Kninu, to pa je pravzaprav vse. Poleg tega se tudi tisti, ki se vračajo, vračajo le »polovično«. Karlovški župan opozarja, da se je v Slunj sicer vrnilo približno tri tisoč ljudi, nihče od njih pa ni vrnil stanovanja v Karlovcu.
Vlada najavlja odločbe o obvezni vrnitvi, nove delovne obveznosti dr-
žavnih uslužbencev, strategijo gospodarskega razvoja ter stimulacije za življenje in delo v Krajini. Minister za zdravstvo si prizadeva, da bi uvedli odločbo o prisilni vrnitvi 600 pregnanih zdravstvenih delavcev, od katerih se jih zdaj dve tretjini nočeta vrniti.
Ker ni ljudi, lokalni politiki prosijo vojsko, naj jim izkoplje krompir v Liki. Hkrati opozarjajo, da se utegne zgoditi, da se ljudje ne bodo imeli kam vrniti, da ne bo dela in da podjetja ne bodo mogla poslovati. V Krajini namreč kradejo vse, kar je mogoče odnesti ali odpeljati. Zapuščenim hišam in stanovanjem zdaj sledijo še podjetja. Okradene so tovarne, izginili so delovni stroji. Zadarski Zupan pravi, da so iz Udbine odpeljali 600 kubikov lesa za namene hrvaške vojske. Na temelju nekakšnih vojaških potrdil so s tega območja odpeljali skoraj polovico od 175 tisoč glav živine.
Vlada pravi, da je za to odgovorna lokalna oblast, ta pa trdi, da ji vojska in policija odvzemata sredstva in pristojnosti. Medtem ko se odgovorni obmetavajo z obtožbami, se kraje in požigi nadaljujejo. Notranji minister trdi, da so za kraje krivi civilisti v uniformah hrvaške vojske in policije. Vdirajo v stanovanja, lokale in garaže ter nanje postavljajo napise »zasedeno, rezervirano, brvasko, hrvaška vojska«... Podpredsednik vlade MišetiC posreduje le s pozivi: »Vse to je vendar hrvaška imovina!«
Nihče ne opozarja, da je to sramota in kriminal. Mesec dni po osvoboditvi Krajine se zdi, da se zmaga polagoma spreobrača v poraz.
Malo Hrvatov se je pripravljenih vrniti v Knin, kjer jih čakajo razdejani domovi (Telefoto: AP)
ksander Ivanko. Piloti Severnoatlantske zveze so izvedli veC kot 3200 bojnih poletov. Uničili so skoraj vsa večja skladišča orožja, poveljevalne in komunika-
140
... kvadratnih kilometrov ozemlja so bosanske vladne sile po lastnih navedbah ta konec tedna zavzele v okolici Tuzle. Vladne sile z velikim številom vojakov so napadle »dobojski prst« in osvojile pogorje v bližini Ozre-na. »Boji se nadaljujejo, saj naše sile zdaj napredujejo proti Doboju,« so včeraj objavili na bosanskem radiu. Z uspešno akcijo so bosanske vladne sile odprle novo, krajšo oskrbovalno pot proti se-‘ vem Bosne. Srbski mediji pa niso objavili poročil o napredovanju bosanskih vladnih sil na tem območju, saj je govora le o »nenehnih napadih Muslimanov in Hrvatov v senci Natovih napadov«. Vodstvo mirovnih sil ZN je sporočilo, da bosanske vladne sile napredujejo tudi na dragih območjih v Bosni.	(dpa)
cijske centre ter del sistema protiletalske obrambe bosanskih Srbov, predvsem v vzhodni Bosni. Napadi pa niso prinesli pričakovanega uspeha, saj Srbi še vedno vztrajajo na svojih položajih. Poveljnik zračnih operacij Nata je sicer sporočil, da »bodo letala postopoma stopnjevala napade, dokler Srbi ne bodo izpolnili zahtev Združenih narodov o umiku«. Zaradi strogo omejenih ciljev operacije se Natova letala pogosto vračajo v svoje baze s celotnim bojnim tovorom, saj ne tvegajo življenj srbskih civilistov. »Osredotočamo se na pomembne vojaške cilje in se Cim bolj izogibamo povzročanju velike škode,« je sporočil Murray, vendar analitiki menijo, da Nato vztraja pri omejeni akciji predvsem zaradi političnih razlogov.
Rusko zunanje ministrstvo je izdalo uradno sporočilo, v katerem je izrazilo izjemno zaskrbljenost za »tragično usodo otrok njihovih slovanskih bratov«. »Pod vprašaj je postavljen obstanek sedanje generacije bosanskih Srbov, ki ji grozi
...ruski diplomati pa kritike (na sliki Vitalij Čurkin, Telefoto: AP)
genocid,« je agencija Itar-Tass citirala ruskega vladnega predstavnika. Moskva je Nato celo obdolžila, da izrablja bosanski spor za uveljavljanje svoje volje v Evropi po hladni vojni.
Ameriški predstavniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ruskih kritik, vendar so vseeno napovedali skorajšnjo udeležbo »nevidnih« lovskih letal F-117A in celo bombnikov B2 v operaciji Namenska sila. Vendar pa morajo zaenkrat ostati kar na matičnih letališčih, saj Italija ni dopustila, da bi jih namestili v njena oporišča. Vodstvo bosanskih Srbov tr-
di, da so se z njo Združene države pridružile Muslimanom v vojni proti vsem Srbom. »Če se bodo surovi napadi na civiliste nadaljevali, bomo morali vnovič razmisliti o udeležbi na ženevskih mirovnih pogajanjih,« je zapisal Radovan Kara-džiC. Izjava je prisilila ameriškega mirovnega posrednika Richarda Holbrooka k novemu srečanju z Miloševičem, ki nudi čedalje manj podpore poveljniku vojske Republike Srbske. Tudi zaradi tega naj bi Mladič s svojo vojsko trmasto vztrajal na »vročih« položajih v okolici Sarajeva.
»NEVIDNI« BOMBNIK B-2
Ameriški bombnik B-2 Stealth je vrhunski dosežek visoke tehnologije, s katerim bi Nato lahko napadel položaje bosanskih Srbov.
Northrop Grunnan B-2A »Duh«
razpetina kril:
dolžina:
višina:
največji tovor orožja: bojna hitrost: dolet s prečrpavanjem goriva v zraku:
52,43 m 21,03 m 5,18 m
22.680 kg 259 km/h
18.520 km
Nagnjene povrasine prej odklanjajo in lomijo radarski oearke, kot pa jih odbijajo.
Crne plošče iz polimerov vsrkavajo radarske signale.
Skoljkasta “izstopnika ■manjšujeta 'oplotno sliko letala.
Posebna zmes kislin, hladnega zraka in izpušnih plinov iredi meglico skoraj nevidno.
SRBSKI RADIKALCI OBTOŽUJEJO MILOŠEVIČA ZA IZDAJO »BOSANSKIH BRATOV«
Šešelj: Beograd je dovolil bombardiranje Pal
Poziv vojski Republike Srbske, noj se za napade Nata maščuje z uničevanjem Sarajeva
BEOGRAD - Ultranacionalistična Srbska radikalna stranka je v torek obtožila predsednika Slobodana Miloševiča izdaje srbskih bratov v Bosni in prepustitve njihove usode nemilosti Natovih zračnih napadov. Voditelj radikalcev Vojislav Šešelj je dejal, da je Miloševič prepustil Republiki Srbski, da se sama bori za svoje preživetje, in da je pripravljen izdati Srbe na ozemljih pod srbskim nadzorom v vzhodni Slavoniji.
»Režim Slobodana Miloševiča je tiho privolil v bombardiranje civilnih in vojaških ciljev na ozemlju Republike Srbske,« je dejal Šešelj na novinarski konferenci, naj kateri naj bi razglasili shod v protest proti Natovim zračnim napadom, sklican za 21. september.
Pozval je tudi vojsko bosanskih Srbov, naj z vso silo odgovori na Natove zračne napade, katerih cilj so civilne tarče. Bosanski Srbi naj bi svoje orožje usmerili v muslimanska oporišča. »Odgovoriti bi morali z vsemi dosegljivimi sredstvi. Ce ne moremo uničiti dovolj Natovih letal, če ne moremo ustaviti raket Tomahavvk, potem
bi naše sile morale uničevati Muslimane z intenzivnim bombardiranjem Sarajeva, Tuzle in Gorazda. Tako bi prisiliti Natove sile, da bi opustile napade na srbske cilje,« je dejal Šešelj.
Šešelj, ki je bil oporečnik v komunističnih časih, je danes slikovita figura na skrajnonacio-nalističnem krilu srbske politike; nekoč je bil Miloševičev zaveznik, danes je njegov trn v peti. Prejšnji teden se je po dveh mesecih zapora zaradi incidenta s streljanjem pojavil na strankarski konferenci in ožigosal Miloševiča za »največjega izdajalca srbskega ljudstva«.
Toda njegova radikalna stranka postaja vse
bolj obrobna. Se pred nekaj meseci je v javnomnenjskih raziskavah dobila skoraj 30 odstotkov, danes pa jo podpira le še približno šest odstotkov vprašanih.
Miloševič se zdi dovolj močan, da se bo otresel Sešljevih kritik. Srbski predsednik ni dvignil niti prsta, da bi pomagal srbskim upornikom, izgnanim iz Krajine in zahodne Slavonije, in ni obsodil Natovih napadov. Beograjski dnevnik Politika, ki podpira vlado, je bosanskim Srbom jasno sporočil, da se ne morejo pritoževati nad Natovimi zračnimi napadi, čeprav so napačni, saj so sami v vojni z Muslimani v Bosni. »Gre za kriminalno dejanje,« so o Natovih napadih zapisali v torkovem uvodniku. »Toda vsakdo se mora spomniti, kako se je počutil takrat, ko je slišal, da naše topovske granate zadevajo nekoga drugega... Tudi to je bil zločin... Ce se takrat ni-
smo sramovali nedolžnih žrtev, potem tudi zdaj ne moremo pričakovati, da bodo sočustvovali z nami.«
Šešelj je obtožil Miloševiča, da je prepustil usodo bosanskih Srbov v njihove lastne roke, ko je minuli teden privolil v ženevski mirovni proces, ki predvideva delitev Bosne in Hercegovine na musliman-sko-hrvaško federacijo in Republiko Srbsko. Dejal je, da se bo to zgodilo tudi Srbom v vzhodni Slavoniji. Namignil je, da samo general Ra-tko Mladič zares podpira Srbe. Dejal je, da verjame, da je ta teden prišlo do nesoglasja med Mladičem in njegovim mentorjem Miloševičem. »Imamo podatke, da je prišlo do ostre razprave med Mladičem in Miloševičem. Miloševič je vztrajal pri sprejetju Natovega ultimata, Mladić pa ga je zavrnil. Zavrnil je umik težkega orožja,« je dejal.
Peter Bale / Reuter
NOVICE
Avstrijski predsednik potuje v Washington
DUNAJ (I.L.) - Afera Waldheim ne bremeni vec odnosov med Avstrijo in ZDA! Prvič po enajstih letih bo namreč Združene države prihodnji mesec spet uradno obiskal avstrijski zvezni predsednik. Pisarna predsednika Thomasa Klestila je sporočila, da je Klestil prejel uradno vabilo ameriškega predsednika Clintona za uradni obisk 19. oktobra letos. V izjavi, ki so jo posredovali javnosti v ZDA, je zapisano, da naj bi obisk avstrijskega zveznega predsednika pripomogel k poglobitvi bilateralnih odnosov, oba predsednika pa naj bi obravnavala tudi aktualna evropska in svetovna politična vprašanja, na primer podporo novim demokracijam v vzhodni Evropi, vojno na Balkanu itd. Zadnji avstrijski zvezni predsednik, ki je uradno obiskal ZDA, je bil Rudolf Kirchschlager leta 1984. Z izvolitvijo Kurta VValdheima za predsednika pa so bili stiki med državama na predsedniški ravni popolnoma, zamrznjeni. Razlog zato je bila Waldheimova sporna preteklost, ko je bil častnik nemške Wetirmacht med drugo svetovno vojno na Balkanu, to pa je bil tudi povod zato, da se je avstrijski predsednik znašel na tako imenovani Cmi listi, torej mu je bil prepovedan vstop v ZDA.
Razgrajaški ljubitelji, okolja za zapahi
PAPEETE (Reuter) - Tahitijski državni tožilec Je-an-Pierre Dreno je v ponedeljek povedal, da so štiriindvajset ljudi, ki so prejšnji teden sodelovali v protestih proti francoskim jedrskim poskusom v južnem Pacifiku, obsodili na štirimesečni pripor, trem pa so prisodih pogojno zaporno kazen. Tožilci so tudi odločili, da bodo zadržali dve ladji in helikopter, ki so jih Greenpeaceovim aktivistom za okolje v začetku meseca zaplenili francoski komandosi. Helikopter ter ladji Mavrični bojevnik in MV Greenpeace so zaplenili, ko so vstopili v prepovedano območje okoli atola Mururoe. V neredih v Papeetu zaradi francoske odločitve, da bodo poskuse nadaljevali, je bilo prejšnji torek ranjenih štirinajst ljudi, protestniki, ki so se jim pridružili lokalni separatisti, pa so oropali nekaj trgovin in podtaknili požar v sedemnajstih zgradbah, med katerimi je bil tudi letališki terminal.
BAVARSKA PROTI USTAVNEMU SODIŠČU
Razpela še naprej v šolah
BONN - Bavarska ne bo upoštevala odločitve nemškega vrhovnega sodišča, ki je zahtevalo, naj na Bavarskem nehajo izvajati navodilo o obveznem obešanju razpela v tamkajšnjih šolah. Konservativni bavarski politiki, ki se v tako zanesljivo rimskokatoliški državi igrajo nekakšne sodobne križarje, povzročajo nasprotja med bogaboječo manjšino in porotniki brezdušne pravice.
Za pridigami in negodovanjem v bavarskih pivnicah proti avgustovski razsodbi o razpelu se skriva izziv za nemško zvezno ustavno sodišče, do katerega so bili v povojni Nemčiji dolgo skoraj versko spoštljivi, Politiki se namreč zdaj že sprašujejo, Ge bi moralo sodišče pri kontroverznih vprašanjih odločati z več kot le navadno večino in če ne bi kazalo parlamentarnega zaslišanja kandidatov za sodnike opraviti javno.
»Na sodišču sem bil skoraj trinajst let in vedno smo sprejemali odločitve, ki so razjezile milijone ljudi,« je dejal Ernst Gottfned Mahrenholz, ki se je lani upokojil kot podpredsednik sodišča, ki ima svoj sedež v Karlsruheju. »Vendar pa nikoli nihče ni pozival k neupoštevanju raz-
sodbe,« je še dodal Mahrenholz v včerajšnjem intervjuju za nemško televizijo ZDE. Prav včeraj so se namreč vnovič odprle bavarske šole, v katerih pa še vedno visijo sporni križi.
»Poziv k neupoštevanju zakona je res nekaj novega,« je odločitev bavarske vlade obsodil urednik liberalnega tednika Die Zeit Robert Leicht, saj odločitev ustavnega sodišče varuje manjšine. »Po mojem mnenju je nevarno prav mišljenje, da je populizem večine pomembnejši od natančnih besed v ustavi,« je dodal Leicht.
Neposlušnost Bavarske je še posebno nerazumljiva v državi, ki je znana po doslednem upoštevanju zakona in reda in pravnih sredstev proti levim kritikom.
Sramotne zlorabe nem-
Konservativna Bavarska se ne bo zlahka odpovedala tradiciji
ških sodišč v času tretjega rajha so Zahodno Nemčijo prisilile, da je po vojni ustanovila ustavno sodišče, ki opravlja vlogo psa čuvaja in tako bdi nad nemškim ustavnim redom. Nemško ustavno sodišče je tako zelo podobno ameriškemu vrhovnemu sodišču, toda v nasprotju z washingtonskim sodiščem velja v Nemčiji nenapisano pravilo, da naj bo na sodišču približno enako razmerje med liberalnimi in konservativnimi sodniki in da
naj sodniki pri kontroverznih temah preučijo tudi mnenje politikov, in prav to je sporno, saj naj bi sodišče v Karlsruheju bavarske politike razumelo narobe.
V zadnjih letih narašča število kontroverznih sodb in kritiki pravijo, da se je bonnski parlament velikokrat prav namenoma izognil odgovornosti, ko je končno odločitev prepustil sodišču. Med zadnjimi razsodbami sodišča, ki so močno razburile konservativce, sta tudi odločitvi o tem,
da posedovanje manjših količin lahke droge ni več kaznivo dejanje in da se sme izdati mirovniški slogan Vojaki so ubijalci.
»Morali bi nehati s temi včasih prav frmdamentali-stiCnimi kritikami na račun zveznega ustavnega sodišča,« je rekla pravosodna ministrica Sabine Le-utheusser-Schnarrenber-ger, liberalna poslanka z Bavarske, in dodala: »Te kritike Ze ogrožajo to pomembno inštitucijo.«
Tom Heneghan / Reuter
___________DEVETI DAN KONFERENCE ZN O ŽENSKAH_______
Zaradi spornih tem v Pekingu zamujajo
Sklepni dokument bodo namesto v četrtek sprejeli šele v petek, ko bo zadnji dan konference
PEKING (Reuter, AFP, dpa) - Zelo različna stališča držav o pravici do dedovanja, neplačanem delu in spolnosti so povzročila preložitev razprave o sklepnem dokumentu konference za en dan. Sklepno besedilo naj bi namreč sprejeli že jutri, vendar ga bodo zaradi nesoglasij Sele v petek, ko se bo konferenca tudi končala.
»Pričakujem, da bomo pekinško deklaracijo in načrt z ukrepi sprejeli v petek,« je včeraj povedala tiskovna predstavnica konference Therese Ga-staut. Čeprav so rešili že dve tretjini spornih vprašanj - med njimi so v ponedeljek pozno ponoči odločili, da lahko otroci sami odločajo o spolnosti, Čemur so nasprotovale religiozne države, dogovorili pa so se tudi o pravicah staršev - ostaja za nadaljnja pogajanja še 150 tem.
Vse strani so se strinjale s pravicami, ki so zapisane v dunajski deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1993, v sklepnem dokumentu pa bodo človekove pravice označene za univerzalne in nedeljive.
Včeraj je bila v Pekingu tudi novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Unicefa govorili o prostituciji otrok. Spolno izkoriščanje otrok, med njimi je večina deklic, je namreč naraščajoč problem v številnih državah. Otroke ugrabijo, potem pa jih nasilno odpeljejo v
drugo kulturno okolje, kjer jih spolno izrabljajo. »Dekleta obravnavajo kot spolne objekte,« je na tiskovni konferenci dejala Saisuree Chutikul.
Unicef ocenjuje, da je samo v Aziji več kot mili-
jon otrok prostitutk, v Braziliji živi na ulicah, kjer lahko hitro postanejo spolno izkoriščani, petsto tisoC otrok. Problem otroške prostitucije pa strokovnjaki povezujejo z revščino. Kar 70 odstotkov revnih ljudi živi v absolutni revščini - torej na leto zasluzijo manj kot 370 ameriških dolarjev.
Delno pa prostitucijo otrok povzroča tudi vpliv potrošniške dražbe, saj
deklice želijo lahko in hitro dobiti denar, je še povedala Saisureejeva.
VCeraj so na konferenci manj razvite države vnovič pozvale bogatejše države, naj ustanovijo posebne sklade za izvajanje programa za izboljšanje položaja žensk v naslednjem desetletju, ki ga sprejemajo na tokratni konferenci. »Načrt z ukrepi ne pomeni ničesar, če ne bomo zagotovili
denarja za njegovo izvajanje,« je dejala Indijka Sar-la Gopalan in dodala, da naj bi spodnja meja znašala 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda bogatih držav. Evropska unija in Združene države Amerike pa so že napovedale, da novih skladov ne bodo financirale. Da je možnost za dodatni denar zelo majhna, je nakazal tudi predstavnik Azijske razvojne banke.
NIZOZEMSKA
Drugače z drogami?
Alister Buli / Reuter
AMSTERDAM - Po dvajsetletnem poskusu, ki je nizozemsko prestolnico spremenil v obljubljeno deželo evropske mladine, nizozemske oblasti pripravljajo spremembe liberalne zakonodaje o mehkih drogah. Marihuana se zdaj prosto prodaja po »coflee shopih« v vsej državi. Nizozemske oblasti dopuščajo celo trde droge, kot je heroin.
Vlada spremembe zakonodaje utemeljuje z velikim povečanjem vpletenosti organiziranega kriminala v prodajo mehkih drog. Tudi evropske partnerice že nekaj Časa zahtevajo strožji odnos nizozemskih oblasti do vprašanja mamil. Francija je zagrozila z neizpolnjevanjem schengenskega sporazuma, ker naj bi odprtje meja pomenilo nerešljiv problem dotoka mamil z Nizozemske. Na Nizozemskem je slišati dvome o uspehu liberalne zakonodaje in celo njeni zagovorniki prostodušno priznavajo, da je sistem lahko podvržen zlorabam. Vlada bo tako zmanjšala število »coffee shopov« in zaprla tiste, ki jih sumijo sodelovanja z organiziranim zločinom. Nizozemske oblasti bodo še naprej obravnavale zasvojence kot osebe, potrebne pomoči, ter ohranile politiko ločevanja mehkih in trdih drog, prebivalci in turisti pa bodo lahko še naprej nekaznovano uživali v »džointu«. Kriminalist Ed Leuw meni, da državljani Nizozemske v nekriminalnih okoljih zamisel o »coffee shopih« še vedno podpirajo.
Prve trgovine so se pojavile leta 1970. V začetku devetdesetih let je bilo v Amsterdamu, ki šteje sedemsto tisoC prebivalcev, tisoč prebivalcev na en »coffee shop«. »Coffee shopi« pa so na Nizozemsko privabili tudi množico zasvojencev iz različnih držav, ki so v nizozemski liberalni politiki videli priložnost za poceni »fiks«. Politiki proste prodaje mehkih drog ostro nasprotuje stranka krščanskih demokratov, Čeprav ji ne odrekajo določenih koristi, zlasti nadzora nad prodajo. Med predlogi, ki jih bo vlada predložila parlamentu ta mesec, bo tudi predlog o brezplačni delitvi heroina kroničnim zasvojencem. Prodajalci marihuane bodo lahko gojili manjše število sadik za lastne potrebe in prodajo v »coffee shopih«, kar naj bi preprečilo, da bi se organizirani kriminal vmešal v trgovino z mehkimi drogami. Nizozemski pridelovalci marihuane so v zadnjih treh letih skoraj v celoti nadomestih uvoz marihuane iz latinskoameriških in severnoafriških držav, ki ga je nadziral organiziran kriminal. Vsekakor pa politika, ki dovoljuje »obrtniške pridelovalce« marihuane, sama po sebi še ne rešuje vseh problemov. Napovedanim spremembam ostro nasprotujejo zlasti krščanski demokrati, ki se sklicujejo tudi na uradna stališča Francije in Nemčije.
Crknjene ribe vojakom pod nos
Odgovorni so ostali na svojih položajih
POSTOJNA - Kmalu bo minilo leto dni, odkar smo objavili zgodbo o poginulih ribah, ki so jih (ne) odgovorni v postojnski vojašnici skuSali podtakniti vojakom pod zob. Zgodba je razkrila Številne nepravilnosti v postojnski vojašnici in tudi v tamkajšnjem pokrajinskem Štabu, med drugim tudi razkošne stroške za reprezentanco (divjačina, žgane pijače, pršut, buteljčna vina...), ki so si jo privoščili nekateri častniki. Sledi so vodile prav do vrha, do poveljujočega častnika pokrajinskega štaba, brigadirja Janka Filipiča.
Na kratko povzemimo: v zasebni ribogojnici je pri-slo do večjega pogina rib, ki so se dan pozneje znašle v kuhinji postojnske vojašnice. Tja jih je pripeljal štotnik Albin Otoničar, ne da bi imel v rokah kakršnekoli papirje, skliceval Pa se je na ukaz brigadirja Janka Filipiča. Pozneje se je izkazalo, da so nekateri vplivni postojnski častniki dobri znanci lastnika ribogojnice in da so mu pač Prijateljsko skuSali pomagati, da škoda zaradi pogina ne bi bila prevelika. Vsekakor je šlo za očitno kršitev veljavnih postopkov, zato sta se uprla referent za prehrano, višji
vodnik Stane Frelih, in
njegov nadrejeni, vodja intendantske službe, štabni vodnik Mirko Antončič. Le po zaslugi njune vztrajnosti oporečne ribe niso prišle na vojaški jedilnik in zadeva se je končala brez hujših posledic. Antončič pa je želel zadevo razčistiti do konca, zato je zahteval preiskavo in epilog. Logično bi namreč bilo, da bi na ministrstvu za obrambo odločno ukrepa-li, saj si tolikšne samovolje v vojski ne smejo privoščiti, sploh pa ne, če gre za zdravje vojakov. Epilog, ki je sledil čez nekaj mesecev, je na moč nenavaden: prav vsi, ki so bili vpleteni
v nečedno zgodbo, so ostali na svojih položajih, le Stane Frelih in Mirko Antončič, edina, ki sta dosledno spoštovala veljavna pravila, sta bila degradirana oziroma premeščena. Freliha so degradirali z mesta referenta za prehrano v skladiščnika, Antončiča pa so z mesta vodje intendantske službe premestili na osrednje vadbi-šče, na delovno mesto, ki mu v vojaškem žargonu pravijo »formacija T 800«. Gre za delovno mesto, na katerem ni nobenega dela, kar slejkoprej povzroči, da nezaželenemu sodelavcu popustijo živci in »prostovoljno« napiše odpoved. Očitno je šlo za maščevanje, ker je neprijetna zgodba o ribah prišla v javnost, zato so se botri želeli znebiti neposlušnežev. Antončič je kljub temu vztrajal in zahteval odgovornost. Premestili so ga še enkrat: tokrat v Ljubljano, na delovno mesto analitika, ki nikakor ne ustreza
njegovemu znanju in izkušnjam, povrh vsega pa mu v šestih mesecih nihče ni povedal, kaj in kako naj sploh analizha.
S tem neodgovornega igračkanja z vojaško prehrano še ni bilo konec. Letos je prišlo vsaj še do dveh zastrupitev s hrano, vzroka pa kot zakleto niso odkrili. Prvi primer se je zgodil na taborjenju, vendar je obolelo le manjše število vojakov, hujše pa je bilo 18. maja letos. Takrat je v vojašnici v Postojni 40 do 50 vojakov kazalo znake zastrupitve s hrano, odgovornost pa so skušali naprtiti ravno novopečenemu skladiščniku Stanetu Frelihu, znancu iz zgodbe o crknjenih ribah. Proti njemu so sprožili disciplinski postopek, češ da je dal v uporabo piščančjo salamo, ki je bila oporečna, kar naj bi povzročilo zastrupitev. Preiskava je pokazala marsikaj zanimivega: v laboratoriju so ugotovili, da sporna piščančja
salama ni mogla biti vzrok	dne. Ti pa »čudežno« niso	vojaški kuhinji še naprej
zastrupitve, saj je bila neo-	bili shranjeni, kar je v ne-	nekaj zaudarja, nihče pa
porečna. In četudi bi bila,	posrednem nasprotju z ve-	nima dovolj poguma ali
skladiščnik ni tisti, ki je	1 javnimi določili, vendar	interesa, da bi odločno po-
odgovoren za neopore-	odgovornih zaradi očitne	kukal pod pokrov. Ministr-
čnost hrane, pač pa je to	hujše kršitve delovne di-	stvo za obrambo se je prej-
skrb vodje kuhinje, vodje	scipline ni nihče prijavil.	šnjič, ko smo pisali o pogi-
intendantske službe in re-	Postopek zoper Freliha so	nulih ribah, zadovoljilo z
ferenta za prehrano. Tudi	morali pod težo naspro-	lakoničnim pojasnilom,
analiza vzorcev druge hra-	tnih dokazov zaustaviti, saj	»da skrbno spremljajo done, ki so jo vojaki jedli 18.	je njegova edina »krivda«	gajanja v zvezi s prehrano
maja, je pokazala, da ni bi-	bržkone vpletenost v zgo-	v slovenski vojski«. Opralo nič oporečnega, zato je	dbo o poginulih postrvih.	stite, a papirnata skrb oči-
bilo treba analizirati še	Ker ta ni doživela pravi-	tno ne zadostuje...
vzorce prehrane prejšnjega čnega epiloga, v postojnski	Boštjan Lajovic
DRŽAVNI ZBOR / ODBOR ZA OBRAMBO
0 zamenjavi Gutmana dmaič
LJUBLJANA - Odbor za obrambo bi na včerajšnji seji Bioral obravnavati tudi vročo temo letošnjega poletja, predlagano zamenjavo načelnika generalštaba Slovenske voj-generala Albina Gutmana. Do razprave pa ni prišlo, Ker na seji ni bilo predstavnikov obrambnega ministrstva.
Ob koncu seje se je izka-zalo, da zaradi napake v Parlamentu vabila niso Prejeli pravočasno. Njihova odsotnost je zbudila vrsto polemičnih odzivov članov odbora, sprejeli pa so dva sklepa: vlada naj odboru Pošlje obrazložitev, s katero je minister Kacin vladni kadrovski komisiji utemeljil zamenjavo generala Gu-
tmana, predsednika vlade in države, Janez Drnovšek in Milan Kučan, pa naj v enem tednu pošljeta svoje mnenje o vplivu, ki ga imajo predlagana zamenjava in dogodki okrog nje na obrambno pripravljenost Slovenske vojske.
Ivo Hvalica je opozoril, da obrambno ministrstvo podcenjuje parlamentarni
odbor za obrambo. Odbor bi moral biti nadzorni organ, česar pa sedanji predpisi ne omogočajo, zato jih kaže čimprej smiselno dopolniti.
Poslanci so se zaradi odsotnosti predstavnikov ministrstva kar po vrsti močno hudovali, češ, da gre za neupravičeno podcenjevanje in namerno ignoranco. Edina, ki je opozorila, da kaže pred obsojanjem najprej preveriti, če so na obrambnem ministrstvu sploh dobili pošto z vabilom na sejo, je bila Vika
Potočnik, češ da se je že večkrat zgodilo, da se je pošta zataknila nekje v službah državnega zbora. Predsednik odbora Jožef Kopše je po preverjanju zatrdil, da je bilo vabilo pravočasno poslano, nekaj minut kasneje pa se je vendarle izkazalo, da je do napake prišlo v državnem zboru. Ne sicer v odboru za obrambo, pač pa v ustrezni službi za razpošiljanje, tako da na ministrstvu za obrambo vabila niso prejeli pravočasno.
Boštjan Lajovic
Ameriški obrambni minister Perry prihaja na obisk v Slovenijo
LJUBLJANA (STA) - Ameriški obrambni minister VVilliam Perry bo v petek, 15. septembra, odpotoval na uradni obisk v Slovenijo, Slovaško, Češko, Madžarsko in Nemčijo. Na povabilo slovenskega ministra za obrambo Jelka Kacina bo v Slovenijo prispel v soboto, 16. septembra.
Perry bo imel s Kacinom in drugimi predstavniki ministrstva za obrambo delovno srečanje, obiskal pa bo tudi vadbeni center slovenske vojske v Bohinjski Beli. Na dvodnevnem uradnem obisku se bo srečal s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, predsednikom vlade Janezom Drnovškom, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem ter predstavniki odbora državnega zbora za obrambo. Minister Perry se bo tudi v drugih državah srečal s pomembnimi pohtičnimi in voja-
škimi predstavniki ter se z njimi pogovarjal o programih sodelovanja na področju varnosti in obrambe, dvostranskem vojaškem sodelovanju, Natovem programu Partnerstvo za mir in drugih varnostnih vprašanjih. Namen potovanja ministra Perryja je nadaljevanje prizadevanj ameriškega obrambnega ministrstva v zvezi z varnostnimi potrebami srednje Evrope v času po hladni vojni in pospeševanje ameriških odnosov na področju obrambe in varnosti. V Nemčiji bo Peny govoril diplomantom fakultete za strateške študije in obrambno ekonomiko evropskega centra Georgea C. Marshalla za varnostne študije v Garmishu. Z obiskom bo izpolnil obljubo, da se bo srečal z vsako generacijo, ki tam študira. VVilliam Perry naj bi se v VVashington vrnil 22. septembra.
POSLANCI / KAZENSKI PREGON
Ivu Hvalici so priznali poslansko imuniteto
LJUBLJANA (STA) -Mandatno-imunitetna komisija državnega zbora je po krajši načelni razpravi s štirimi glasovi proti enemu podprla priznanje poslanske imunitete poslancu Socialdemokratske stranke Slovenije Ivu Hvalici.
V skladu s to odločitvijo tudi predlagala parlamentu, naj ljubljanskemu okrožnemu sodišču ne dovoli začetka postopka, ki ga je zaradi domnevnega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve poslanca sprožil zasebni tožnik Srdan Tovornik. Opozicijski poslanec se v obravnavanem primem sklicuje na imuniteto.
Za imuniteto so glasovali predsednica komisije Nada Skuk (SKD), Stefan MatuS (SLS), Janko Predan (LDS) in Andrej Lenarčič (DS), proti pa je bil Janez Kopač (LDS). Slednji je ob tem poudaril, da si noben politik, ki ga sicer načeloma vamje imuniteta, ne sme privoščiti česarkoli in »trositi« naokoli kakršnihkoli trditev.
Med razpravami so večkrat omenili pomanjkanje kriterijev za odločanje o imuniteti in v zvezi s tem se je komisija odločila, da bo na posebni seji obravnavala gradiva, ki jih je na to temo pripravila skupina pravnikov. Ob tem je mogoče pričakovati zanimivo razpravo, saj kot je znano, med pravniki obstajajo različna stališča glede poslanske imunitete, ki za nekatere predstavlja javni interes, za druge pa le zaščito in privilegij poslancev. (Foto: Barbara Reya)
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES
Dolgotrajno oblikovanje in pomanjkanje denaija omejujeta delovanje konference
Kako s Slovenci po svetu, odnosi s sosedi in vključevonjem v Evropsko unijo
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci predsednika Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) Jožeta Bernika - na njej sta sodelovala še Božo Dimnik, predsednik finančne komisije SSK, in Franci Feltrin - so spregovorili o sklepih, resolucijah in stališčih, sprejetih na seji glavnega odbora SSK 9. septembra letos. V njih opozarjajo Slovenijo na probleme Slovencev po svetu, pomanjkljivosti pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in pomanjkanje volje pri reševanju odnosov s sosednjimi državami.
V SSK pripisujejo velik pomen volilni pravici državljanov Slovenije, ki živijo izven matične države, in zahtevajo, naj bo tem ljudem že ob naslednjih volitvah omogočeno dati svoj glas na slovenskih diplomatskih predstavništvih in v slovenskih društvih. SSK nima še nobenega konkretnega predloga, kako zagotoviti korektnost volitev na takih voliščih, kot tudi nima nobene-
ga natančnega podatka o številu slovenskih državljanov izven Slovenije, je pa pripravljen oziroma od državnega zbora zahteva, naj ga kot inštitucijo povabi k razpravi o volilni zakonodaji, je dejal Jože Bernik. Glede reševanja odnosov s sosednjimi državami, predvsem s Hrvaško, so bili govorniki mnenja, da je bila slovenska politika doslej premalo učinkovita in da je čutiti pomanjkanje vo-
lje pri vzpostavljanju stikov. V zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko Unijo pa je predsednik SSK dejal, da je to za Slovenijo nujnost, da pa bi bilo pred tem treba narediti globoke in široke analize posledic vključevanja, tako da bi državljani lahko presoditi o prednostih in pomanjkljivostih članstva v EU. Tega Slovenija ni storila, kajti smernice slovenske zunanje politike so po besedah Jožeta Bernika zelo reven dokument, ki ni v čast ne zunanjemu ministrstvu ne slovenski vladi. Božo Dimnik je dodal, da država popolnoma pozablja na Slovence po svetu, ki so že veliko pomagali pri priznanju države in ki bi tudi pri oblikovanju ter izvajanju zuna-
njepolitične strategije Slovenije lahko nudili dragoceno strokovno pomoč. Prihodnje leto pripravlja SSK nekaj manjših konferenc in višjo stopnjo dejavnosti, ki se že kaže, je dejal Jože Bernik, saj so vladi že predali predlog zakona o pravicah in dolžnostih Slovencev brez slovenskega državljanstva. Predlog še usklajujejo na pristojnih ministrstvih, datuma njegovega sprejetja pa trenu-
tno še ni mogoče napovedati. SSK tudi poziva državni zbor, naj da v obravnavo osnutek novega zakona o društvih, ki je že več kot tri leta v parlamentarnem postopku, in ga čimprej tudi sprejme, saj se zaradi pomanjkanja zakonodaje na tem področju kongres, ki ima upravno pisarno v Ljubljani, ne more veljavno registrirati v Sloveniji.
Bernard Pesjak
Ob zadnjem hrvaškem incidentu v Piranskem zalivu je predsednik konference za Slovenijo SSK Danijel Starman v svojem pismu medijem zapisal, da je očitno, »da sedanja slovenska vlada ni sposobna zagotoviti ozemeljske celovitosti države, zato bomo državljani prisiljeni sami organizirati obrambo ozemeljske celovitosti...«. Tako naj bi ob naslednjem incidentu ribiči uprizoriti protest proti Hrvaški in neodzivnosti slovenske vlade.
® RAI 1	© RETE 4
6.30
9.30
9.55
11.35
12.25
12.35
13.30
14.00
15.50
17.15
17.25
19.50
20.40
22.50
22.55
24.00
0.30
0.40
1.35
1.50
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: II giardiniere spa-gnolo (draam., VB ’56), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta (i. J. Seymour, J. Lando) Dnevnik
Film: Grazie per quel cal-do dicembre (dram., ZDA 72, i. S. Poitier) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu EP v moški odbojki: Ru-sija-Italija, vmes (18.00) dnevnik
Vreme, dnevnik in Sport Variete: Ruvido Shovv (vodijo, Cannelle, G. Co-vatta, E. Jacchetti, J. Dix) Dnevnik
Nan.: Ai confmi deli’ al-dila (i. J. DiAquino) Dnevnik, zapisnik, horoskop in vreme Danes v parlamentu Videosapere: Evropski kulturni magazine Aktualno: Sottovoce Variete: Noi no (77)
F- RAI 2
Nad.: Atto d’ amore Dok.: V kraljestvu narave Odddaja za najmlajse Quante storie!
Nan.: Lassie, 9.55 Saran-no famosi
Nad.: Secrets (33. del) TG2-33,11.45 dnevnik Nan.: L’ arca del dott. Bayer - Nedeljski lovec Dnevnik in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.45 Santa Barbara Dnevnik
Nan.: Velika dolina Dnevnik
Nan.: Zdravnik med medvedi - Alter ego Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Hunter Dnevnik in šport Variete: Go-Cart Film: Due uomini per Pauline (kom., Nem. '92, i. U. Ochesenknecht) Aktualno: Format - Pro-fessione reporter Dnevnik in vreme Avtorska glasba Filmske novosti
^ RAI 3
6.00
8.30
9.10
10.50
12.00
12.15
14.00
14.15
14.50
19.00
19.50
20.30
22.30 22.55
23.50 0.30
1.00 1.15
Jutranji dnevnik Videosapere: Potovanje po Italiji, 8.40 dok.
Film: Landru (kom., Fr. ’63, i. C. Denner)
Dok.: A. Falqui, 11.30 Nepoznane Benetke Dnevnik
Film: Magliaro a cavallo (pust, ZDA 71)
Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sport: kotalkanje (tek), atletika, golf, kanu, svetovne vojaške igre Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup Variete: Tivvucumpra Dnevnik, deželne vesti Nan.: Philip Marlovve Aktualno: The end Dnevnik, pregled tiska, vreme, 1.00 Fuori orario Variete: Fuori orario, vmes BlobCartoon Sport: Svetovne vojaške igre - boks
7.20
7.45
14.00
14.45
17.00
20.30
22.35
0.35
0.50
Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Rubi, 10.30 FelicM, 11.15 II prezzo di una vita, 12.20 nan. Hiša v preriji, vmes
(11.25.13.30)	dnevnik Nad.: Sentieri
Film: La signora vuole il visone (kom., ZDA ’53, i. D. O’Keefe, R. Hussey) Nan.: A cuore aperto, 18.00 Colombo, vmes (19.00) dnevnik Film: Cordura (dram., ZDA ’59, i. G. Cooper, R. Hayworth, V. Heflin) Film: Amore ali’ italiana (kom., It. ’66, i. W. Chia-ri, R. Vianello), vmes
(23.30)	dnevnik Pregled tiska
Nan.: Hiša v preriji, 1.50 Colombo, 3.30 Samurai
|šj CANALE 5
	Na prvi strani
	Maurizio Costanzo Shovv
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
6*9	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful, 14.10 Amarsi (i. P. Barton)
	Nan.: Pappa e ... ciccia (i. R. Barr), 15.30 La tata
	Otroški variete
	Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik in vreme
	Nogomet: Bomssia Dort-mund-Juventus
	Variete:	Paperissima sprint
BjPjl	Večerni dnevnik TG 5
	Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) nočni dnevnik
	Zanimivosti o filmu Un indiano in cittaa
ITALIA 1
Otroški variete Nan.: Le strade si San Francisco Odprti studio Fatti e misfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete Nan.: Classe di ferro - 7 ur v New Torku (i. A. Pappalardo, S. Grey), 17.00 Magnum P.L, 18.00 Tarzan, 18.30 Riptide Odprti studio in vreme, 19.50 Sport studio Variete: Nati per vincere Film: Amore e magia (kom., ZDA ’91, i. Demi Moore, J. Daniels) Aktualno: Fatti e misfatti Športna odd.: Champions League Italia 1 šport Nan.: Baretta Film: La settimana al mare (kom., It. ’81)
S TELE 4
19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Film: Sogni infranti (75) Film: Lo smemorato (’69)
® MONTECARLO
13.30
20.55
22.40
14.00
14.10
20.35
23.30
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La donna del desti-no (kom., ’57, i. G. Pečk) Film:	Bagdad 'Cafe
(kom., Nem.-ZDA ’87) Variete: Tappeto volante
ez RAI 3 slovenski	
	program
	Risanka: Filip
	Dnevnik
	Veselje na kotalkah (2. del)
fr SLOVENIJA 1
10.20
10.45
11.35
12.00
12.30
13.00
15.50
16.50
17.00 17.10
17.55
18.45
19.30 20.05 20.25
22.25
22.45
23.05
23.35
Gobi in prijatelji,
1/13 del španske risane serije
Človeška žival, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6 del Iz življenja za življenje Mini - čarovnija na štirih kolesih,
angleška dokumentarna oddaja
Slovenski magazin
Poročila
(Ne)znani oder,
ponovitev
Videostrani
TV dnevnik 1	<
Otroški program:
Male sive celice, kviz TV 101,
3. del ameriške serije Lingo, TV igrica,
TV dnevnik 2 Forum Film tedna:
Barton Fink, ameriški film TV dnevnik 3 Žarišče Sova:
Princ z Bel-Aira,
22/24 del ameriške nanizanke
Severna obzorja,
3. del ameriške nanizanke
IT SLOVENIJA 2
	Euronevvs
	Pravica do upanja - ob 50. obletnici OZN, pon.
	Zgodbe iz školjke
	Tedenski izbor
	Stranski učinki, 11. del
	TV 101, 2. del am. serije
	Sova, ponovitev KYTV, 3. del serije
	Severna obzorja, 2/25 del ameriške nanizanke
	RPL - studio Luvvigana
	Odkrivanje zemlje, amer. izobraž. serija. 17/26
	V vrtincu
	TV dnevnik 2, Vreme
uto	Športna sreda
	Slovenci v zamejstvu
	Pogovorna oddaja
	Pravica do upanja - ob 50. obletnici OZN
Jk KANALA
IliKj Ponovitve y A-shop, Spot tedna, y Spot tedna. A-shop
Zgodovina ameriškega podjetništva, pon. Maručini kristali, pon. A-shop
Vreme, risanka Luč svetlobe, 511. del Benny Hill, 12. del angleške humor, serije Sirene, 1. del ameriške nanizanke
21.30
22.30 23.05 23.45
Unpato, oddaja o aktualnih dogodkih Dance Session Epikurejske zgodbe, pon. Videostrani
SE Koper
16.00
18.00
18.30
18.45
19.00
19.25
19.55
20.20
20.30
22.15
22.30
23.10
Euronevvs Slovenski program:
Da ne bi bolelo:
Kajenje Zlati prah, pravljica
Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je...
Nočni sodnik,
TV nanizanka V ospredju - avtor Bruno Agrimi
Pozdravi Broad Street -angleška glasbena komedija, 1984
Vse danes - TV dnevnik Po meri človeka - popotovanje skozi ljudsko glasbo med starimi in novimi koreninami Folkest '95 - soočanje izkušenj Svet danes
(□MF Avstrija 1
	Evening Shade, ponovitev
	Otroški program, ponovitev
	Umor, je napisala, pon.
	Baywatch, pon.
	Vesoljska ladja Enterprise
	Veliki film, ameriški film, 1988
	Otroški program Tjulenjček Albert
	Konfeti
	Mila Superstar
	Am dam des
	Knjiga o džungli
ros	Kremenčkovi
	Mini čas v sliki
	Vesoljska ladja Enterprise
IUJ«	Baywatch: Napadalec z nožem
	Strašno prijazna družina: Potovanje v Angleijo, 2. del
	Zlata dekleta: Spalna bolezen. 2. del
	Stara mačka
	Pri Huxtablovih: Gospa profesor Tutifruti
	Cas v sliki
	Vreme
	Pogledi od strani
	Nogomet, Liga prvakov
	Čas v sliki
	Simon Templar: S. T. in tekmice
	Strašno prijazna družina, ponovitev
	Schiejok, ponovitev
	Dobrodošli v Avstriji
	Davidova policijska postaja, nemški film, 1964
	Tramvaji sveta, Rio de Janeiro
EKIP1 Avstrija 2
	Schiejok, pon.
	In to v ponedeljek zjutraj nemška komedija, 1959
	Ozri se po deželi, pon.
	Vreme
	Krila nad Serengentijem, ponovitev
	Pravica do ljubezni
	Doktor Trapper John: Nenavaden dogodek
	Umor, je napisala: Črna magija
	Vsak dan z Schiejokom
	Dobrodošli v Avstriji
	Zvezna dežela danes
	Cas v sliki
	Sport
	Nori gost, komedija Petra Knarra
	Pogledi od strani
	Čas v sliki 2
	Qualinterju v čast
	Besede in glasba, francosko-kanadski film
	Pogledi od strani
	Videonoč

■
g

Slovenija 1
5.00.	6.00, 6,30, 7.30,8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Za vas in mesto; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12,30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz mladih grl; 21.05 Koncert za besede; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Etnogla-sba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00.	6.30, 7.00. 8,30, 9.30.
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje vas čevelj žuli; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Popevki tedna; 16.15 Modne novosti;
17.00	Računalniški val; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Vi izbirate, jaz izberem; 22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.00 Prenosi festivalov; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22,05 Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	19.00 Poročila; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Vodeni progr.;21.00 Večerni glasbeni izbor.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
\18.00 Mix magazine;
18.45	Nattivita;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19,15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost;
14.05	Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 24.00 New Age; 2.00 Curi in čure do jutra.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije - zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale;
13.00	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Lestvica Discotegue Gauluoises Biondes; 19.30-24.00 Večerni pr. Glasba po izboru.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi;
13.05	Pod Pekrsko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi-;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
8.00	RoboKak, 11.00 133. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije & Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Jazzarije;
19.00	TB: Babes in Toy-land; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret; 24.00 Reprize.
Radio Trst A
7.00,	8.00, 10,00, 13.00
14.00.	17.00.19.00,Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 8.40 Slov, lahka glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert 25.11.95 v Kulturnem domu v Gorici;
11.30	Odprta knjiga: New York, New York (V. Mai-don, 9. del); 12.00 Kraška makrobiotika; 12.20 Veselo po domače; 12.40 Ljudske pesmi: Komorni zbor RTV Slovenija; 13.20 Orkestri; 13.30 Čakale na placu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Politično udejstvovanje I. M. Čoka;
14.45	Soft mušic; 15,00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Made in ltaly;19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja.	.
MENJALNIŠKI TEČAJI
12. september 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	84,45	85,45	11,87	12,21	7,55	8,08
A banka Koper	84,40	85,50	11,66	12,20	7,51	8,06
A banka Nova Gorica	84,80	85,80	11,87	12,23	7,72	8,05
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	84,80	85,90	11,95	12,40	7,70	8,30
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	-	-	-	-	-	-
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,04	85,98	11,93	12,26	7,82	8,00
Come 2 us tel: 061/ 16-92-635, od &-15, sob od 9-12	84,80	85,15	12,02	12,15	7,75	8,00
Creditanstalt d. d.	84,60	85,30	11,95	12,25	7,50	8,10
Ulrika Ljubljana, t: 12-51-095	84,87	84,99	12,03	12,11	7,87	7,96
Kompas Hertz Celje Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13	84,85	85,65	12,00	12,20	7,65	7,85
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	84,80	85,30	11,98	12,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	84,90	85,70	11,98	12,17	7,65	7,85
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	84,90	85,70	11,98	12,17	7,65	7,85
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	84,90	85,70	11,98	12,17	7,65	7,85
Kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	84,90	85,70	11,98	12,17	7,65	7,85
Kompas Hertz Maribor Jel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	84,90	85,70	11,98	12,17	7,65	7,85
_ Nova kreditna banka Maribor d.d.	84,20	85,50	11,90	12,20	7,50	8,00
J-judska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	-	-	-	-	-	-
Poštna banka Slovenije	83,30	85,40	11,15	12,10	6,50	7,90
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,05	85,14	12,04	12,07	7,81	7,85
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	84,85	85,25	11,95	12,03	7,76	7,90
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	84,95	85,45	12,00	12,17	7,65	7,95
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	84,80	85,20	12,02	12,05	7,55	7,98
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	83,70	85,00	12,05	12,13	7,20	8,00
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,20	85,70	12,02	12,15	7,83	7,87
Publikum NM, t: 068/ 322-490	84,90	85,30	12,00	12,20	7,65	7,95
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	84,90	85,20	11,95	12,20	7,65	7,95
Publikum Portorož, t: 066/747-240	84,80	85,30	11,90	12,03	7,75	7,91
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,00	85,10	12,04	12,07	7,85	7,90
SKB d.d.,***	83,95	85,60	11,88	12,24	7,50	8,00
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,10	85,25	12,04	12,08	7,75	7,90
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	84,50	85,29	11,96	12,20	7,63	8,08
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	84,20	85,50	11,84	12,20	7,50	8,00
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,00	85,05	12,02	12,05	7,81	7,85
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***	Včerajšnji tečaji *						
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
12. SEPTEMBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1583,00	1648,00
nemška marka	1073,00	1116,00
francoski frank	311,00	323,00
holandski gulden	955,00	994,00
belgijski frank	52,00	54,20
funt šterling	2450,00	2550,00
irski šterling	2499,00	2601,00
danska krona	277,00	288,00
grška drahma	6,60	7,00
kanadski dolar	1175,00	1222,00
japonski jen	15,70	16,30
švicarski frank	1305,00	1358,00
avstrijski šiling	152,10	158,30
norveška krona	245,00	255,00
švedska krona	222,00	231,00
portugalski escudo	10,30	10,70
španska pezeta	12,50	13,20
avstralski dolar	1198,00	1247,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,80	13,20
hrvaška kuna	265,00	300,00
		
12. SEPTEMBER 1995	I v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1591,00	1641,00
nemška marka	1082,00	1110,00
francoski frank	312,00	323,000
holandski gulden	961,00	989,00
belgijski frank	52,30	54,00
funt šterling	2470,00	2555,00
irski šterling	2519,00	2614,00
danska krona	278,00	288,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1183,00	1223,00
švicarski frank	1320,00	1355,00
avstrijski šiling	153,00	158,00
slovenski tolar	12,50	13,40
TEČAJ TOLARJA V AVSTRIJI
11.SEP1EMBER 1995
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,50
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,20	8,70
			
4.SEP1EMBER 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriškldolar francoski frank nizozemski gulden belgijski frank španska peseta danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling italijanska lira švedska krona		1.4588 28.955 89.25 4.8609 1.1652 25.726 1.0859 1.4974 122.09 14.22 0.8986 20.007	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 13.9.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM 83.85	84.45
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
.	Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
MENJALNICA HIDA ofci/ i-s$3-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 175 z dne 12. 9. 1995-Tečaji veljajo od 13.9. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
91,6969
1165,3379
398,4720
89,7258
2118,5727
2763,5694
2371,7360
8195,6390
7,4876
119,9267
7315,9191
1876,8833
79,0223
1699,3658
10014,2512
187,5982
120,7792
153,2953
95,8890
91,9728
1168,8444
399,6710
89,9958
2124,9475
2771,8851
2378,8726
8220,2999
51,0727
191,7796
7,5101
2228,6630
120,2876
7337,9329
1882,5309
79,2601
1704,4792
10044,3844
188,1627
121,1426
153,7566
96,1775
92,2487
1172,3509
400,8700
90,2658
2131,3223
2780,2008
2386,0092
8244,9608
51,2259
192,3549
7,5326
120,6485
7359,9467
1888,1785
79,4979
1709,5926
10074,5176
188,7272
121,5060
154,2179
96,4660
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 13.9.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupdj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. 10. 1995:					1,700,000	864,509	819,852	1,684,361
22	101.7069%	96.4532%	99,0800		170,000	86,451	81,985	168,436
LJUBLJANSKA
UCBUA-NA STOCI UCHAVS. r«c.
Tečajnica bornega trga
št.: 172 Datum: 12. 9. 1995
Vrednost. papir	obr. ex kupon m.div. 5ldat.(3)		enotni tečaj	% sprem	datum povpraS ponudba			Max.	Min.	lofsiT
				.flirtf						
H	800	(11.5.95)	11.800		1.9.	11.300	11.750			
>RB	665	113.6.95)	16.257	,64	12,9.	16.250	16.450	16.520	16.160	4.584
iti	500	(2)(11.9.95|	19.610	,10	12,9.	19600	19.890	19700	19.550	981
MR	1000	(24.2.95.)	33.769	,93	12.9.	33.570	33.750	33,890	33.550	23.638
	ME	Hlf.T.l								
1CE1	10,0	2.(1.10.95)	102,1	,13	12.9,	102,2	104,5	103,0	102,0	2.044
1S01	8,0	5.(30.6.95)	101,1	,15	12.9.	101,1	101,8	101,2	100,8	575
1S02	9,5	9.(14,95)	110,9	,36	12.9.	111,0	111,5	111,4	110,5	34.768
1S08	5,0	4.(31.5.95)	91,9		8.9.	88,0	92,7			
1S11	7,0	5.(15,7.95)	97,1A	,41-	12.9.	97,0	11,0	97,1	97,1	2.766
ISllD	8,0	5.(30.6.95)	100,3	,41	12.9.	100,0	102,0	100,5	99,9	190
1SL2D	9,5	9.(14.95)	107,7		7.9.	108,1	112,0			
Ml	10,0	4.(1.11.941	103,2	,14-	12.9.	102,1	103,5	103,2	103,2	1.183
Ml	5,0	3.(30.6.95)	75,7		8.9.	71,8	70,0			
	ME		tfsTirrni							
1TBR	31	(2)(28.7.95.)	12.795	,09	12.9.	12.700	12.840	12.840	12.750	128
)AD.	10,000	(1.6.94.)	116.263	1,15	12.9.	115.250	115.950	116.650	115,200	8.371
FMD	1715	(24.5.95.)	14,855	3,78	12.9.	14.600	15.100	14.000	14.700	1.307
GPGR		(10)	20.695		8.9.	19.800	21.870			
HMER		(D	15.000	4,46-	12.9.	14.200	15.700	15.000	15.000	30
MKZ	218	(30.3.93.)	10.188	1,38	12.9.	10.060	10.180	10.190	10.180	611
ER	21	(26.6.95.)	3.957	2,74	12.9.	3.921	3.990	4.040	3.910	696
TCTR		(5)	701,0	,32	12.9.	780,0	702,0	782,0	780,0	117
	ME				ITTTfin					
KBTP	2750	(22.6,95)	30.399	2,07	12.9.	31.610	32.690	32.690	29910	44.716
PFlff		(D	28,379	3,12	12.9.	28.510	29.290	28.450	28.000	681
UBKP	720	(25.5.95.)	9.179	3,08-	12.9.	8.700	9.480	9.500	9.000	129
WP		(D	41.153		14.8.	40.000	41.990			
	ME	•ur,*«	irmsr	TSMI						
LEO	12,0	4.(111.94)	99,4A		12.9.	97,3		99,4	99,4	27
DZG	11,0	4.(1.195)	102,1A	,39-	12.9.	102,0	103,3	102,1	102,1.	211
PCE	12,0	7.(16.95)	102,3	,30	12,9	101,2	103,5	102,5	101,2	755
PGO	10,0	2.(16.95)	101,5A	,28	12.9.	101,5	104,0	101,5	101,5	236
SZB1	10,0	2,(15.9.95)	102,6		7.9	103,0	105,5			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 172/95-12. 9. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	r% 1 sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	1000 SIT
	IT*!*									
GEAR			2.990		5.9,	2.410	2.800			
1RD0	200	(7)|30.6.95.)	5.220		4.9.	4.600				
HBR0	55	(1.6.95)	2.999		11.9.	2.750	3.300			
im			1.930A	,52	12.9.	1.610	1.970	1.930	1.930	39
RDR0		(15.6.95)	12.000		11.9,	9.000	11.350			
RGSR			448,5	9,95	12.9.	511,0	530,0	550,0	410,0	6.802
	M*									
ALDP			1.900		8.9.	1,915	2.000			
HBP0	320	(1,6.95)	2.999		6.9.	2.800	3.100			
m						10.000				
KBPP			20.000	6,14	12.9.	26.000	28.000	28,000	28.000	280
RGP0 ■		(6)	900,OA	5,88	12,9,	851,0	1.300	900,0	900,0	702
IMG	360	(25.5.95)	4.510		7,9,	4.500	4.940			
	Mre									
LOK	10,0	6.(1.4.95)	101,0		-7.9.	99,7	102,0			
MLJ0	10,0	6.(1.4.95)	102,5A	,01	12.9.	102,1	103,4	102,5	102,5	47
3SM0	10,0	4.(1.995)	102,0	,04	12.9.	101,6	103,0	102,0	102,0	737
ISO	10,0	4.(1.10.94)	102,0	,35-	12.9.	102,0	103,3	102,0	102,0	642
M	11,0	3.(1.995)	103,4		7.9.	103,0	104,9			
1P0	10,0	7.(1.8.95)	101,0		5,9.	100,1	103,4			
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	100,0		8.9.	25,0				
mo	10,0	3.(1.4.95)	102,3		4.9.	102,3	102,9			
										
										
|60 dnevni (v SIT)										
|90 dnevni (v SIT)										
[120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
			ImIiTT?	TT						
			97,5A	,n	12.9.	96,0	97,3	97,5	97,5	975
del ni, bona (v SIT) NBS2			14.666	1,72-	12.9.	14.150	15.400	15.400	14.200	3.432
delnak.bona(vSrr)NBS3			4.162	9,22	12.9.	4.190	4.330	4.550	3.650	68,207
										
BMT5			101,4		4.9.	96,1				
BMD5			96,0		5.9.	96,0				
BM5										
BVT5			100,9		18.8	96,0				
BVD5			95,9		4.9.	94,0				
BV5										
12.9.95	prejšnji	d T	d%
1.162,40	1.150,40	12,00	1,04
SBI
Vse pravice pridržane. Op: Obv., koma-, in blagaj. zapisi kotirajo v odst(osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v SIT; obv. kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritm. sredine; (0) -izkoriščena dav. olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgov.; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** -dosež. 30-odstotna omejitev-tigovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSll, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti fe-tega; (l)-za leto 1994 div. ni bila izplačana; (2}-izplačilo vmesne dividende; (3)-obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni-pred zapadlostjo le-tega; (4j-kupon, Id je zapadel 1.6.95, ni bil izplačan; (5)-od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6>uvedba postopka prisilne poravnave dne 23.4.1995; (7}-dan izplačila dividende; (8)-dividenda se nanaša na nedeljeno delnico; (10)-o dividendi bo odločala skupSč. delničarjev; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. -dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; nmjnin-najvisji oz. najnižji tečaj določ. vrednostnega papirja;
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. septembra 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA Dl	=VIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: TeCajl so ol trenutne tečaje na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kan iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih r aoseben	1192,2631 2426,5352 8385,0000 7,6605 191,9327 123,5697 noslih Je možno odsl doaovor.	1200,0836 2442,4516 8440,0000 7,7108 193,1916 124,3803 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. TeCaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	84,10 83,80 panje.	84,70 84,40
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 13. septembra 1995 od 00.00 do			idjetij j?4, ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dok) veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 055mstotne točke. Te do ECU = 30.003 na dan. Pri večjih prilivih in nak * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM teni na podle jtahpajerazr kteii veljajo zc upinsetečajc kupovati in Dogoje nakup	83,85 83,80 83,85 84,05 gi srednjih teča ■nerje Banke Slov odkup prilivov i bloči v sporazunr rodajati tujo vali a ali prodaje.	84,50 84,45 84,45 84,55 ev po trenutno 3nje povečano prodajo deviz rta po objcMje-
			
12. SEPTEMBER 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1613,380	—
ECU	—	2047,380	—
nemška marka	—	1094,410	—
francoski frank	—	316,690	—
funt Šterling	—	2506,060	—
holandski gulden	—	976,980	—
belgijski frank	—	53,207	—
španska pezeta		12,799	—
danska krona	—	282,880	—
irski funt	—	2554,950	—
grška drahma	—	6,800	—
portugalski escudo	—	10,548	—
kanadski dolar	—	1198,020	—
japonski jen	—	16,022	—
švicarski frank	—	1337,130	—
avstrijski šiling	—	155,600	—
norveška krona	—	250,540	—
švedska krona		226,850	—
finska marka	—	369,190	—
avstralski dolar		1225,360	
		
12. SEPTEMBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,1500	10,6500
kanadski dolar	7,5500	7,9500
funt šterling	15,7500	16,5500
švicarski frank	842,0000	874,0000
belgijski frank	33,4500	34,7500
francoski frank	200,0000	208,0000
holandski gulden	615,5000	639,5000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,6280	0,6620
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	157,0000	164,0000
švedska krona	■141,7000	148,3000
finska marka	231,0000	241,0000
portugalski escudo	6,6800	7,0200
španska peseta	8,0800	8,5200
japonski jen	10,0000	10,5000
slovenski tolar	8,20	8,70
hrvaška kuna	188,0000	215,0000
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
	
SLOVENIJA	
SNG Drama
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
SNG Drama je podaljšala vpis abonmajev še do petka, 15. septembra. Abonma lahko vpišete v vpisni pisarni SNG Drame, Erjavčeva 1 (službeni vhod), od 9. do 14. ure. Studentske abonmaje bodo vpisovali od 2. do 7. oktobra.
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Ivan Cankar: HLAPCI, režija Mile Korun;
-	Anton P. Cehov: TRI SESTRE, režija Meta Hočevar;
-	Sofokles: FILOKTET, režija Paolo Magelli;
-	Heiner Mtiller: FILOKTET, režija Paolo Magelli;
-	Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM, režija:-Ernst M. Binder;
-	izbirna predstava po želji abonenta.
Jutri, 14. septembra, ob 19.30: Tom Stop-pard: ARKADIJA, komedija z možgani. Za izven.
Levi oder
Danes, 13. septembra, ob 22. uri ter jutri, 14., v petek, 15., in v soboto, 16. septembra, ob 23. uri: Damir Zlatar Frey: CARMI-NA SLOVENI CA, izvenabonmajsko gostovanje Koreodrame.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Vpis abonmajev za sezono 1995/96
Vpisovanje abonmajev za dosedanje abonente - zamudnike in za nove abonente bo potekalo od 11. do 15. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure pri blagajni MGL,-Abonente, ki so abonmaje plačali s položnico, a niso prejeli abonmajske izkaznice, vljudno prosimo, naj se oglasijo pri blagajni MGL.
Abonmajske predstave v sezoni 1995/96
H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO (režija: Hallmar Sigurosson);
Evald Flisar: IZTROHNJENO SRCE (režija: Zvone Šedlbauer);
J. J. Bricaire: DOHODNINA (režija: Vinko Moderndorfer);
Alfred Jary: KRALJ UBU (režija: Bojan Ja-blanovec);
Artur Miller: POGLED Z MOSTU (režija: Mario Uršič);
Jutri, 14. septembra, ob 19.30: premiera: H.
H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO; repriza v petek, 15. septembra, ob 19.30; za abonma Repriza in izven.
V soboto, 16. septembra, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Vpis abonmajev za sezono 1995/96 Vpisovanje abonmajev bo potekalo v avli gledališča (vhod z Glavnega trga) od 11. do 16. septembra, in sicer vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure.
Abonmajski program za sezono 1995/96
-	Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI (PG Kranj);
-	Harold Pinter: PREVARA (PG Kranj);
-	Eugene Ionesco: PLEŠASTA PEVKA ali DELIRIJ V DVOJE (PDG Nova Gorica);
-	Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN (PG-Kranj);
-	Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI (MGL Ljubljana)
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Kulturnica, Zidovska steza 1
Jutri, 14. septembra, ob 17. uri: Z. Krilič: JAJCE, za izven.
Vstopnice so na voljo pri gledališki blagajni ali uro pred predstavo v Kulturnici.
Veliki oder
Sobota, 16. septembra, ob 11. in 17. uri: Svetlana Makarovič: SAPRAMISKA, za izven.
Gledališka blagajna: sreda, četrtek in petek od 11. do 12. ure. Informacije ob istem času po tel.: 314-962.
6. MEDNARODNI LUTKOVNI FESTIVAL -POLETNI LUTKOVNI PRISTAN. MARIBOR
Jutri, 14. septembra, ob 18.30 bo v viteški dvorani mariborskega gradu, Grajska ulica 2, predstava BAROČNA OPERA v izvedbi Petr Forman & Co. iz Prage.
KUD FRANCE PREŠEREN
Jutri, 14. septembra, ob 21 uri vas kudovci vabijo na večer poezije s Tomažem Šalamunom, Danetom Zajcem, Miklavžem Ko-meljem in Jurijem Hudolinom.
CANKARJEV DOM
Od jutri, 14. septembra, do ponedeljka, 18. septembra, ob 20. uri: film, ki vam odpre oči: SLEPARSKO SONCE, oskar za najboljši tuji film in nagrada žirije v Cannesu!
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična sezona 1995
V petek, 22.9., ob 20.30 (red A) bodo s koncertom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Juliana Kovatcheva otvorili novo sezono.
Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago novi abonmaji in eventuelne rezervacije preostalih prostih mest.
Gledališče Rossetti
Predstavitev nove gledališke sezone bo v petek, 15. t. m., ob 12. uri v
fojerju gledališča.
Gledališče Cristallo - La Contrada
V	soboto, 7. oktobra bodo z narečno komedijo, ki sta jo po angleški predlogi predelala Nini Pemo in Francesco Ma-cedonio otvorili novo gledališko sezono.
Pomorska postaja - Dvorana Satumia
V	nedeljo, 17. t. m., ob 21. uri bo v organizaciji Akademije za glasbo in zborovsko pesem na sporedu »Carmina burana«, ob 100-letnici rojstva Carla Orffa. Izvajajo združeni zbori ob spremljavi tolkal in klavirja. Vodi Karol Borsuk.
KOROŠKA
TINJE
V	Domu prosvete bo jutri, 14. t. m., ob
19.	uri predavanje Antona Polcerja iz Maribora o gobah.
V	sredo, 20. t.m., ob 19.30 - Okrogla miza na temo »Čiščenje narodnih he-rojev-nevarnost za mir v deželi?«
ŠENTJANŽ V ROŽU
V	k+k centru bo v petek, 15. t. m., ob
20.	uri koncert skupine Sukar iz Lju-
bljane.
BILČOVS
Pri Miklavžu bo v nedeljo, 1. oktobra, ob 14. uri Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev in srečanje bivših pregnancev.
RADISE
Pred Kulturnim domom - V nedeljo, 17. t.m., ob 11.30 - Radiško žegnanje.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
SMG Ljubljana
POSTANITE ČLAN KLUBA
SLOVENSKEGA
MLADINSKEGA
GLEDALIŠČA
Vpis in vse informacije v prodajni galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 ali po tel. 125-33-12 od 10. do 12. ure ter od 15.30 do 17.30.
GLASBENI NATEČAJ Studentska organizacija v Ljubljani, enota za kulturo, v sodelovanju s FV razpisuje natečaj za izdajo laserske plošče študentskim glasbenim skupinam ali posameznikom, ki še nimajo izdane laserske plošče na področju popularne glasbe. Prijava mora vsebovati potrdilo o statusu študenta (pri skupinah mora biti vsaj polovica članov študentov), posnetke z vsaj tridesetimi minutami glasbe, besedila, kratko biografijo in kontakt skupine (ime, naslov m telefonsko številko). Prijave pošljite do 15. septembra na naslov: SOU v Ljubljani - enota za kulturo (za glasbeni natečaj), Kersnikova 4,
61000 Ljubljana.
Pino Daniele (na sliki) in Pat Metheney začenjata drevi ob 21. uri v Pordenonu skupno turnejo. Najprej bo nastopil vsak s svojo skupino, nato pa še skupaj.
GLASBA
SLOVENIJA
JESENSKE SERENADE
Danes, 13. septembra, ob 20. uri bo na gradu Bogenšperk pri Litiji večer harmonike z glasbo 20. stoletja. Nastopata Mateja Prem, harmonika, in Tomaž Lorenz, violina. Program: H. Zilcher, T. Lundquist, J. Golob, J. Padros, V. Horvat, I. Stravinski (na sliki). Povezovalca programa: Barbara Kranjc in Simon Serbinek.
V petek, 15. septembra, bo ob 16.30 na blejskem gradu in ob 20. uri v Kosovi graščini na Jesenicah renesančni večer. Nastopata Helena Maurič, sopran, in Monika Kranjc, kitara. Program: T.
Morley, J. Dowland, H. Purcel, L. de Narvaez, J. A. Dalza. Program bo povezoval Igor Skrij.
METELKOVA. LJUBLJANA
Prireditve ob drugem rojstnem dnevu Metelkove:
danes 13. septembra, ob 21. uri v gala hali: koncert godalnega kvarteta Enzo Fabiani.
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
V ponedeljek, 18. septembra, bo ob 19.30 v okviru srebrnega abonmaja v dvorani Slovenske filharmonije koncert klasične glasbe. Nastopata Julian Rachlin, violina, in Jurij Smirnov, klavir. Program: Brahms, Schubert, Prokofjev, Franck.
Najpopolnejši informator vseh prireditev v CD - programska knjižica 1995/96! Ne zamudite promocijskega nakupa!
LJUBLJANA
Danes, 13. septembra, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Florjana na Gornjem trgu v okviru prireditev Poletje v stari Lju-
bljani koncert klasične glasbe. Studenti Akademije za glasbo bodo pod vodstvom profesorja Toneta Potočnika predstavili skrite lepote gregorijanskega korala. Vstop bo prost.
SLOVENJ GRADEC
TRETJA MEDNARODNA PEVSKA SOLA
V	petek, 15. septembra, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi sv. Elizabete v Slovenj Gradcu koncert klasične glasbe. Nastopajo godalni kvartet Tartini, harfistka iz Nemčije Maria Graf, godalni sekstet ter Matthias Buchholz in Igor Mirtovič.
BLED
V	petek, 15. septembra, ob 20.30 bo v župnijski cerkvi sv. Martina koncert klasične glasbe. Nastopata Mateja Bajt, kljunasta flavta, in Ingomar Rainer, čembalo. Program: F. Geminiani -Sonata VII v f-molu iz Le prime sonate; J . S. Bach - Koncert v F-duru (Italijanski koncert); F. Couperin - Neuvie-me Concert, Intitule, Ritiratto dell'A-more; M. Marais: Suita I v g-molu iz Pieces de violes... 2e livre.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
MODERNA GALERIJA
Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 20. septembra v Moderni galeriji.
CANKARJEV DOM
Razstava Josefa Albersa je na ogled do 20. septembra
V	Mali galeriji Cankarjevega doma bodo nocoj ob 20. uri odprli razstavo barvnih fotografij Boruta Sraja in Smiljana Šiške z naslovom Kumbhu Mela - Srečanje ob kelihu nektarja.
JAKOPIČEVA GALERIJA. Slovenska 9
Pregledna razstava lesorezov iz obdobja 1935-1995 avtorja Lojzeta Spacala je podaljšana do 30. septembra.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE. Celovška 23
Gotika v Sloveniji: razstavi Arhitektura ter Nastanek, ogrožanje in reševanje likovne dediščine.
NARODNA GALERIJA. Prežihova 1
V	obeh zgradbah galerije je na ogled razstava Gotika v Sloveniji: Slikarstvo in kiparstvo.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji - Svet predmetov.
MESTNA GALERIJA. Mestni tro S
V	galeriji je na ogled pregledna razstava kiparja Stojana Batiča.
GALERIJA Vodnikova domačija. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled posthumna razstava akademskega slikarja Marijana Dovjaka. GALERIJA EOURNA, Gregorčičeva 3
V	galeriji je na ogled razstava slik akademskega slikarja in profesorja slikarstva na ljubljanski akademiji Emerika Bernarda.
GALERIJA KRKA. Dunajska 65
V	galeriji do 7. oktobra razstavlja nizozemski slikar Kees van Eyck.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA. Dunajska 31
V	galeriji je na ogled razstava Od skice do lutke Agate Freyer-Majaron.
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI. CELJE
V	galeriji je na ogled razstava Forma eterna, ki predstavlja osemnajst mladih slovenskih umetnikov Akademije za likovno umetnost.
GALERIJA COMMERCE. Einspielerjeva 6
V	galeriji je na ogled razstava risb in olj akademskega slikarja Barda lucundusa.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaško 40
V	galeriji je na ogled tematska razstava skulptur Aleksandra Kovača Rigoletto.
GALERIJA SIVČEVA HIŠA. RADOVUICA
V	galeriji je na ogled razstava Slike in risbe akademskega slikarja Janeza Zalaznika.
GALERIJA LOŽA. Koper
V	galeriji je na ogled razstava Dušana Tršarja Skulpture v bronu.
RAZSTAVIŠČE VERONIKA. Kamnik
Na ogled sta razstava slik Kašče, pozabljena dediščina Dušana Sterleta in razstava skulptur Oživljanje korenin Aleša Podgorška.
JOŽEFOVA GALERIJA. Gornii trg 21
Nocoj ob 19. uri bodo v galeriji odprli razstavo Sobice - arhetipi in artefakti Dušana Lipovca.
(na sliki: Okamenela ladja, kamen peščenec)
REPENTABOR
Gallus Consort - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe
V	nedeljo, 17. t.m., ob 18.00 -Od Trubarja do Ramovša, nastopajo Šentjakobski otroci, Dina Slama, MiloS Pahor, Irena Pahor, Valentina Guštin, VValter Piščanc, Tomaž Faganel, VValter Barbiero, Črtomir Siškovič, Aleksander Milošev, Marco Bontempo in Marco Verza. Koncert prireja Gallus Consort v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in tržaško pokrajino. Gledališče Miela
V	organizaciji gledališča Verdi in v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura bo na sporedu od 24. t.m. do 17. decembra osem nedeljskih glasbenih matinej. Nastopilo bo osem mladih že uveljavljenih pianistov, ki bodo izvajali Beethovnove sonate. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
STIVAN
V	Stivanski cerkvi bo v petek, 15. t. m. zaključni koncert vseh udeležencev klavirskega tečaja, ki ga je organiziralo Združenje Punto Musicale.
BOUUNEC
Gledališče F. Prešeren - Festival Radio Onda Libera
Danes, 13. t.m., - ob 18.30 predvajanje dokumentarcev o živalskem svetu.
Zvečer »Crossing night« - nastop raznih glasbenih skupin. Festival bo trajal do 16. t. m.
PORDENON
Danes, 13. t. m., ob 21. uri koncert Pina Danieleja in kitarista Pata Mathenyja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do
15.10. razstavlja James Rosenquist.
Galerija Art Light Hall: do 30. t. m. razstavlja slikar Ugo Pierri. Miramarski park- Konjušnica
Do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
Sesljan - Sedež letoviscarske ustanove: do 14.9. je na ogled razstava Vojka Gašperuta. Urnik: 10-13,16-19.
GORICA
Kulturni dom: v torek, 19. t.m., ob 18.30 bo v galeriji Kulturnega doma odprtje razstave slikarja Jona Gala Planinca iz Ljubljane, ki bo trajala do 8. oktobra.
V	Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do
31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
V	dvorani Deželnih stanov na gradu je do 17.9. odprta razstava Got-
ske cerkve v dolini Soče in v Brdih.
KOROŠKA
CELOVEC
Škofijski muzej (Lidmanskygasse 10): odprt je do 15. oktobra.
BELJAK
Galerija ob mestnem zidu: Se danes, 13.t.m., razstavlja furlanski umetnik Mario Micossa.
TINJE
Galerija Tinje: Do 17.9. je na ogled stalna razstava lesorezov Wer-nerja Bergerja in sedemdelnega cikla Valentina Omana.
PLIBERK
Do konca septembra razstavlja VVerner Berg.
ROŽE K
Galerija Sikoronja: v petek, 22. t. m., ob 19. uri »Priče Časa - tretji večer v ciklu Približevanja«.
ODBOJKA / 19. EVROPSKO PRVENSTVO ZA MOŠKE
Italijani in Nizozemci so si že zagotovili polfinale
Jugoslovani podcenili Latvijce, na koncu pa so slavili brez izgubljenega niza - O drugih dveh polfinalistih odločitev danes
ZRJ - Latvija 3:0 (17:15,15:9,15:4)
PIREJ - Dvorana miru in prijateljstva, 300 gledalcev, sodnika Pol in Do-brescu (Rom).
ZRJ: Djurič, Petrovič 7+7, Tanasko-vid 4+10, Brdjovid 8+12, Boskan, Mester, Kovač 9+15, N. Grbič 2+1, V. Grbid 8+11, Jokanovid, Gerič, Vujevič.
LATVIJA: Semenovs, Aukmanis, Birjukovs 4+9, Ozdins, Vilde, Eida 4+9, Berzins, Mihelsons 5+19, Pla-vinskins, Grinfields 2+7, Krastins 2+0, Ceplitis 3+8.
Trajanje nizov: 37, 24 in 18 minut (skupaj 1:19).
V tekmi s predzadnjo na lestvici v skupini 1 Latvijo so jugoslovanski odbojkarji morali pokazati vse svoje znanje, da so premagali tokrat odlične varovance trenerja Valdosa Lario-novsa. Kapetan ZRJ Dejan Brdjovid je po tekmi priznal, da so podcenili rnoc Latvijcev: »Ce bi tako dobro igrali že v prvih treh tekmah, bi na svojem računu imah vsaj eno zmago. Izkazalo se je, da smo se premalo pripravljali na srečanje in kaj lahko bi izgubih prvi niz, ki je bil kljuden za nadaljnji potek igre.« Cisto na koncu je Se dodal, da ne verjame, da bi Grčija lahko pripravila presenečenje hi premagala Nizozemsko, medtem ko ima njegovo moštvo jasen cilj - da-
nes mora s 3:0 premagati Nemčijo.
Italija - Ceska 3:0 (15:8, 17:15, 15:11)
ITALIJA: Tofoli 1+2, Bernardi 9+16, Gravina 4+11, Cantagalli 7+9, Giani 3+5, Papi 2+7, Gardini 2+10, Bovolenta, Meoni n. v., Bracci 3+5, Pa-sinato 0+1, Zorzi 2+4; trener: Velasco CESKA: Hroch 3+2, Rezincek n.v., Fortunik 1+0, Hadrava 3+14, Kop, Karabec 6+22, Pesi 5+5, Smotka 0+2, Pochop 2+9, Kovarik n.v., Blaha n.v., Galis 3+13; trener: Petr Kop
Sodnika: Jankovski (Latvija) in Kluge (Nemčija); servis (točke/napake): Italija 1/17, Ceska 3/19; uspešni bloki: Italija 6+0, Češka 8+4; trajanje setov 32, 35 in 37 minut PATRAS - Tudi v četrtem nastopu na evropskem prvenstvu so »azzurri« slavili brez izgubljenega seta in si ne glede na izid današnje tekme z Rusijo, ki je sinoči izgubila z Bolgarijo, že zagotovih prvo mesto v skupini in
igro,
odločnosti osvojili drugi set, v katerem so že vodih z 8:3. Toda Velasco je nato iz igre potegnil Gianija in Pa-pija, namesto njiju pa sta vstopila Pa-sinato in Cantagalh. Slednji je bil ob Gravini najbolj zaslužen, da so »az-
zum« dobili tudi drugi niz in potem Se tretjega. Zadnji niz je tudi pokazal dva obraza italijanske reprezentance. Do vodstva s 14:5 je njihov stroj deloval brezhibno, nato pa so Cehi prev-zeh pobudo in prišli celo do enajsti-ce, dokler ni Zorzi, ki je včeraj končno igral nekaj več, zaključil srečanja.
V polfinalu so že tudi Nizozemci, ki so prav tako kot »azzurri« proti Nemčiji dosegli četrto zaporedno zmago s 3:0.
OSTALI IZIDI
Skupina A: Ukrajina - Grčija 0:3 (5:15, 12:15, 9:15), Nizozemska -Nemčija 3:0 (15:8,16:14,15:6); vrstni red: Nizozemska 8 (12:0), Grčija 6 (10:4), Jugoslavija 6 (9:4), Nemčija 4 (7:7), Latvija 0 (1:12), Ukrajina 0 (0:12); skupina B: Poljska - Romunija - 3:0 (15:13, 15:3,15:5), Bolgarija - Rusija 3:1 (13:15,15:10,15:13,17:16); vrstni red: Italija 8 (12:0), Bolgarija 6 (9:5), Rusija 4 (9:7), Češka 4 (7:8), Poljska 2 (4:9), Romunija 0 (0:12).
DANAŠNJI SPORED
Skupina A: Latvija - Ukrajina
(15.00)	, Grčija - Nizozemska (17.30), Nemčija - Jugoslavija (20.00); skupina B: Češka - Poljska (15.00), Rusija - Italija (17.30), Romunija - Bolgarija
(20.00)	.
Mirjana Andrejc
Zanimivosti z EP - Zanimivosti z EP- Zanimivosti z EP
Oba rekorda Jugoslovanom
ogledalo derbi 3. kroga v Pireju med ZRJ in Grčijo. Tudi druga skrajnost - rekord o najmanjšem obisku - imajo Ju-goslovanji. Na njihovem srečanju proti Ukrajini je bilo zasedenih le 160 sedežev.
Kar sedemnajst tekem na grški televiziji
Medtem ko je Eurosport skoraj povsem zanemaril letošnje EP, grška televizija vsak tekmovalni dan prenaša vsaj eno tekmo. Doslej so na treh kanalih prenašali srečanja predtekmovalne skupine 1, ki igra v Pireju. Do konca prvenstva bo grška TV prenašala Se 9 tekem; vsa današnja srečanja skupine 1, oba polfinala, tekmo za razvrstitev od 5. do 8. mesta in tri sobotne odločilne tekme.
Nov tekmovalni sistem za EP ’97
Prihodnje, 20. EP v odbojki za moške, ki bo potekalo na Nizozemskem, bo speljano po novem tekmovalnem sistemu. Tako bo priložnost za nastop v finalu dobilo dvanajst ekip - toliko kot zdaj. V sklepni del prvenstva se bodo samodejno uvrstile le prve štiri reprezentance z
letošnjega EP in država gostiteljica; za ostalih sedem mest se bodo reprezentance pomerile v kvalifikacijah. Po novem se bo v njih pomerilo 25 ekip, razdeljenih v pet skupin. Zmagovalci skupin se bodo uvrstili v sklepni del EP, medtem ko bodo drugouvrščene ekipe čakale se dodatne kvalifikacije, iz katerih se bosta le dva najboljša prebila naprej. Po enakem sistemu bodo tekmovala tudi dekleta, ki jih leta 1997 čaka EP v Grčiji. Evropska odbojkarska zveza CEV se je za spremembo sistema odločila zato, da bi zmanjšala število samodejno uvrščenih ekip, v kvalifikacije se bo tako vključilo večje število držav, čas kvalifikacij se bo s sedanjih devet mesecev podaljšal na sedemnajst., da bi tudi vzbudili pozornost javnosti in medijev.
Najmlajši in najvišji
V skupku 1 v Pireju je najmlajSa reprezentanca ZRJ, ki je v povprečju stara 24, 7 leta. Najvisji so v povprečju Nizozemci - 201 cm. V skupim 2 v Patrasu so najmlajsi Romuni (23, 4 leta), najvišji pa Poljaki (201 cm). Vsekakor je velikan med velikani 215 cm visoki Mareki Nmvak.
(MAn)
ŠAH / FINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA PCA
Kasparov in Anand stasev prvi partiji razšla z delitvijo točke
Branilec in izzivalec odigrala siciljanko
NEW YORK (dpa) - Prva partija finala šahovskega svetovnega prvenstva poklicnih igralcev v VVorld Trade Centru v New Yorku med branilcem naslova Rusom Garij em Kasparovom in 25-letnim izzivalcem Indijcem Visvanatanom Anandom se je končala z remijem.
V sicilijanski partiji, v kateri si noben igralec ni mogel priigrati večje prednosti, sta se tekmeca po 27 potezah sporazumela za remi. Začetek dvoboja z nagradnim skladom 1, 5 milijona dolarjev je povzročil veliko zanimanje javnosti. Zupan New Yorka Rudolph Giuliani, ki je šahistoma poleti predlagal, naj dvoboj odigrata v New Yorku, je pred tisoč gledalci simbolično povlekel prvo potezo z Anan-dovim kraljevskim kmetom. Indijec je imel bele figure, Kasparov pa je izbral sicilijansko obrambo. Tekmeca sta igrala različico Scheveningerjevega sistema, ki ga svetovni prvak najbolje obvlada.
-T
VUELTA
Policijsko
varstvo
za
Jalaberta
SEVILLA - Deseto etapo kolesarske dirke po Španiji je dobil Nizozemec Jeroen Blijle-vens pred Italijanom Nicolo Minalijem. Španska pohcija je vodilnemu v skupnem seštevku, Francozu Laurentu Jalabertu, po anonimnem grozilnem telefonskem klicu dodelila posebno varstvo. Jalabertu je neznanec sporočil svoj protest proti francoskim jedrskim poskusom na Tihem oceanu. Pohci-sti bodo Francoza še Posebno skrbno varo-vali pred startom in na cilju etap.
Izidi - 10. etapa (Cordoba - Sevilla, 170 km): 1. Blijlevens (Niz) 4:21:26, 2. Minah (Ita), 3- Teutenberg (Nem) isti čas; skupno: 1. Jala-oert (Fra) 45:10:06, 2. Olano (Spa) + 5:12, 3. Bmyneel (Bel)+ 6:24.
H TENIS / PO KONČANEM MEDNARODNEM PRVENSTVU ZDA h
Letošnji US Open je bil najboljši med najboljšimi
NEW YORK - »Dragi obiskovalci, hvala vam, ker ste bili Štirinajst dni z nami. Videli smo najboljše med najboljšimi. US Open 95 je bil najkakovostnejši US Open v zgodovini turnirja.« David R. Markin, predsednik Ameriške teniške zveze, je bil kratek, kajti pri tenisu, kakršnega smo dva tedna spremljali na najbolj norem turnirju na svetu, poveličevanja niso bila potrebna.
Dovolj sta bili Monika Seleš in Steffi Graf. Dovolj zanimive so bile obširne zgodbe o Petru Grafu, trenutno najbolj znanemu utajevalcu davkov na svetu, ki mu sodne oblasti ne dovolijo nikakršnega stika s Steffi. Se bolj razburljivo je bilo spremljati formo obeh šampionk, ki sta se borili z nasprotnicami in - poškodbami. Monika s kolenom, Steffi s hrbtom. Finale je bil sploh čudovita zgodba, v'kateri sta Monika in Steffi odigrali najboljši niz vseh časov, v kateri je Steffi blestela pri servisu, Monika pa navduševala z dvoročnimi winnerji.
tekmici pa sta jo končali s prijateljskim stiskom rok, ki je bil tokrat tudi z Monikine strani res pristen. Zaradi Petrove obtožbe glede senzacionalne vrnitve Se-leševe, ki so jo spremljali dvomi o kakovosti »ostalega« ženskega tenisa, in zdravstvenih težav se je Steffi Graf osemnajste zmage za Grand Siam v karieri (štiri zmage na Roland Garrosu, štiri v Melbournu, šest v FVimbledonu, Štiri v New Yorku), s katero se je izenačila z Evertovo in Navratilovo, veselila najbolj v življenju. Morda ste opazili, da so tudi druga dekleta v New Yorku igrala boljši tenis, kot smo ga bili vajeni v zadnjih letih. Toda glavni vlogi sta bili - tako kot pri moških - rezervirani samo za največje. Pete Sampras in Andre Agassi sta v New Yorku dokončno potegnila črto, ki ju loči od ostalega teniškega sveta. Goran Ivaniševič je imel smolo, Boris Becker je bil blizu, Jim Courier je bil blizu, Changa je premagal Courier. Drugi so bili statisti, ki
so tekmovali v zelo temni senci Agassijevih zabijanj, Samprasove genialnosti, Beckerjevega prebujenega pobalinstva in Cou-rierjevga cinizma. Andre je kljub ne povsem vrhunski formi živel od neverjetnih returnov in Brooke Shilelds. Boris je dokazoval, da je še vedno blizu An-dreeu in Petu - in da lahko živi brez Nicka Bolettierija. Jim je hotel odgovoriti na vprašanje: »Si bil prvi na svetu zato, ker Agassi takrat ni igral, ker je Sampras še iskal igro in ker je bil Becker zunaj forme?« Pete je spet igral za Tima Gulliksona. V trenutkih največjega zmagoslavja v karieri, ko je v neposrednem dvoboju premagal velikega tekmeca in velikega prijatelja, so bile solze spet močnejše od njega. Tudi pri solzah je bil velik. Ali kot je pri podelitvi povedal Andre Agassi: »Ce sem po tako fantastični sezoni moral izgubiti finale US Opna, sem vesel, da sem ga izgubil proti šampionu, ki stoji ob meni.«
Jaka Lucu
Anand je kot navadno napadal hitro, medtem ko je Kasparov za svojo trinajsto potezo razmišljal kar pol ure. Toda Rus ni zašel v resne težave. Oba šahista sta začela dokaj previdno, da si ne bi že v uvodu priigrala zaostanka.
»Nevarno je, če imaš v prvi partiji črne figure. Anand je tudi po otvoritvi zelo hitro vlekel poteze, na polovici dvoboja je imel 25 minut prednosti. Imel je zanesljiv položaj, zato sem z remijem zadovoljen,« je po prvem od
največ dvajsetih dvobojev dejal Kasparov.
Poteze prve partije: beh Anand - črni Kasparov: 1. e4, c5; 2.Sf3, d6; 3, d4, cxd4; 4. Sxd4, Sf6; 5. Sc3, a6; 6. Le2, e6; 7. a4, Sc6; 8. 0-0, Le7; 9. Le3, 0-0; 10. f4, Dc7; 11. Khl, Te8; 12. Dd2, Ld7; 13. Tadl, Tad8; 14. Sb3, Lc8; 15. Lf3, b6; 16. Df2, Sd7; 17. Sd4, Lb7; 18. Lh5, Tf8; 19. Dg3, Sxd4; 20. Lxd4, Lf6; 21. Le2, e5; 22. fxe5, Lxe5; 23. Df2, Sc5; 24. Lf3, Tfe8; 25. h3, a5; 26. Tfel, Lc6; 27. b3,h6-remi.
NOVICE
0‘Briena ne bo v Talenceu
TALENCE (STA/AP) - Trikratni svetovni prvak v deseteroboju Američan Dan 0‘Brien zaradi poškodbe levega kolena ne bo nastopil na deseterobojskem mitingu v francoskem Talenceu. Američan se je poškodoval na mitingu v Pullmanu v ZDA in ga tako ne bo na največji prireditvi atletskega mnogoboja, ki vsako leto zbere najboljše atlete z vsega sveta.
V Leipzigu brez Grofove
FRANKFURT (STA/AP) - Prva igralka sveta v ženskem tenisu Nemka Steffi Graf je odpovedala svoj nastop na teniškem turnirju WTA z nagradnim skladom 430.000 ameriških dolarjev v Leipzigu. Mesto prve nosilke na tem turnirju bo po odpovedi Grafove prevzela četrta igralka na svetu, Čehinja Jana Novotna. Med drugimi bodo v Leipzigu nastopile Anke Huber iz Nemčije, Mary Pierce iz Francije in Magdalena Malejeva iz Bolgarije.
Flamengo bo vodil komentator
RIO DE JANEIRO - Eno najbolj znanih nogometnih moštev na svetu, brazilski Flamengo iz Ria de Janeira, ki ima v svojih vrstah tudi Romaria, bo v prihodnje vodil VVashington Rodrigues, nekdanji športni komentator na loKalni radijski postaji. Dosedanji trener Vanderlei Luksemburg je moral odstopiti zaradi slabih rezultatov, novi pa je pogodbo podpisal le za tri mesece, češ da bo v tem Času spoznal, ali mu trenerski poklic sploh ustreza.
Deborah Compagnoni še tretjič »pod nož«
RIM (STA/AP) - Italijanska alpska smučarka Deborah Compagnoni bo morala še tretjič na operacijo liga-mentov na desnem kolenu, so sporočiti iz italijanske smučarske zveze. Compagnonijevo, ki je morala zaradi hudih bolečin prekiniti priprave v Čilu, bodo operirali na kliniki v Lvonu, leji
predhodna posega.
Lyonu, kjer so opravili tudi
Philippoussis bo debitiral v Davisovem pokalu
MELBOURNE (STA/AP) - Mladi avstralski teniški
Ijem tega je v
2. krogu porazil zmagovalec Spanec Jordi Buritia, bo doživel debi v reprezentanci za Davisov pokal, in sicer 22. septembra proti Madžarski. Kapetan avstralske reprezentance John Newcombe je v eldpo povabil še Patricka Rafterja in dvojico Mark VVoodforde in Todd VVoodbridge, ki naj bi od 22. do 24. septembra na Madžarskem skušala ostati v svetovni skupini Daviso-
igrali na domačem terenu.
NOGOMET / PRVO KOLO V POKALU EVROPSKE NOGOMETNE ZVEZE
Lahki zmagi Milana in Lazia, remi Interja in Rome v Švici
Polom SCT Olimpije z Rodo- Časten poraz Mariborčanov Nemške ekipe slabo - Bayern izgubil z moskovsko Lokomotivo
Prvo kolo v pokalu UEFA je prineslo nekaj presenetljivih rezultatov, med katerimi velja prav gotovo na prvem mestu omeniti poraz Bayema doma proti moskovski Lokomotivi. Tudi ostali dve nemški ekipi Freiburg (doma) in Kai-serslautern (v gosteh) sta izgubili, zato pa so imeli precej več uspeha Italijani. Če zmagi Milana proti poljskemu Lublinu (4:0) in Lazia proti ciprski Omonii (5:0) nista bili vprašljivi niti pred tekmo, pa so se v Rimu in Milanu bab gostovanj v Švici. Toda tako Liter kot Roma se vračata domov z neodločenim izidom (obe srečanji sta se končali 1:1). Tako je povsem realno pričakovati, da bo imela Italija tudi v drugem kolu pokala še naprej vse štiri svoje predstavnike.
hiter je na razmočenem in blatnem igrišču v Luga-nu (skoraj skozi vso tekmo je deževalo, proti koncu srečanja pa so nogometaši igrali pod pravim nabvom) s težavo iztržil neodločen izid. Igralci benerja Bian-chija so zelo dobro igrali prvih 20 minut, ko so izpeljali vrsto" zelo uspešnih napadov in pri tem se je zlasti izkazal Roberto Carlos s silovitimi streb od daleč.
In s tako »bombo« iz prostega strela je Interjeva »šestica« v 11. minuti dosegla gol. Pri tem pa je švicarska obramba storila grobo napako, saj je žoga šla skozi živi zid, ki so ga postaviti domači nogometaši.
Švicarji so se nato opogumili, prejeli pobudo v svoje roke in še posebno z razigranim Sahmovom organizirali vrsto uspelih ak-
cij, ki jih je Interjeva obramba le s težavo zajezila. Najzrelejšo priložnost za izenačenje je imel Genit-zon, ki je bil sam pred vratarjem Paghuco, ta pa je žogo odbil v kot.
V drugem polčasu so Švicarji še z večjo vnemo napadati in že v 3. minuti je Fornera pred praznimi vrati zapravil izredno priložnost. V 10. min. je Luga-no izvedel komer, Pagliuca je slabo posredoval in Mauro Galvao je namesto praznih vrat zadel. Neverjetno! V 21. minuti so Švicarji povsem zasluženo izenačiti. Carrasco je premagal Pagliuco kar s strelom iz kota. Pagliuca pa se je nato oddolžil, ko je večkrat odločno posredoval in rešil svoje moštvo pred gotovim porazom. Zadnjo stoodstotno priložnost za gol so Švicarji imeti tri mi-
NOGOMET / LIGA PRVAKOV
Juventus v Dortmundu v okrnjeni postavi
DORMTUND - Minilo je že dolgih devet let, odkar je Juventus zadnjič nastopil v pokalu prvakov. Teklo je namreč leto 1986, ko je tu-rinsko moštvo, ki je leto prej poseglo po evropskem naslovu, izgubilo v 2. kolu po enajstmetrovkah proti Real Madridu.Po 9 letih se torej Juventus spet pojavlja v tem pokalu z resnim namenom, da bi odigral vidno vlogo in predvsem, da bi lahko »brez madeža« posegel po tem prestižnem pokalu in ne kot leta 1985
na tragičnem finalu na stadionu Heysel v Bmslju.
»Nočem več slišati besede o krvavem pokalu. Takrat smo regularno osvojil pokal in sedaj smo prav mi tisti, ki si želimo zmago na tem tekmovanju, da bi izbrisati sporriin na tragične dogodke iz leta 85,« je dejal Roberto Bettega, ki je vezni člen Juventusovih generacij vse doslej (prej kot igralec, sedaj kot dobomik).
Juventus bo drevi igral v Dortmundu proti nevarni Borussii, in to v dokaj
NOVICE
Montezemolo razočaran
FRANKFURT - Feirarijev predsednik Luca Corde-ro di Montezemolo je časnikarjem na avtomobilskem sejmu v Frankfurtu glede nedeljske dirke za VN Italije v Monzi med drugim dejal: »Tako čudovito občinstvo, kot je bilo naše v Monzi, bi si zaslužilo, da bi ferrarija prva privozila skozi cilj. Pomembno pa je, da ne vržemo puške v koruzo in da še naprej delamo za boljše rezultate kot doslej. Glede Schumacherja, mislim, da smo odlično izbrati. To je voznik, ki je že pri 26 letih eden najboljših nasvetu.«
Montezemolo je nato spregovoril tudi o vprašanju drugega voznika: »Zal mi je, da Berger ni ostal pri nas. Ga pa razumem, da ni želel biti Schumacherju drugi voznik. Aleši je pravilno ravnal, da je prestopil k Benettonu, kajti za osvojitev svetovnega naslova mora vsak voznik zamenjati vsaj eno ali dve avtomobilski hiši. Preden bomo najeti drugega voznika, moramo temeljito preštudirati vsako možnost. Absolutno se ne smemo prenagliti. Prvenstvo je še v teku in imamo dovolj časa, da dobro izberemo tudi drugega voznika.«
Trener Cosenze odstopil
COSENZA - Trener italijanskega drugoligaša Cosenze Fausto Sitipo je včeraj odstopil zaradi dosedanjih slabih rezultatov ekipe. Sitipo je samokritično ocenil svoje delo in dejal, da bi moštvo, glede na kvalitetni izbor posameznikov, lahko doseglo boljše uspehe kot pod njegovim vodstvom. »Upam, da bo ta moja poteza ekipi koristila,« je še dejal Sitipo.
Vodstvo Cosenze je že v stiku z nekaterimi trenerji, kot so Maifredi, Reja, Mutti, Galeone in celo Scogtio.
okrnjeni postavi. Odsotni bodo namreč Vialti in Ra-vanelli (izključena) ter Lombardo in Vierchovvod (poškodovana). Juvntusov trener Marcello Lippi pa je pred drevišnjim srečanjem optimistično razpoložen in pravi: »Ko zavzeto in požrtvovalno delaš celo leto, ne moreš na eni sami tekmi spremeniti načina igranja, mentalitete, čeprav igraš v okrnjeni postavi. Juventus igra na vsaki tekmi na zmago in tudi proti Borussii bomo igrati za zmago. Borus-sia je letos močnejša v napadu, saj je najela Rubena Soso. Odsotna bosta sicer Riedle in Chapuisat, toda Tanko in Herrtich, najboljši strelec lige, sta zelo nevarna. Tu pa so še naši bivši nogometaši Moller, Reuter in Julio Cesar.«
VERJETNI POSTAVI
BORUSSIA:	Klos,
Reinhardt, Kobler, Freund, Juho Cesar, Sammer, Reuter, Zorc, Sosa, Moller, Herrtich.
JUVENTUS: Rampulla, Ferrara, Pessotto, Tacchi-nardi, Porrini, Paulo Sousa, Di Livio, Conte, Padovano, Jugovič, Del Piero.
SPORED 1. KOLA
LIGE PRVAKOV
Skupina A: Nantes - Porto; Dinamo Kijev - Panathi-naikos; Skupina B: Legia Varšava - Rosenborg; Black-burn - Spartak Moskva; Skupina C: Borussia Dortmund - Juventus; Steaua Bukarešta - Glasgovv Ran-gers.; Skupina D: Ajax Amsterdam - Real Madrid; Grasshoppers - Ferenc varoš. Vse tekme se bodo začele ob 20.30.
V nadalnji del se uvrstita prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine. Cetrfinale bo na sporedu 6. in 20. marca 96, polfinale 3. in 17. aprila, veliki finale pa 15. maja.
nute pred koncem, ko je odlični Erceg iz neposredne bližine streljal v vrata, toda tudi tokrat je bil Pa-gtiuca na mestu.
Včeraj sta igrati tudi dve slovenski ekipi. V Pireju je Maribor Branik doživel časten poraz proti enemu najslavnejših grških klubov 01ympiakosu. Mariborčani so se hrabro upirati Grkom, ki so imeti premoč, toda v prvem delu so mariborska vrata ostala nedotaknjena, v drugem delu je Andrej Juskoviak popeljal 01ym-piakos v vodstvo, končni rezultat 2:0 pa je v 69. minuti postavil Skartados. Čeprav poraz ni visok, pa je malo verjetno, da bi lahko Maribor Branik na povratnem srečanju rezultat spreobrnil v svojo korist.
Pravo katastrofo pa je v Kerkradeju proti Rodi doživela SCT Olimpija. Nizo-zemsci so že v prvem delu voditi s 4:0, peti gol pa so dosegli 2 minuti pred koncem iz enajstmetrovke.
Lugano - Mer 1:1 (0:1)
Strelca: Roberto Carlos v 13. in Carrasco v 66. minuti.
LUGANO:	VValker,
Morf, Fornera, Galvao, Penzavalti, Carrasco, Genti-zon (od 77. min. Belloni), Shalimov, Erceg (od 90. min. Bugnard), Esposito (od 72. min. Manfreda), Colombo.
ENTER: Pagliuca, Bergo-mi, Festa, Manicone, Fresi (od 46. min. Paganin), Roberto Carlos, Zanetti, Berti (od 85. min. Bianchi), Del-vecchio (od 60. min. Ganz), Carbone, Orlandini.
Sodnik: Dick Joti (Nizozemska).
Reti: nel pt 13' Roberto Carlos; nel st 21' Carrasco.
Lazio - Omonia 4:0 (2:0)
Strelec: Casiraghi v 11., 16. in 89. min., Rambaudi v 53. in Signori v 55. minuti (llm)
i_______________________________________________________________
Dejan Savičevič, eden boljših na igrišču, je tako dosegel prvi zadetek za Milan (Foto AP) LAZIO: Marchegiani (od na (od 62. min. Kunz), Carboni, Moriero (od 7
LAZIO: Marchegiani (od 44. Orsi), Romano, Favalti, Di Matteo, Negro, Bergodi, Rambaudi (od 68. min. Di Vaio), Fuser (od 46. min. Piovanelti), Casiraghi, Win-ter, Signori.
OMONIA: Charitou, Y. Khalotheu, Christodolu, Stefan, C. Khalotheu, S. Andreu, K. Andreu, Savvi-des, Malekkos (od 75. min. Costantinidis), Tutits, Jtiourroupas.
Sodnik: Miiller (Švica)
Milan - Lublin 4:0 (1:0)
Strelec: Savičevič v 10., Machaj v 46. (avtogol), Weah v 67. in Boban v 71. minuti.
MU,AN: lelpo, Panucci, Mal dini, Albertini (od 79. min. Ambrosini), Galti, Ba-resi, Donadoni, Boban, Weah (od 68. min. Baggio), Savičevič (od 76. min. Di Canio), Simone.
LUBLIN:	Dreszer,
Czajkovvski, Krzyzanow-sky, Rogowsky, Pr-zerywacz, Kaluzny, Nalepka, Machaj, Mayak, Gorski, Sczypkowsky.
Sodnik:	Fallestrom
(Švedska)
Neuchatel - Roma 1:1 (1:1)
Strelca: Jeanneret v 11., Moriero v 19. minuti
NEUCHATEL: Cormin-boeuf, Jeanneret (v 90. min. Vernier), Bonolair, Martin, Ruedan, Perret, Pa-
na (od 62. min. Kunz), Rothenbuhler, Moldovan, VVittl, Isabella (83. min. Kaegi).
ROMA: Cervone, Aldair, Lanna, Statuto, Petruzzi,
Carboni, Moriero (od 73. min.Berretta), Cappioli, Balbo (od 84. min. Totti), Di Biagio, Fonseca (od 46. min. Branca).
Sodnik: Elleray (Anglija)
Mdi včerajšnjih tekem
Roda Kerkrade (Niz) - SCT Olimpija (Slo) 5:0 01ympiakos (Grč) - Maribor Branik (Slo) 2:0 Neuchatel (Svi) - Roma (Ita)	1:1
Lugano (Svi) - Mer (Ita)	1:1
Milan (Ita) - Lublin Pol)	4:0
Lazio (Ita) - Omonia (Cip)	5:0
Hapoel Beer Sheva (Izr) - Barcelona (Spa) 0:7 Strasbourg (Fra) - Ujpest (Madž)	3:0
Vardar Skopje (Mak) - Bordeamc (Fra)	jutri
Vitoria Poit) - Standard Liege (Bel)	3:1
Fenerbahce (Tur) - Real Betis (Spa)	1:2
Rotor Volgograd pus) - Manchester U. (Ang) 0:0 MyPa-47 pin) - Psv Eindhoven (Niz)	1:1
Lens (Fra) - Avenir Breggen (Luks)	jutri
Sparta Praga (Ceš) - Silkeboig (Dan)	0:1
Lierse pel) - Benfica Lizbona (Pori)	1:3
Sevilla (Spa) - Botev Plovdiv (Bol)	2:0
Bayem M. (Nem) - Lokomotiv Moskva (Rus) 0:1 Austria Dunaj (Av) - Dinamo Minsk (Blr) 1:2 MaMo (Sve) - Nottingham Forest (Ang)	2:1
Cemomorec (Ukr) - Lodž Pol)	1:0
Monaco (Fra) - Leeds United (Angl)	0:3
Br6dby (Dan) - Lillestrom (Nor)	3:0
Raith Rovers (Sko) - Akranes (Isl)	3:1
Friebuig (Nem) - Slavija Praga (Ceš)	1:2
Slovan Bratislava (Sik) - Kaiserslautem (Nem) 2:1 Farense por) - Lyon (Fra)	danes
Levski Sofija (Bol) - Aalst pel)	1:2
Glenavon (S. Ir) - VVerder Bremen (Nem)	danes
Viking Stavanger (Nor) - Amcerre (Fra)	1:1
Spartak Vladikavkaz (Rus) - Liverpool (Ang) 1:2 Zimbru Kišinjev (Mol) - Raf Riga (Lit) _	1:0
Povratne tekme bodo 26. tm.
PRED ZAČETKOM TEKMOVANJA V CHAMPIONS LEAGUE
Trije favoriti v letos manj kvalitetnem tekmovanju
Peti pokal prvakov pod novo inačico »Champions League« je letos za spoznanje manj privlačen kot prejšnja leta. Razlogov pa je več. Predvsem velja omeniti, da je lani mnogo uglednih ekip (Milan, PSG, Manchester United, Bayem) ostalo brez državnega naslova, kar je prispevalo, da bo zelo kakovosten pokal Uefa, saj so se omenjena moštva zelo okrepila v želji po takojšnjem maščevanju, PSG recimo prav na račun prvaka Nantesa. Got-teborg, Anderlecht in Hajduk, klubi ki vendarle nekaj pomenijo, so potegnili krajši konec že v kvalifikacijah, slednjič pa so priprave na letošnjo evropsko sezono minile v znamenju polemik glede izključitve Crvene zvezde iz najelitnejšega tekmovanja, kar sicer ne vpliva bistveno na tekmovalno plat vendar nazorno kaže, da je spreminjanje pravil točkovanj za določanje nastopajočih in celo priložnostno krojenje novih pravil zadnja leta na dnevnem redu.
Ob tem je poleg pozitivne finančne računice (a le zaradi večjega števila tekem) nedvomno poudarka vreden podatek, da je zanimanje gledalcev za novi pokal prvakov
manjše, ker je v izločilnih skupinah veliko srečanj nepotrebnih in v nasprotju z mnogimi napovedmi, naj bi tudi letos bilo tako. Se slabše pa bi seveda bilo, in do tega res ni bilo daleč, če bi med šestajsterico biti tudi Ciprčani ati Izraelci. V skupM A je Porto daleč najboljša ekipa, Nantes pa naj bi kljub močno obubožanem kadru, ki je lani presenetljivo izpodrinil s francoskega prestola PSG brez večjih preglavic nadzoroval »outsiderja« Dinamo Kijev in Panatinaikos. Politično ekonomsko moč slednjega je moral okusiti splitski Hajduk, ki je povratno srečanje moral odigrati v Rijeki in po mnenju hrvaškega tiska s sramotnim sojenjem.
Spartak Moskva, ki se je okrepil s povratnikoma Kulkovom in Jura-nom, igra vlogo favorita v B skupM. Na papirju bi drugi moral biti Black-bum, ki pa je v prvenstvu startal izredno slabo, razen tega pa v Champions League tradicija angleškim ekipam ni naklonjena: Legija ali Rosenborg lahko pripravita presenečenje, jasno pa je, da je ta skupina najslabša in usoda tega ati onega v četrtfinalu takorekoč določena.
Tako imenovana »železna skupina« Juventusa je taka lahko le v italijanskih dnevnikih: seveda je Bor-rusia Dortmund izredno dobro moštvo in eden izmed treh favoritov za končno zmago, toda glasgowski Rangersi in Steaua res nista kaj prida ekipi. Skoti so s skupnim 1:0 izločiti ciprskega prvaka, predvsem pa so zaradi izredno slabe domače konkurence nepripravljeni na oster boj, kar se je izkazalo v zadnjih dveh sezonah. Steaua ima prav tako le ugledno ime. Gre v bistvu za enajsterico, kjer se v družbi starih mačkov, ki v tujini niso imeli uspeha, preizkušajo mlajši igralci. Lani mešanica ni obrodila sadov.
V skupini D sta Grasshoppers in Ferencvaros že v naprej obsojena na propad, Ajax je kot odprta knjiga: Seedorfa in Rijkaarda so že nadomestiti talentirani fantiči, ki so še neznani a bodo ob koncu sezone polniti strani časopisov. Real Madrid, ki v Champions League nastopa prvič, pa si letos bolj kot domače žeti mednarodno slavo. Za trojico Ajax, Juventus, Borrusia (v preferenčnem vrstnem redu) so Spanci obvezno četrta sila tekmovanja, (dk)
SKI
ROLKE / SVETOVNI POKAL
ŠZ BOR / 33. OBČNI ZBOR NA STADIONU »PRVI MAJ«
David Bogateč izvrsten tretji na tekmovanju za SP v Avstriji
Mladinin rolkar David Bogateč (na sliki) se je pred kratkim z italijansko reprezentanco udeležil 2. in 3. preizkušnje za svetovni pokal v kategoriji naraščajnikov.
V	francoskem Valloiru je naš predstavnik na drugi preizkušnji SP skupno s Simonejem Bu-ziolom iz Bassana in z Milančanom Saulom Gal-biatijem osvojil dobro 5. mesto. Zmagali so Nizozemci pred Ukrajinci, Madžari in Nemci. Glede na to, da je bila tekma navkreber, se je David Bogateč odlično odrezal.
Naj omenimo, da je bila Italija v absolutni kategoriji (postava: Mirko Colavo, Stefano Cordoni in Omar Peruzzo) tretja. Zmagala pa je Ukrajina pred Nizozemsko.
V	Valloiru je bila tudi preizkušnja za posameznike. Udeleženci so imeli zaradi višinske razlike velike težave. Cilj je bil namreč postavljen na 2.000 m, start pa na 2.600 m. Mladinin rolkar se na taki progi ni znašel in je v konkurenci 15 udeležencev v kategoriji naraščajnikov osvojil 12. mesto.
Na tretji preizkušnji za svetovni pokal v Ram-sau v Avstriji je bila na sporedu individualna tekma v, Sprintu navkreber. David Bogateč je med nara š C a j n i k i
osvojil odlično 3. mesto in bil v absolutni kategoriji 82 tekmovalcev 24. Za prvouvrščenim je zaostal le za minuto in 17 sekund.
Svetovni pokal se je z avstrijsko tekmo končal z velikim slavjem italijanske reprezentance, ki je osvojila končno prvo mesto pred Ukrajino in Nizozemsko.
Italijanska reprezentanca bo v kratkem nastopila na svetovnem prvenstvu na Švedskem. Vse kaže pa, da bodo potovali na Švedsko le člani in mladinci, medtem ko za mlajše kategorije zveza nima dovolj denarja.
Predsednik M. Tavčar Naši športniki kmalu pod svojo streho
Novi odbor je prenovljen in pomlajen - Priznanje Odboru za ohranitev stadiona Prvi maj - Zahvala matični Sloveniji za zajeten prispevek
Po dolgem obdobju štirih let je naša največja klubska športna organizacija SZ Bor spet imela redni občni zbor. Za ta občni zbor, predvsem po zadnjih dogodkih v zvezi s stadionom »1. maj«, je vladalo, ne samo med našimi športniki temveč med našo skupnostjo sploh, veliko zanimanje. Zato je bila mala dvorana na »1. maju« skoraj pretesna za vse prisotne.
Tudi začetek občnega zbora se je začel z dokajšnjo zamudo, saj velika večina prisotnih na OZ še ni videla prenovljenih objektov in si je radovedno ogledovala obe dvorani, ki čakata na skorajšnje uradno »odprtje«. In resnici na ljubo, obe telovadnici, čeprav dela še niso končana, izgledala zelo čedni, prostorni in funkcionalni.
Predsednik SZ Bor Milan Tavčar je v svojem poročilu uvodoma dejal, da so z zamudo sklicali ta občni zbor v glavnem zaradi tega »ker si je sedanji odbor, ob svoji izvolitvi 15. oktobra 1990, zadal nalogo, da reši nekaj temeljnih postavk za nadaljnje delo združenja. Med temi sta bili v ospredju predvsem dve: izboljšati vadbene in tekmovalne pogoje naših ekip, tek-movavalcev ter rekretativcev in urediti, oz. uranovesiti finančno sliko društvene blagajne, ki je bila v skrajno težkih in slabih vodah.«
Okoliščine, v katerih je deloval odbor v zadnjih letih, niso bile lahke, je še naglasil predsednik. Naposled pa je odbor le izpeljal zadano si nalogo, in ne samo: »Ge po eni strani, kljub vsemu, trenutna finančna slika naSega združenja vendarle ni ravno rožnata, pa smo po drugi strani, pa čeprav ob pomoči nekaterih naključij, uspeli pri rekonstrukciji naših objektov doseči več, kot smo prvotno upali in načrtovali.«
Tavčar pa je samokritično priznal, da odbor ni uspel rešiti vprašanja uskladitve društvene-
ga statuta z novimi potrebami tako velike organizacije ter z novimi pravnimi normami. »Novi statut,« je dodal, »ostaja ena izmed prednostnih nalog za novi odbor, zlasti zato, ker ostaja Bor s svojimi približno 800 aktivnimi člani, 60 odborniki in okoli 30 trenerji še vedno naša največja osnovna zamejska tele-snokuluturna organizacija ter potrebuje kot taka trdno upravo in pravno osnovo za svoje delovanje.«
Nato se je predsednik dotaknil vprašanja, ki je močno odjeknilo med našo skupnostjo in dejal: »Prelomno dejanje je bil vsekakor sklep, sprejet na lanski seji 18. julija, da se ves objekt zapre. Stanje naših prostorov je bilo že tako kritično, da je ogrožalo varnost tistih, ki so vanje zahajali. Balon je bil skoraj neuporaben, mala dvorana je bila skrajno nevarna zaradi odpadanja stropa.«
Zaprtje stadiona je vzbudilo med našo javnostjo veliko zaskrbljenost. Sredi avgusta se je ustanovil odbor za ohranitev stadiona 1. maj, ki so ga sestavljali Borovi elani in drugi ljubitelji športa. Ta odbor je sestavil izredno dinamičen načrt pobud za ponovno usposobitev objekotv. Sledile so si seje z našimi družbenopolitičnimi komponentami in izšel je enoten sklep, da je pomen objektov pri Sv. Ivanu preveč pomemben za vso našo skupnost, da bi lahko ostali pri vsem tem ravnodušni.
Odbor je ustanovil tri operativne komisije, ki so skupno z odborom za ohranitev stadiona »1. maj« jasno začrtale naloge za ponovno usposobitev objektov.
Predsednik Tavčar se je nato zahvalil vsem organizacijam in ustanovam, ki so po svojih močeh stale Borovemu odboru ob strani. »Tega pa ne moremo reci za javne ustave, od katerih doslej še nismo prejeli pomoči, za katero smo zaprosili, vendar upamo, da je bomo deležni v ok-
viru prihodnje transe del,« je potožil predsednik. In nato izrekel posebno pohvalo Republiki Soveniji, ki je nakazala odboru znesek 250 milijonov lir kot prispevek za nujno prenovitveno delo.
Rezultati vseh teh naporov, pri tem se je Tavčar še posebno zahvalil tajniku Aleksandru Rusiji, so zdaj vidni in ob koncu tega meseca bodo članom že lahko predali v uporabo prostore, »kakršnih doslej še nismo imeli«. Predsednik je še podčrtal, da je odboru v preteklem delovnem obdobju uspelo denarne primanjkljaje v glavnem odpraviti. Omenil je dobro sodelovenje z ZSSDI in drugimi ustanovami, posebno še s KD Škamperle in tudi s slovenskimi šolami. Zahvalil se je sodelavcem, sponzorjem in vsem, ki so društvu na kakršenkoli način pomagali.
Od gostov je najprej prevzel besedo predsednik ZSSDI Jure Kufersin, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da društvo urejuje zadeve s formalnega vidika. Dodal je, da je ZSSDI stalo društvu vedno ob strani in predvsem ko je pripomoglo, da je odbor tako hitro dobil prispevek iz matične Slovenije.
Renato Stokelj je v imenu od-
bora za ohranitev stadiona 1. maj navedel glavna cilja, ki si ju je odbor začrtal, to je iskanje finančnih sredstev in senzibiliza-cija elanov, da se spet navežejo na društvo. Zahvalil se je vsem za veliko pomoč, ki jo je bil odbor deležen, in še pristavil, da bo potrebno Se veliko dela in nadaljnje pomoči vseh komponent.
Pozdrave OZ je prinesla predstavnica KD Škamperle Adrijana Gač, ki je izrazila želo, da bi obe društvi, ki delujeta po isto streho, še naprej plodno in prijateljsko sodelovali.
V diskusijo je posegel dejansko le Boris Krapež, ki je precej kritično ocenil delovanje
Borovega odbora, češ da ni pokazal nikakršnega razumevanja za nogometno sekcijo.
Sledile so volitve novega odbora, ki je skoraj v celoti prenovljen, in kar je še posebej spodbudno, tudi pomlajen, (bi)
NOVI GLAVNI ODBOR: Vanja Jogan, Marko Kalc, Adriano Kovačič, Borut Pahor, David Slobec, Aleksander Rustja.
NADZORNI ODBOR: Sonja Škabar, Renato Stokelj, Franko Vitez.
RAZSODIŠČE: Emil Gombač, Mitja Race, Pavel Volk.
KOŠARKA / OD DANES DO SOBOTE V GORICI
JADRANJE / MEDNARODNA REGATA
Kakovosten turnir v organizaciji Doma
Od danes do sobote bo v organizaciji košarkar-skega odseka SZ Dom Potekal v telovadnici go-dškega Kulturnega doma drugi turnir za članske Postave pod pokroviteljstvom K2 Sport.
Obeta se zelo zanimiv jn kakovosten turnir, saj »o nastopilo kar šest moštev, med katerimi seveda iztopata B ligaš Ital-monfalcone ter slovenski ^ ligaš Hit Nova Gorica.
V sredo sta na sporedu kvalifikacijski tekmi med moštvoma iz naj-rdžjih kategorij. Najprej Se bosta spoprijela tržiški Pom (C2 liga) ter Peterka iz Gradišča, ki oo najbrž ponovno nastopala v prvenstvu Gl Bge. Zanimivost tega dvoboja je zlasti v tem, da se bosta v novih sredinah srečala Valter Vatovec, ki letos vodi ekipo
David Orzan (Dom)
Poma ter Fabio Sancin, ki je po več letih treniranja pri Boru postal glavni trener Itale iz Gradišča. Za Pom igrata letos tudi bivša sokolovca in jadranovca Robi Paulina in Martin Pertot. Druga tekma bo goriški
derbi med Domom Ago-rest in Ardito, ki je lani napredovala v C2 ligo. To bo prva letošnja uradna tekma Doma, ki je lani nazadoval iz C2 lige, v katero pa bi bil lahko spet vključen. Novi trener Pierpaolo Bordin bo prvič preizkusil branilca Cristiana Franca (185 cm, 23 let), dolgoletnega člana Ardite, ki naj bi predstavljal veliko okrepitev.
SPORED TURNIRJA
Danes: ob 20.00 Pom Tržič - Itala Gradišča, ob 21.30 Dom Agorest - Ar-dita Go; jutri: ob 20.00 tekma za 5. mesto; petek: ob 20.00 Italmonfalcone - zmagovalec prve tekme, ob 21.30 Hit Nova Gorica - zmagovalec druge tekme; sobota: ob 20.00 tekma za 3. mesto, ob 21.30 finale za 1. mesto.	(VJ)
»Optimisti« Sirene in Čupe dosegli solidne rezultate
V nedeljo je Sirena organizirala mednarodno regato za najmlajše v razredu optimist. Lepo vreme je privabilo v Barkovlje 25 tekmovalcev (dva iz Slovenije), ki so se v rahlem nestalnem vetru pomerili v dveh preizkušnjah od treh predvidenih. Sprva so morali oranizatorji zaradi brezvetrja prekiniti prvo preizkušnjo nakar pa je termični veter le nekoliko zapihal (do 3 metrov na sekundo) in lažjim posadkam omogočil nekoliko hitrejšo pot do cilja. Zmagal je Maurizio Scarazzolo (CDV Milje) pred Andreo Milal-lijem (SVBG) in Alanom Travagliom (SVBG).
Regate se je udeležila tudi mlada šestčlanska S Irenina ekipa, v kateri sta se najbolje odrezala Devan Cecchi s 6. mestom in Lara Prašelj z 8. mestom (tretja v ženski konkurenci), sledili pa so jim Katja Soncin, na 12. mestu, Aleks Matjačič na 14., Samuel Corbato na 19. in Bojan Kuret na 22. mestu. Sesljanska Cupa se je v spremstvu trenerja Danija Toscana udeležila regate s tričlansko ekipo. Najbolje se je odrezala Barbara Piculin, ki je s solidnim jadranjem osvojila solidno končno 4. mesto ter zmagala v ženski konkurenci. Tomaž Sirca se je uvrstil na 15. mesto, Mirjam Malalan pa mu je sledila na 18. stopnički.
Ob lepem uspehu jadralcev je tudi celotna prireditev zelo lepo uspela. Druga septembrska nedelja je tako v Tržaškem zalivu minila v znamenju jadranja, saj so bile na sporedu še tri druge regate, tako da je povsod kar mrgolelo manjpsih in večjih belik pik.
(Domeniš)
Obvestila
OKVAL
vabi na redni občni zbor, ki bo JUTRI, 14. septembra ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu »A. Budal« v Standrežu. Dnevni red: otvoritev občnega zbora; izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije; poročila odbora; pozravi gostov; diskusija o poročilih; razresnica staremu odboru; izvolitev novega odbora; razno.
SD POLET - KOTALKA RSKA SEKCIJA sporoča, da je v teku vpisovanje za novo sezono in za začetniški tečaj v kotalkanju. Informacije dobite na kotalkališču na Pikelcu od 17. do 20. ure ali po telefonu na št. 213420.
SZ JADRAN
sezona 1995/96 državno prvenstvo B lige, Tržaška športna palaca - prodaja abonmajev : podporni abonma ( koristnik dobi članstvo SZ Jadran) 300.000 lir, abonma (veljaven za 16 tekem) 140.000 lir, abonma po znižani ceni (mladina pod IS.letom starosti) 95.000 lir. Osnovnošolska mladina ima brezplačen vstop, popust za družinske abonmaje, prodaja abonmajev: na sedežu in vseh podružnicah Tržaške kreditne banke, cvetlicama Nadja na Proseku.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira v sezoni 95/96 tečaja plavanja za neplavalce, rojene pred letom 1991 in plavalce. Vpisovanje od torka do petka v Borovem športnem centra od 19. do 20. ure in po tel. na St. 51377.
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljujejo treningi vsak torek in Četrtek. Zbirališče ob 18. uri na trg Brdina na Opčinah.
SK BRDINA
obvešča, da je sedež odprt. Za informacije vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
SK BRDINA
organizira tečaj smučanja na plastični stezi. Informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek od 19. do 20. ure.
ZA RAZVEDRILO - ZANIMIVOSTI
Sreda, 13. septembra 1995
Horoskop
zapisal ■
B. R. K.
m
Ml
m
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Na poti do cilja boste vztrajni, kot se za pravega Ovna tudi spodobi. Vaša vztrajnost bo občudovanja vredna, tudi cilj je v redu, le pot bi lahko bila mnogo krajša
BIK 21.4,-20.5.: V svoje delo boste tako zatopljeni, da sploh ne boste opazili, kako zelo si vaš bližnji Zeli nežnosti. Opazili ne boste niti tega, da si isto želite tudi vi
DVOJČKA 21.5.-21.6.: Čeprav stališča pogosto spreminjate brez pravega vzroka, boste tokrat trmasto vztrajali pri svojem. Zapletli se boste v razprtijo, ki bo dokazala tako vašo zmoto kot vašo trmo.
RAK 22.6. - 22. 7.: Že se boste hoteli spopasti s problemom, za katerega prav dobro veste, da mu še niste kos, vendar se boste na sreCo pravočasno ustavili in p preložili na pravi trenutek
LEV 23.7. - 23.8.: Za osebo, ki jo boste opazili v veliki množici, boste prepričani, da ste jo nekoč prav dobro poznali. Brez pomislekov se ji boste približali - in steklo vama bo kot po maslu.
DEVICA 24 8. - 22.9.; Za vsako ceno se boste hoteli dokazati, saj vas bo v notranjosti glodal črviček manjvrednosti. A če že morate tekmovati, izberite vsaj disciplino, ki bo koristila tudi vam.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Da bi se izognili svoji krivdi, se boste sprenevedali tako dolgo, da boste še sami pozabili, kako se je vse skupaj napletlo. Tudi to je uspeh, vendar žal le začasen.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: K delu se boste prisilili z veliko težavo, saj vam bodo misli nenehno uhajale k ljubljeni osebi. Ko ne boste več zdržali, si boste vzeli prost dan in se je naužili do vrha.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: PoCasi se vam bo začela vračati energija, ki ste jo lep čas vlagali v druge, vendar boste žal morali ugotoviti, da se je večji del porazgubil nekje med njimi.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Spet boste dopustili, da vas posrka'vase vrtinec delovne mrzlice. ZveCer boste se najbolj podobni izžeti cunji in morali si boste priznati, da ne živite zato, da delate.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Odločili se boste, da poiščete učinkovitejši pristop, saj se vam bo vaša romantičnost zazdela že prav komična. Ne pretiravajte v drugo smer, tam namreč preži tragedija.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Dojeli boste, da življenje ni tek na sto metrov z ovirami in da se vam ne sme vedno muditi. Sledite svojemu tempu, ovire pa po vrsti odstranjujte.
BENJAMIN
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
lvona-88
Moje mladostne sanje so bile velike. Studirala sem za poklic, ki sem ga želela opravljati, vendar študija nisem dokončala. S službo in plačo sem bila dolgo zadovoljna, nato se je vse obrnilo na glavo. Zaradi nesporazuma z nadrejenimi sem morala službo zapustiti. Pozneje so me vrgli še iz druge službe. S tretjo spet nisem zadovoljna. Zanima me, ali so zadovoljni vsaj delodajalci ali pa zopet načrtujejo brco v zadnjo plat. Sprašujem se, kaj delam narobe, saj imam vendar veliko veselja do dela. Naj iščem naprej? V kateri smeri? Služba mi veliko pomeni in ni mi vseeno, kaj počenjam ves dan. Želim biti koristna in zadovoljna. Kdaj se mi bo ta želja uresničila? Zahvaljujem se vam za odgovor.
Benjamin: Imam občutek, da svoje prve službe niste izgubili zaradi svoje krivde, saj niste pretirano vzkipljivi niti prepirljivi, res pa je, da imate radi pravičnost in odločno zahtevate, kar vam pripada - kar je vsekakor prav. Nekaj mi pravi, da so se v podjetju, v katerem ste delali, želeli znebiti nekaj delavcev, zato so, pač v pomanjkanju poguma in poslovne morale, zakuhali nesporazum. Krivdo so naprtili vam. Tudi v drugi službi se je zgodilo nekaj podobnega, le da ste tam šli na živce osebi, ki bi na vašem mestu raje videla drugo. Nič ni torej narobe z vašo »delovno« usodo. Ne drži se vas smola, kot se bojite. Vaša bojazen, da vas bodo »brcnili« tudi iz seda-
nje službe, je odveč. Razen če ne boste, pod pritiskom svojih črnih slutenj, povzročili nepotrebnega zapleta. Iz dosedanjih izkušenj ste se dovolj naučili, da boste v prihodnje znali vse bolj spretno krmariti med čermi sodobnega poslovanja. Proč torej s skrbmi in veselo na delo! Nadrejeni so zelo zadovoljni z vami.
Osamljeni gentleman
V življenju mi gre vse narobe. Ostal sem brez službe v kraju, kjer sem se zelo dobro počutil. V vseh teh letih sem sicer vedno delal v svojem poklicu, denar pa sem porabil predvsem za ženske, s katerimi sem živel. Zdaj ljubim le eno žensko, od katere pa sem odšel zaradi pomanjkanja jinan-čnih sredstev. Zanima me predvsem, ali bom končno našel primemo službo? Zanima me tudi, ali bom kmalu zbral dovolj denarja za odprtje lastnega lokala na kakršenkoli način že (posojila, igra na srečo)? Se bom vrnil k ženski, ki jo iskreno ljubim? Mi bo končno uspelo napi srečo in se ustaliti? Bom srečen daleč od krajev, kjer bivam zdaj? Bom imel kdaj svojega otroka?
Benjamin: Zares se čudim, da so tvoje ljubezni tako zelo povezane s tvojim denarjem. Praviš celo, da si tudi od ženske, ki si jo resnično ljubil, odšel zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Menda ne misliš, da je ljubezen kupljiva oziroma da si jo lahko zagotoviš zgolj z denarjem in stvarmi, ki jih lahko kupiš? Denar in sredstva za življe-
nje, ki jih je mogoče kupiti, so resda pomemben dejavnik odnosa, ampak če gre za resnično ljubezen, se ne more zgoditi, da bi se prekinila zaradi pomanjkanja, niti takega niti drugačnega. Celo nasprotno. Ljudi, ki se imajo resnično radi, finančne in druge težave ponavadi kvečjemu zbližajo -pač v skupnem prizadevanju po zagotovitvi sredstev za normalno skupno življenje. Dvomim torej, da je šlo za resnično ljubezen, in menim, da je tvoja filozofija, da je žensko naklonjenost mogoče pridobiti zgolj z denarjem in darili, preprosto zgrešena. Kakorkoli že, če boš nadaljeval na tak način, nimaš veliko možnosti za trajno ljubezensko zvezo. Zenska, ki je dopustila, da odideš od nje zaradi prazne denarnice, te ni ljubila; in če te bo sprejela nazaj, ko boš znova napolnil svojo malho, bo med vama znova začelo škripati, takoj ko se bo v tvojem žepu pojavila suša. Razmišljaj o tem svojem pristopu in skušaj gledati na ljubezen z drugačnimi, bolj »srčnimi« očmi, pa se ti kaj takega ne bo več zgodilo. Kolikor vidim, ti bo letos uspelo zbrati dovolj sredstev za odprtje in zagon lokala, predvsem s posojili, kajti loterijska sreča ti ni naklonjena. Se kakšno leto ali dve boš nihal med številnimi simpatijami, v objemu resnične ljubezni, ki ji ne bo mar do tvoje malhe, te vidim šele čez kakšna tri leta. Menim tudi, da boš še kar dolgo ostal v kotičku Slovenije, kjer boš imel lokal, tudi zato, ker bo od tam tvoja princesa. Z njo boš imel dva
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti Sekajo svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54,61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Če ne želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in dmhitrej-Si odgovor, vam lahko videc Benjamin odgovori tudi na dom. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
otroka. Lepo te pozdravljam in ti želim vse najboljše!
Srce
Tvoji odgovori v Republiki so me vzpodbudili, da' se ti oglasim. Rada bi izvedela nekaj stvari iz moje prihodnosti. Sem zaposlena. Zaljubljena sem v fanta, s katerim pa se videvava bolj poslovno. Zanima me, Ali bom kdaj z njim in ali bo najina zveza trajna. Mislim, da je on že opazil, da mi je všeč, saj se rad odziva mojim pogledom. Ne vem pQ, ali ima že svojo ljubezen. Ce ta zveza ne bo uresničena, bi rada izvedela čimveč o svojem »princu iz sanj« - kje in kdaj ga bom spoznala in ali bom srečna z njim. Se bova poročila in si ustvarila družino? Bom imela kakšne zdravstvene težave? Mi preti kakšna prometna nesreča?
Benjamin: Tvoja simpatija se res videva z neko osebo, vendar njuna zveza ni dovolj resna. Ne pogovarjata se o tem, da bi se trajno vezala. Fant, za katerega si se ogrela, veliko razmišlja o tebi in tuhta, kako bi se ti približal. Ker ni ravno prepričan o stopnji tvoje naklonjenosti, nekoliko omahuje, saj se boji, da ga boš odbila. Oziroma da mu ne boš pustila tako blizu, kot si Zeb. Računa na to, da mu boš dala kakšen znak, iz katerega bo lahko sklepal, da si mu prižgala zeleno luč. Stori torej kaj takega, pa se bosta kmalu začela zbliževati. Vajina zveza bo po mojem videnju topla in polna nežnosti, obstaja velika verjetnost, da se bo
obdržala in poglabljala. Kakšnih večjih zdravstvenih težav v tvoji prihodnosti ne vidim, tudi zato, ker boš že kmalu poskrbela za bolj zdravo prehrano, brez svinjine in nasploh z manj mesa, pa tudi z manj sladkorja in sladkarij. Na cesti boš previdna še naprej, zato b ne preti nobena nesreča. Izogibaj pa se voženj z vinjenimi vozniki. Vse najboljše ti želim!
Renta
Sem upokojenka in pričakujem rento iz tujine. Zanima me, kdaj jo bom dobila. Zanima me tudi moje in moževo zdravje. Lep pozdrav.
Benjamin: Denar iz tujine boste začeb prejemati v najbližji prihodnosti. Birokratski mlini meljejo zelo počasi, birokrah pa si izmišljajo nove in nove pogoje za zadostitev vaše pravice. Potrpite torej še malo. Le če boste vseeno nestrpni, pišite na ustrezni naslov še eno pismo. Vaša vloga se ni nikjer zataknila. Splošno zdravje vam bo še dolgo dobro služilo. Pazite na prehrano, izogibajte se mesa, zlasti svinjskega, sproščajte se, telovadite, da vam ne bodo nagajale noge. Sproščajte in razgibavajte
tudi ramena, saj imate v ramenih kronično napetost. Vaš mož bo za ohranitev zdravja potreboval nekoliko več truda in pozornosti, čeprav bo vztrajno zanikal, da bi lahko bilo z njim kaj narobe. Pritegnite ga k telovadbi in sprostitvi. Ob večerih se nežno masirajta, to bo pomagalo tudi vajinima srčkoma. Uživajte življenje!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
365	ZELO DALNJA PRETEKLOST	NALEPO- TICENA ZENSKA	MESTO V SEVERNI HOLANDIJI (SIRI	LOKAL, KJER SE STREŽE VINO	DRHAL, SODRGA (V ZDA)	CESKI EKONOMIST SIK	MEHKA BOMBAŽ. TKANINA	OKRASNI ZELENI GRM	OSTER PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU	ANTON FOESTER	OBLASTA BAKTERIJA	SLOV. PESNIK, ESEJIST IJ02EI	AVTOR: MARKO DRESCEK	RAHLA, MEDU SVETLOBA	PALICA Z OZNAČENO OSNOVNO ENOTO	UDELE2. SINJSKE ALKE	KEMIČNI ZNAK ZA SELEN	PERZUSKI PESNIK (MUSLIN AL-DIN)	MESTO V NOTR. DALMACUI	ANTIČNO IME ZA OTOK VIS
NABIRANJE ZRAKA V POPRSNICNI VOTLINI													SOVJETSKI šahovski MOJSTER (BORIS)							
BREZŽIČNI TELEFON													MESTO V FRANCUI AM. VESOLJEC ARMSTRONG							
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC										ŽGANA PUACA IZVINA ZGLAVNIK							ZA POLTON ZVIŠAN'D' GL. MESTO ITALIJE			
TEMNO SIVA KRAVA					0KAY	AVS. KANCLER IJULIUSI					JANE ERŽEN TRAVNATI DEL MED NJIVAMI			PRISTAN. ZA JAHTE						
						FINANČNI MOGOTEC								KRAJ PRI POSTOJNI						
ACO ŠOPOV			LITERARNO DELO						LOJZE OBLAK			NEKDANJI NARODNA PIRENEJIH OSAMITEV						PREČNI DOLG V KOZOLCU	GRŠKI ZGODOVINAR (ENA OD PISAV)	PRITOK SAVE IZ KARAVANK
			PTICA UJEDA						OSEL											
ALPINIST. PRIPRAVA ZA PRIPENJANJE							KRAJŠE DRAMSKO DELO 02JA NJIVA									PREHOD DNEVAVNOC MUSUMANSKO ROMAR. MESTO				
AMERIŠKA AGENCIJA ZARAZISKOV. VESOUA					FR. SLIKAR (ALBERTI								POLJSKI PISATEU (STANISLAV)				VULKAN NA FILIPINIH			
					CITROENOV AVTO												NEOMEJENO TRAJANJE			
IME NEMŠKE PESNICE SEIDEL				NEIZKORISC. DEL ENERGIJE IICFNJF									SREČEN ČLOVEK IVAN LEVAR							
GANSKI POLITIK (KVVAME)								OSEBA, KI BOLUJE ZA ANEMUO							VNETJE SLUZNICE					
ANTON AŠKERC			SPLET ZENSKIH LAS					PROSTOR, KJER LOVEC CAKA DIVJAD							POLOŽAJ TELESA V JOGI					
VNVSV
‘OTVXV3
‘VIDI
'W
‘HVIADI
‘>iIwaNV
'HVmtDlN
'XIN33tiS
‘Vll3X3Nv
'VNt
‘OdV
‘VilS
‘S3ZIH33
‘VSVN
‘XV3JAI
‘LHlOPIVtiO
‘VXNOdA
‘13301
‘03
‘NVPIOti
‘SV
‘vNiavn
‘sl
‘gW0
'vpnfl
‘Siti ‘MVlNCDl ‘S3I.VS NV3V ‘SNV33bO ‘N0333 -axoiov0 ‘DiSSVdS 'SXV0 -O-LOMASNd
:ouABropt>A

/ir~fT
ZANIMIVOSTI
.Sreda, 13. septembra 1995
____________ZAKLADI NARAVE______________
Svatovska pesem žive vode
Poskočni slapovi v dolini Loške Koritnice
Jezuit Miha Žužek se je že pred leti zaljubil v slapove primorske reke Koritnice. Obiskuje in opazuje jih že več let. Kar spozna novega in zanimivega, tudi zapiše. Že več prispevkov je objavil v Planinskem vestniku. Televizijska družba Primorka iz Nove Gorice Pa je pripravila kratko televizijsko oddajo, v kateri je predstavila kar 22 od 66 znanih slapov reke Koritnice. Spremno besedilo k filmu, ki sta ga posnela Jure Skerlep in Anton Vencelj, je napisal prav Miha Žužek, po čigar ideji je bil film posnet in tudi zmontiran. Po besedah prof. dr. Antona Ramovša, staroste slovenskih geologov, teh slapov še Oiso preučih in vsi, ki žuborijo v tej dolini, za zdaj še tudi niso odkriti. Za alpiniste je tod še dovolj neraziskanega sveta in nedotaknjene divjine. Po objavi teh prispevkov, čeprav skopih, pa doima ne sameva več toliko, kot je včasih. Veliko mladih najde tu prostor za počitek in čas za brezskrbno potepanje. Ta čudoviti svet na zahodnem robu Slovenije je predstavljen tudi na videokaseti, ki jo je izdala TV Primorka.
Log pod Mangartom je eno naših naprikupnejših razpotegnjenih obmejnih naselij v posoških Julijskih Alpah. Na začetku stoletja je v vasi živelo več kot tisoč ljudi, danes le še 150. Nekdaj so se prebivalci vozili na delo v rabeljski rudnik skozi predor pod Predilom, ki pa je danes še zaprt. Vendar hiše obnavljajo, tudi nove gradijo in otrok je že več kot pred leti. Vas je polna cvetja; prijaznost in gostoljubnost ljudi privablja množice izletnikov. Po ledeniško preoblikovani dolini teče reka Koritnica, ki je v spodnjem toku izdolbla globoka korita. Na njej sta manjši elektrarni iz let 1911 in 1928. Vsepovsod vidimo sledove morije iz prve svetovne vojne. Na vojaškem pokopališču počiva približno sedemsto žrtev iz Rombona, zvečine bosanskih mladeničev. Dolino obdajajo visoke gore, med katerimi so tudi že sicer velikokrat omenjeni slovenski vrhovi. Jerebica je ena naših najlepših gora, Rombon nas vsakokrat spomni na dogodke iz prve svetovne vojne, Mangart z najvišje speljano gorsko cesto (2072 metrov) je naš tretji najvišji vrh. Jalovec, simbol slovenskih, planincev, pa je,
ALCATRAZ
Slap Sanje
tako ga imenujemo, naš in zasipavala, čez najni-najlepši vršac. V vmesnih žji del praga pa si je poi-dolinah in stenah pa sre- skala pot v dolino. Po ti-čujemo številne potoke in sočletnem naporu ga je slapove.	prežagala, nastalo je kori-
Geologi soglašajo, da to, slap pa se je z leti mora slap imeti dve zna- umikal, in zato ga imenu-čilnosti: prvo, da je njegov jemo umikajoči se slap. padec strm, ne nujno pre- Vsi pritoki Koritnice visen in navpičen, biti pa imajo korita, največjega mora vsaj pet metrov vi- pa reka sama. Pri izteku sok; drugo, da ima bolj ali iz doline pod trdnjavo manj stalno vodo. Tudi Kluže so najgloblja korita nekateri naši največji sla- v Sloveniji (več kot 70 povi so včasih skoraj brez metrov)'. Druga vrsta so vode v hudi suši ali pozi-	obviseli slapovi. Ledenik
mi, ko se sneg ne topi. To	je drsel po dolini, s sabo
so Boka, izvir Soče, Savi- odnašal vse, kar ni bilo ca in podobno. Ni pa slap, priraslo v tla. Trdne steče se pojavi samo ob nali- ne so ostale. Na njih so vu in po njem hitro izgi- obviseli izviri, voda pa se ne. Takih je v dolini Kori- je razlila in preskočila tr-tnice nešteto, ob nevihti dne robove. Ti slapovi vsa dolina buči od njih,	niso posebej vodnati; nji-
padajo pa tudi več kot	hova pot od izvira do
petsto metrov globoko. ustja je prekratka.
Slapovi nastanejo na Rdeča Predilca, ki izvi-različne načine. Prva vr- ra pod prelazom Predil, sta slapov je nastala pri pada s prepadnih sten umiku ledenika. Ker je prek vsaj petnajstih sla-ostalo za njim ledeniško pov. S seboj odnaša veli-jezero, ga je voda zalila kanske skale, odlomljena
Nekoč najbolj varovan in zloglasen zapor na svetu <4,
George »Machine Gun« Kelly - v spremstvu agentov FBI
Georga Kellyja in njegove pajdaše so na Alcatraz pripeljali že prvo leto delovanja zapora. Kelly je pogrešal prostost. Obstaja anekdota o dogodku, ki je Kellyja menda popolnoma spremenil.
Jetniki, med njimi tudi Kelly, so gladovno stavkali, mimo njegove celice pa je prišel stražnik s sendvičem v roki. Kelly mu je dejal: »V mojih mladostnih letih bi bil ta sendvič debel zrezek, ki bi mi ga postregel ti, medtem ko bi mene zabavala množica žensk.« Stražnik se je ustavil, se nasmehnil Kellyju, vrgel sendvič na tla in dejal: »Poslušaj Kelly, zvečer imam zmenek s čudovito rdečelasko. Najprej bova šla na večerjo v kakšno italijansko restavracijo v North Beachu, nato pa na-
prej po mestu. Nisem ne bogat ne pomemben, a sem vseeno popolnoma prepričan, da nocoj ne bom tukaj.«
Od takrat Kelly ni več izzival - vse do konca njegovega bivanja na Alcatrazu. George »Machine gun« Kelly je umrl zaradi srčne kapi v zaporu Leavemvoth, ko je čakal na pogojno izpustitev.
Poskusi pobegov
Bilo jih je štirinajst. Prvi se je zgodil dve leti po odprtju zapora na Alcatrazu. Štiridesetletni Joseph Bowers, atletsko grajen moški, je na otoku služil 25-le-tno zaporno kazen, ker je oropal trgovino in iz nje odnesel borih 16, 63 dolarjev. Bovvers je imel smolo, da je v isti zgradbi kot trgovina tudi pošta. Rop so zato
obravnavali kot federalni zločin. Bovvers je opravljal svoje delo na zahodni strani otoka... Stražar na stolpu je nenadoma opazil, da visi z vrha ograje, ki se razteza več kot dvajset metrov visoko nad obrežjem. Po opozorilnih klicih in strelih je stražar streljal na begunca. Zaradi strelne rane je Bovvers padel in umrl zaradi udarca ob tla. V zgodovino Alcatraza so smrt vpisali kot prvo nasilno smrt v zaporu na otoku.
Drugi poskus pobega je bil morda uspešen, čeprav so oblasti zanikale, da bi bil poskus lahko v takšnih vremenskih razmerah uspešen. Toda nikoli niso ugotovili, kaj se je zgodilo s pobeglima. Bilo je leta 1937. Theodore Cole in Ralph Roe sta pobegnila skozi
Slap nad Kadico
debla in zverižene koreni- ta Loška stena z največjo ne ter nam jih nizvodno tukajšnjo naravno zname-razstavlja z izvirnimi do- nitostjo, Krnico slapov mislicami svoje umetni- (22), ki steno presekajo od ške ustvarjalnosti. Poše- vrha do tal - kar tisoč me-vni slap, ki ga je pred leti trov visoko. Med njimi zasula velikanska količi- naj omenimo še nasle-na skalovja več kot 50 dnje: šesti previsni slap metrov visoko in kar je Katedrala pada in buči naslednje leto neznansko kar petnajst metrov globo-neurje odplavilo, je od ko. Najbolj obiskan je še-spodaj nedostopen nava- sti, 48 metrov visok slap, dnim smrtnikom. Srednja imenovan Parabola, pod Preslica je polna zlatom- katerim se mladi rod rad menih tolmunov, kotlov oprha. Petnajsti slap Veli-in slapov, ki se končujejo ki drsnik je najvišji v Tri-z zelo lepim slapom, ime- glavskem narodnem par-novanim Zaročenca. V ku in tretji najvišji v Slo-Gomji Preslici je še lepše:	veni ji (112 metrov). Nad
tolmun za tolmunom, njim je 34 metrov visok slap za slapom. Eden od slap, desno od njega pa njih je glasen, imenovan najdemo v skalah dese-Bučač, naslednji je tih, tmetrsko podobo glave: skoraj neslišen in sanjsko nočna čepica, košate obr-lep, imenovan Sanje. Tik vi, brki in brada, zaprte pod Predilom si dva cur- veke... To ne more biti ka podajata živo vodo v podoba nikogar drugega pravokotni smeri, zato ju kot podoba slovenskega imenujemo Pravokotni ljudskega junaka Kralja slap.	Matjaža, ki še spi. In ko se
Na jugovzhodu dolino bo prebudil?
Koritnice zapira znameni-	Ciril Velkovrh

Joseph Bovvers - prvi poskus pobega
okno delavnice, ki je gledalo proti zalivu. Bil je mrzel in meglen dan. Promet v zalivu je ohromel, vidljivost je bila zelo slaba. V bližini otoka niso opazili nobene ladje ali čolna. Preiskava je pokazala, kje sta Cole in Roe prečkala zaščitno ograjo in prišla do morja. Po zalivu so začeli patruljirati čolni zaporniške
in obalne straže ter policije iz San Francisca. Policisti so še pred nočjo obkolili ves zaliv. Colea in Roeja niso našli, zato so predvidevali, da ju je odneslo skozi ustje zaliva v Pacifik, saj je bil morski tok - v smeri proti oceanu - tistega dne zelo močen.
Bernard Pesjak
(Se nadaljuje)
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN
RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI- _
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
XX V C A
DANES
GRADEC
15/24

M. SOBOTA O 16/25
MARIBOR O 17/24
O VIDEM	(^) (^)
.N. GORIČA
ČEDAI
18/22
O PTUJ
CEUE
O 16/23	*
6
17/22
UMAG
GORICA o
18/2TO
ZAGREB
Slovenija: Pooblačilo se bo, padavine se bodo Cez dan postopno razširile nad vso Slovenijo. Ob morju bodo tudi nevihte. Najvisje dnevne temperature bodo od 17 do 23° Celzija. Sosednje pokrajine: Postopno se bo pooblačilo, padavine bodo cez dan zajele vse sosednje jDojagiina
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.37 in zašlo ob 19.18. Dan bo dolg 12 ur in 41 minut. Luna bo vzšla ob 21.27 in zašla ob 11.11.
TEMPERATURE MORJA IN REK
°C
Trst	22,0
Portorož	22,0
PoreC	22,0
Malinska	23,0
Split	23,0
M. Lošinj	23,0
Dubrovnik	24,0
Mura
Sava (Radovljica) Sora
Ljubljanica
Soča
Vipava
Bohinjsko jezero
°C
14,2
9,8
12,1
13.1
12.2 10,2
18
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.53 najnizje -30 cm, ob 12.09 najvisje 41 cm, ob 18.41 najnižje -35 on, ob 0.41 najvišje 18 cm.
hitri: ob 6.11 najniczje -21 cm, ob 12.30 najvisje 35 cm, ob 19.17 najnižje -29 cm.
V.	.............
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
18
16
13
9
7
5

NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 8 do 14 vozlov
popoldne:
SE 12 do 22 vozlov
BIOPROGNOZA
Vremensko občutljivi ljudje se bodo se vedno slabo počutili, bolj bodo utrujeni, nemirni, potrti in tudi spali bodo slabo.

J
VOX POPULI
Dokler je drevo mlado, ga lahko prepogneš, kamor hoCeS.'
8 « «
Kdor ima kaj v glavi, nima biti za kaj ošaben.
JUTRI
„
TRBIŽ (A, ^

O
KRANJSKA GORA _	.
,0,,S	TR2,?1V16 6
CEDAI
nVIDEM 15/20
° 6
O
KRANJ

„N. GORICA 15/19
CEUE O 13/18
Mi IHLJ
OUUBUANA 60^ 'I ZAGREB 15/19 N. MESTO	O
POSTOJNA	O 14/19^,	A
_ iz/16	v
o — KOČEVJE
V Sloveniji: Pretežno oblačno bo, občasno bodo Se padavine, deloma plohe in nevihte. Padavine bodo proti večeru ponehale. Ohladilo se bo.
Obeti: V petek bo večinoma Lsuho.

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŽE RES JE
Kaliningrajskemu letališču prekinili dobavo elektrike
MOSKVA - Ker vojaško rusko letališče v Kaliningra-du (nekdanji vziiodnopmski Konigsberg) ni plačevalo računov za elektriko, mu je distributersko podjetje izklopilo tok. Ukrep bo negativno vplival na obrambne sposobnosti Rusije, saj bo prizadel tudi operativne sposobnosti ruskega baltskega ladjevja.
Združenje za zaščito dresiranih medvedov
ATENE - V Grčiji so ustanovili združenje za zaščito dresiranih medvedov, ki poskuša rešiti živali iz krempljev brezvestnih potujočih cirkusantov. Njihovo začetno dresiranje je prav zastrašujoče. Lastniki si medvede priskrbijo, ko so še nebogljeni mladiči. S kladivom jim razbijejo zobe in js palico vtepejo ubogljivost. Da bi jih naučili plesanja, jih ob zvokih bobnov prisilijo na razbeljeno ploskev, tako da dvigujejo sape, da se ne bi opekli. To kasneje podzavestno storijo vsakič, ko zaslišijo zvok bo-bnov.Take medvede sedaj biologi združenja zdravijo in jih pošiljajo v naravni rezervat.
iamantna očala vredna 99.500 ameriških dolarjev
Včeraj pokopali Pasternakovo
Olgo
MOSKVA - Le najožji sorodniki in redki prijatelji so včeraj pospremili k poslednjemu počitku Olgo Ivinskajo, življenjsko družico ruskega pesnika in pisatelja Borisa Pasternaka, ki je umrla 8. septembra. Olga je drago plačala svojo vez s Pasternakom. Prvič so jo aretirali leta 1949 in jo pomilostili po Stabnovi smrti. Ko je leta 1960 umrl Pasternak, so jo ponovno aretirali in kmalu nato izpustili. Zapletov s sovjetskim sodstvom se je resila Sele leta 1988 s perestrojko.
V Tel Avivu so prikazali kopijo Cartierjevih diamantnih očal, vrednih 99.500 dolarjev (AP)
Zaman so čakali na NLP
SOFIJA - Kakih 3.000 oseb je včeraj v Ruseju, največjem bolgarskem mestu na Donavi, zaman čakalo prihod osmih vesoljskih ladij z izvenze-meljskimi bitji. Prihod je bil napovedan za 10. uro dopoldne, večina ljudi pa je na travnike ob letališču prispela Se pred zoro, tako da so ure in ure čakati pod neusmiljenim septembrskim soncem. Prihod NLP (neznanih letečih predmetov) so napovedale tri jasnovidke. Ena od teh, Radka Trifonova, je pred tednom sporočila, da bodo izvenzemeljska bitja prispela s planeta Krisi. Z osmimi vesoljskimi ladjami naj bi prispeli dve delegaciji, prvo iz republike Siza naj bi vodil predsednik Seuyein, drugo iz republike Veu-stumi pa predsednik Konici. Po napovedih naj bi se v Bolgariji izkrcalo kakih sto izvenzemelj-skih bitij, ki naj bi ljudi in oblasti seznanili s skorajšnjim koncem sveta, ker se bo 7. avgusta 1996 Zemlja razpolovila. Kot rečeno, so ljudje zaman Cakab pod soncem prihod izvezemeljskih delegacij. Ko jim je bilo jasno, da je šlo za prevaro, so se poskušali znesti nad jasnovidkami, ki so se opravičevale, Ceš da med ljudmi ni bilo bolgarskega predsednika Zelova. Pobcija jih je zadnji trenutek rešila.
Vrhunske polprevodnike bodo izdelali v vesolju
Posadka vesoljskega trajekta je Endeavour je v zemeljsko orbito umestila satelit za izdelovanje vrhunskih računalniških polprevodnikov v breztežnostnem stanju (AP)