LETO XXII. — številka 91 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja C? Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovora: urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 3. IZ. 1969 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. ii sicer ob sredah In sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO s Podelitve odlikovanj v Savi — Foto: F. Perdan Odlikovanci iz Save Predsednik kranjske ob f^ske skupščine Slavko Za-m Jc v V*1** v Industriji gumdjevih, usnjenih in ke-m'čnih Izdelkov Sava Kranj J°delil o le bila. Obratovale so tudi žičnice in vlečnice, tako da smo bili v nekaterih kra)ih priča prvemu zimske-'nu vrvežu. Zelenica je sprejela prve smučarje v nedeljo in ponedeljek, ko je prenehalo snežiti. Snežna odeja je debela 70 centimetrov, vendar je na nekatenh mestih spihana od vetra. To pristaše smučanja ni dosti motilo Žičnica na Zelenico obratuje, cesta na Ljubelj pa je tudi prevozna. Na Krvavcu je b.lo med prazniki kar precej smučarjev in ostalih turistov. Na spodnji postaji žičnice so nam povedali, da še nobene podobne praznike doslej toliko kot lotos Snega je manj kakor na Zelenici in ga je na nekaterih mestih veter tudi »pomete!«. Idealno za smuko ie ni. za silo pa gre. Največ Lidija Šentjurc preda-vaBa v škofjeloški občini .0rRani/aetj; zveze borce- Skofja Loka je minuli teden Organizirala več predavanj o zgodovini in 50-lcliiem delo-vanju ZKJ in Skoja. Preda-vanja so bila v Žireta in Go-Tenji vasi (Poljanska dolina), na Cešnjici (Selška dolina) «H v Skofji Loki, VOdtta P« j'h je Lidija Šentjurc, člani-ca sveta federacije in pred sednik instituta za zgodovino pri CK Z.KS Predavanj so se udeležili ne le borci, temveč tudi prebivalci orne njenih krajev. Na koncu je tov. Sentjurčcva odgovarjala na vprašanja prisotnih. Občane so zanimali predvsem aktualni notranje in zunanje poli lični ter ausnodarski problemi, -kz smučarjev je bilo v nedeljo, včeraj pa so bili le redki, ki so se s smučmi podali na Krvavec. Turistični objekti na Pokljuki so bili med prazniki zasedeni. V njih se je zadrževalo prek 140 gostov, približno dvakrat toliko pa se jih je na Pokljuko pripeljalo s svojimi avtomobili ali avtobusi. Vlečnica pri Sport hotelu je obratovala, snega je 40 centimetrov. Cesta na Pokljuko je prevozna, vendar samo s snežnimi gumami ali verigami. Prve smučarje je v praznikih sprejel tudi Spanov vrh nad Jesenicami. Snežna odeja je sicer tanjša, vendar dovolj debela za »smučarski krst«. Največji vrvež je bil v Kraniski gori, kjer so bile v nedeljo in ponedeljek tudi prve vrste pred postajami za vlečnice in sedežnice, ki so jih v nedeljo zaradi številnih obiskovalcev spustili v pogon, čeprav snežna plast še ni tako debela (dobrih 20 centi metrov). Marsikdo pa se je na sneg in dež tudi pošteno jezil, posebno še, če so se mu podrli načrti za izlet ali obisk svojcev. Potovati v snegu in dežju ui prucUio. J. Košnlek VELETRGOVSKO PODJETJE 500 BB8J3 Kokra - Kranj obvešča potrošnike, da bodo od 1. 12. — 31. 12. 1969 pri vsakem nakupu nad 50,00 ND udeleženi pri posebnem novoletnem nagradnem žrebanju, ki bo v Blagovnici v Kranju, dne 5. 1. 1970. Izžrebanih bo 500 kupcev, ki bodo lahko prejeli skupno ženskih in moških zapestnih ur Potrošniki, ki boste kupovali v prodajalnah Kokre: v Kranju, Novem Sadu, na Bledu, Jesenicah, v Tržiču, Škof ji Loki, Gorenji vasi, Žireh in Metliki ne pozabite oddati odrezek paragonskega bloka v znesku nad 50,00 ND v posebno skrinjico z napisom: novoletno žrebanje Blok shranite do žrebanja, katerega rezultati bodo objavljeni v časopisu Glas, dne 7. 1. 1970, Dolenjski list in Kmečki Glas, dne 8. 1. 1970 ter v vseh naših prodajalnah. SREČNO NOVO LETO 1970 VAM ŽELI Kokra - Kranj Kolektiv Industrije bombažnih izdelkov IBI Krati) je v petek proslavil 40. obletnico podjetja in 50. obletnico KPJ. Na sto-\>cs)insii so 37 članom koli I tiva, ki so le *ad ?fl let v vodic tlu. U'nicldi ročne ure. — Foto: F. Perdan Vsi borci NOV bodo pod streho Z okroglo 6 milijoni bo 240 družin bivših borcev kranjske občine prišlo do ustreznih stanovanj Na seji sveta za zadeve borcev NOV pri skupščini občine Kranj so razpravljali in sklepali o stanovanjskih zadevah in o razporeditvi razpoložljivih sredstev. Razprave o tem so se začele že MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki ki vam odobri NA PODLAGI PRIVARČEVANEGA DENARJA kredit po 2 % obrestni meri Obenem sodelujete pri nagradnih žrebanjih, če varčuje te najmanj za dobo dveh let. pred meseci. Objavljen je bil tudi spisek prosilcev skupno s predlogi meril, po katerih naj bi prosilci dobivali sredstva. Vse to je močno razgibalo vrste borcev, zlasti prosilcev in tudi širšo javnost, tako, da jc svet lažje prišel do najustreznejših sklepov. Sredstev seveda ni za vse potrebe. Prav zato so morali dokaj zožiti merila. Skupno z določenim deležem banke bo ob kencu tega leta na razpolago za te namene okroglo kakih 6 milijonov dinarjev. Največ sredstev, in sicer okroglo 2 milijona, je predvidenih za načrtno stanovanjsko gradnjo oziroma za nakup stanovanj. Teh prosilcev je 108, in sicer največ (38) za trosobna, 29 za dvosobna in 26 za en osobna stanovanja ter 25 za garsonjere. Nekaj teh najpotrebnejših prosilcev se bo vselilo že spomladi, precej pa jeseni prihodnje leto. Skoiaj 3 mili ione dinarjev pa je predvidenih za prosilce individualnih gradenj stanovanj — le-teh je 39 — ter za razne adaptacije stano vanjskih hiš, za kar je 93 prosilcev. Za ene in druge velja prediskutirano in dokončno sprejeto merilo o potrebnih dokumentacijah, pogojih in načinih odplačevanja oziroma vračanja sprejetega posojila. Kot je predvideno, bodo vsi upravičeni prosilci borci NOV s svojimi družinami prišli s svojimi družinami do ustreznih stanovanj. Seveda, če bo tudi v prihodnjem letu zadržana sedanja oblika zbiranja teh sredstev v okviru republike. K. M. Prejšnji teden so učenci vseh kranjskih osemletk ter dijaki srednjih šol zbirali za svoje vrstnike, učence iz Banjaluke oblačila, obutev in igrače. Mladi Banjalučani bodo to šolsko leto preživeli po okrevališčih in zdraviliščih ob slovenski obali. Na sliki so učenci osemletke v Predosljah ob zavitkih oblačil, ki so jih prinesli od doma za svoje vrstnike Banjalučane. — L. M. foto F. Perdan Krvodajalstvo v radovljiški občini Po podatkih občinskega odbora rdečega križa Radovljica, ki ima sedež na Bledu, je v radovljiški občini naj.-več krvodajalcev na območju Krope in Bohinja, manj v Radovljici in zelo malo na Črnivcu, v Podnartu in Ljubnem. Že pred leti je zato ra-doviljiška občinsika skupščina priporočila delovnim organizacijam, naj v statutih oziroma drugih aktih uredijo, da bodo imeli krvodajalci na dan, ko bodo dali kri, v podjetju prost plačan dan. Nekatere delovne organizacije so to takoj uredile, drugod pa iz različnih vzrokov tega niso storili. Hkrati pa na občinskem odboru RK ugotavljajo, da je število krvodajalcev v občini premajhno. »V občini je okrog 28 tisoč prebivalcev; od teh pa naj bi dalo kri 1200. Vendar plana ne dosegamo, čeprav vemo, da je v občini okrog 6000 voznikov motornih vozil. Slednji pa so zaradi pogostih nesreč med prvimi, ki danes potrebujejo kri. Prav zato pričakujemo, da bodo prebivalci radovljiške občine danes (sreda, 3. decembra) v večjem številu obiskali zdravstveno enoto na Bledu in darovali kri.« Štipendije za mlade nadarjene ljudi Po nekaj letih precejšnje »suše*, ko ni bilo razpisane nobene alt vsaj malo štipendij, vse kaže, da so v Tržiču sklenili popraviti zamujeno. Na letošnji razpis, za katerega so dale pobudo politične organizacije, temeljna izobraževalna skupnost in občinska skupščina, se je prijavilo 20 kandidatov. Komisija za štipendije je med njimi izbrala 8 štipendistov. Pri tej izbiri so upoštevali predvsem socialni položaj prosilca za štipendijo ter učni uspeh. Število štipendistov ni veliko, večjega števila tudi ne dovoljuje sklad za štipendije, v katerega so prispevali sredstva občinska skupščina, temeljna izobraževalna skupnost ter tri gospodarske organizacije: Bombažna predilnica in tkalnica, Preskrba ter Novost. Slab odziv gospodarskih organizacij za štipendiranje nadarjenih toda socialno šibkih mladih ljudi ima tudi svoj vzrok, delovne organizacije same štipendirajo ta svoje potrebe precejšnje število študentov. — L. M. O vlogi sindikata V konferenčni sobi zdravstvenega doma Bled bo danes (sreda) popoldne posvet o vlogi sindikata v zdravstvenem domu Jesenice. Posveta se bodo udeležili predstavniki odborov družbenih dejavnosti Jesenice in Radovljice ter člani izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij. A. 2. Sindikat o samoupravnih aktih Kranj, 27. novembra — Občinski sindikalni svet in komite občinske konference ZK Kranj sta pripravila v Kranju s predsedniki izvršnih odborov sindikalnih organizacij iti sekretarji organizacij ZK v delovnih organizacijah pogovor o spremembah in dopolnitvah samoupravnih aktov v delovnih organizacijah. O idejnopolitičnih ocenah in stališčih na tem področju je govoril predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije Mitja Švab, o konkretnih nalogah pa analitik in programer Save Kranj Štefan Marcian. — A. t. Srečanje starefših borcev V okrašeni dvorani Doma JLA v Kranju se je v četrtek, 27. novembra, zbralo veliko število starejših boi •cev in vojaških vojnih invalidov terena Vodovodni stolp, ki so ob skupnem srečanju počastili dan republike. Srečanje je organizirala krajevna organizacija ZB in VVI. Ob partizanskih vižah nagrajenega harmonikaša z letošnjih tekmovanj na Pokljuki in ob tovariških pogovorih so udeleženci preživeli prijeten vceer in kot se je v imenu udeležencev zahvalil organizator jem tovariš Franjo Cerar, naj bi bilo takih srečanj več. Povabljeni so bdi člani teh organizacij nad 70 let starosti. Posameznike, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja pa so organizatorji obiskali na domu. To je bila ena izmed najlepših tovariških prireditev v okviru dneva republike v ml Kianju. K. M. Nadomestila telesnih invalidov Konec novembra je bila v Kranju seja predsednikov gorenjskih podružnic telesnih invalidov. Na njej so razpravljali predvsem o nadomestilih, ki jih telesnim invalidom, izplačuje zavod za za socialno zavarovanje. Ugotovili so, da je na Goivni skern 1200 telesnih invalidov, ki dobivajo nadomestila. Velikokrat pa sc zgodi, da invalidi dobijo nadomestila precej pozno. Tega so po izjavah predstavnika Komu- nalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj krive naj" večkrat delovno organizacija ki ne pošiljajo zavodu Pra' voCasno podatkov o zaposlenih imalidili. Na seji so tudi sklenili. & bo medobčinski svet lelesđfl> invalidov za Goi ciij.sko inko), ko bodo na voljo seznami o invalidih I. kategorije m kmetnWnvafidih, začeli obravnavati tudi njihove težave. A 2 Ogromna škoda na mostovih Predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž je v sredo popoldne na skupni seji obeh zborov seznanil odbornike o škodi, * ki so jo povzročile zadnje poplave v dolini Save Bohinjke. Dejal je, da se je občinski štab za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami 14. novembra sestal trikrat. Obrtno podjetfe Cokla Obrtno podjetje Cokla z Blejske Dobrave je sa-. mostojen obrat, združen z blejsko Vezenino. Podjetje ima dva oddelka: obrat za izdelavo zaščitnih sredstev in obrat za izdelavo ženskih rokavic. Zaščitna sredstva izdeluje Cokla že od vsega začetka, od 1928. leta. Od prvotnih zaščitnih sredstev danes izdelujejo le cokle z lesenimi podplati, druge proizvode pa so morali neprestano prilagajati potrebam moderne proizvodnje in tržišča. V Cokli izdelujejo delovno obutev, gamaše, predpasnike, višinske in globinske pasove ter izdelke iz polivinila in drugega materiala. Surovine dobivajo izključno iz domačih tovarn in zadrug: iz Kmetijske zadruge Srednja vas dobe les, usnje jim dobavlja Konus, r. raznim drobnim materialom jih oskr- buje Astra. Svoje izdelke pa pošiljajo industriji po Sloveniji in veletrgovinam, ki se bavijo s prodajo teh izdelkov. 20 % njihove proizvodnje pa odpade na druge republike. Kolektiv obrtnega podjetja Cokla ima okoli 80 članov, večinoma žensk z Blejske Dobrave in okoliških krajev. Ko so pred devetimi meseci odprli nov obrat za izdelavo ženskih rokavic, so zaposlili 50 delavk, ki so se sed.m do devet mesecev priučeva'e. V zadnjih letih so do končno dali v proizvodnjo stroje na električni pogon. V prihodnje pa nameravajo dograditi v dveh etažah 400 m2 nove delovne površine in tako razširiti proizvodnjo zaščitnih sredstev in novih vrst ženskih ter moških rokavic. D. Sedej »Nekajkrat smo skušali priti v Bohinj. To nam ni uspelo niti s helikopterjem. Nazadnje smo se prebili s težkim kamionom.« Prve ocene kažejo, da je narasla Sava Bohinjka povzročila največ škode na mostovih. Tako je na področju radovljiške občine odneslo kar pet mostov, nekaj pa je poškodovanih. V prihodnjih dneh se bodo odločili, kako obnoviti oziroma popraviti mostove. Kaže pa, da se bodo v radovljiški občini odločili, da bodo pri porušenih mostovih raje postavili betonske nosilce. Ob zadnjih poplavah se je namreč pokazalo, da na mostovih z betonskimi nosilci ni bilo nobene škode. Posebnost zadnjih poplav je, da sta Bohinjsko jezero in Sava Bohinjka zelo hitro narasla. Tako je bila gladina jezera 4 do 5 metrov nad normalo. A. i. Cesto na Blegoš bodo popravili Konec novembra so se odborniki škofjeloške občinske skupščine zbrali na šesto redno sejo, na kateri je sodeloval tudi zvezni poslanec tov. Ferdo Bem. Slednji je posegel v razpravo, ki se je razvila ob poročilu o delu in učnih uspehih vzgojno izobraževalnih zavodov na loškem območju. Vznemirljiv je namreč podatek, da je v preteklem šolskem letu končalo osmi razred samo 55,7 odstotka učencev, ki so se vpisali v osnovno šolo pred osmimi leti. Vzroke za slab učni uspeh bo skušala ugotoviti posebna komisija. Tudi zelo delavni glasbeni šoli so svetovali naj razvija tiste oblike glasbene dejavnosti, ki lahko rabijo potrebam občine tako v instrumentalnih kot vokalnh skupinah. Sicer pa ji je bilo za prihodnje Seja skupščine za zaposlovanje Jutri, decembra, ob devetih dopoldne bo v sejni dvorani skupščme občine Kranj 6. redna seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje. Na njej bodo pregledali sklepe zadnje seje skupščine, razpravljali o po- ročilu o delu in finančnem poslovanju v obdobju od januarja do septembra letos, obravnavali analizo o osebah z omejeno delovno sposobnostjo ter spregovorili o nekaterih drugih pomembnih stvareh. -jk leto obljubljeno več denarja, kakor so ga prejeli letos. Odborniki so na predlog oddelka za gospodarstvo sprejeli odlok, po katerem bodo morali stroške za čiščenje skupnih prostorov v blokih in stanovanjskih hišah kriti sami stanovalci. Gorski cesti na Blegoš se obetajo lepši časi. V naslednjem letu se bodo na njej začela vzdrževalna dela. Denar za rešitev razpadajoče ceste bo cestno podjetje morale vzeti iz svojih rezervnih sredstev. Odborniki so z odobravanjem sprejeli tudi obvestilo, da bode občinski upravni cigani v Skofji Loki od 1. aecembra uradovali oO sredah neprekinjeno od /. — 17. ure. Za naslednji dve uri pa bo podobno kakor >b sobotah uvedena dežu.nt služba. Tako bodo ugodili strankam, zlasti tistim iz obeh dolin, ki v večernih urah res niso mogli prihajati na občino po uradnih opravkih. Za predsednika odbora za izvedbo občinskega prazn ka so odborniki izvolili Alojza Malovrha. Izvoljen je bil tudi iniciativni odbor za ustanovitev Temeljne kulturne skupnosti. A. Igličar Specializirana nova trgovina BALA v Uran,u, CANKARJEVA ULICA 10 (bivša Gorenjska oblačila) jy II || I zavese, preproge, po-v 1 " 1 steljnino — prešite in volnene odeje, plimoje, blazine, prevleke, rjuhe, zimnice, prte — garniture v darilnih zavitkih, navadne in frotir brisače, kuhinjske prte, angleške zidne tapete PARAGON in ostalo tekstilno in dekorativno blago — vse za opremo vašega stanovanja. Pri večjih nakupih dostavljamo blago na dom! Odobravamo kredite za obročno odplačevanje brez porokov! Pričakuje vas m Kranj Trgovsko pod^et.e KJCAAAK^J Kranj praznuje 15-letnico obstoja, zato v mesecu DECEMBRU OBDARUJE SVOJE KUPCE! 10 milfonov starih inarjev V VSEH PRODAJALNAH ELITA V KRANJU, NA JESENICAH IN NA BLEDU BOMO RAZDELILI NAŠIM KUPCEM DARILA V SKUPNI VREDNOSTI PREK VSAK KUPEC dobi za nakup blaga v skupni vrednosti od 50 do 200 din MANJŠE PRAKTIČNO DARILO Za nakup blaga v vrednosti od 200.05 do 500 din DARILO PO IZBIR! V VREDNOSTI 10 din Za nakup blaga v vrednosti od 500.05 din dalje DARILO PO IZBIRI V VREDNOSTI 20 din Lahko izberete DARILO VEČJE VREDNOSTI in razliko samo doplačate. Pravico do darila imajo kupci, ki plačajo z gotovino ali čeki. VSE PRODAJALNE trgovskega podjetja ELITA Kranj so v mesecu decembru založene z blagom tako, kot doslej še niso bile, zato kupujte konfekcijo, krznene izdelke, posteljnino, preproge, otroška oblačila, dojenčkovo opremo, igrače, galanterijo, kozmetiko, fotomaterial in vse tekstilne izdelke v specializiranih prodajalnah ELITA Kranj Občni zbor bo predvsem jeseniški 20. decembra bo na Jesenicah občni zbor občinskega sindikalnega sveta. O pripravah in njegovi vsebinski usmeritvi govori predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan RODI ® Tovariš predsednik, i do občnega zbora občinskega sindikalnega sveta ni več taiko daleč, zato bodo priprave nanj gotovo kmalu končane. Zanima me, kako so potekale in katerim vprašanjem ste posvetili največ pozornosti: organizacijskim, vsebinskim ali kadrovskim? »Vsem. Razlika je v tem, da smo kadrovskim in vsebinskim vprašanjem namenili več časa. O pomenu občnega zbora smo se pogovarjali že na naših seminarjih v januarju in sklenili, da občni zbor ne sme biti samemu sebi namen, ampak mu moramo dati primerno vsebino in sprejeti sklepe, ki bodo osnova nadaljnjemu delu. S pomočjo naših informacij smo priporočili podružnicam, naj razpravljajo o kadrovskih in vsebinskih pripravah na občni zbor. Naložili smo jim, naj sindikalnemu plenumu predlagajo Mladi živijo v svetu in družbi, ki je kljub svojim jasnim perspektivam polna protislovij, polna teoretičnih in v praksi še nedoživetih zamisli ,polna trenutkov, kjer se srečuje napredno z nazadnjaškim, demokratično Z birokratskim. Vsi skupaj, ne samo mladi, živimo v družbi, v kateri je polno malih front, terjajočih razrešitev. Od slednjih je odvisna naša sedanjost in prihodnost. Hkrati živimo v družbi, ki si prizadeva izdelati takšen način družbenega odločanja, v katerem bo našlo svoje mesto vsako napredno mnenje, vsak problem, sleherni delovni človek, sleherna pot razrešitve. Sistem, v katerem vidi mladina resnično možnost za napredek, živi mnogokrat brez nje. Velik del mladih ne sodeluje v procesih družbenega odločanja. Ustvarjalne ideje mladih morajo zato pogosto iskati svoje mesto zunaj mehanizmov demokratičnega in samoupravnega urejanja družbenih zadev. Prav tu so korenine tistemu udejstvovanju mladih, ki se odvija zunaj samoupravnih oblik, na videz anarhično in nedružbeno. Brez mlade generacije ni resnične demokracije in učinkovitega samoupravljanja, zato je za družbo nesprejemljivo stanje, da je šolajoča se mladina na vseh stopnjah mnogokrat objekt učnega in vzgojnega procesa, da mladih proizvajalcev skoraj ni v samoupravnih organih delovnih organizacij, da jih ni dosti več v skupščinah. Če pa so, njihov glas mnogokrat ni enakopraven in predstavlja le fasado neke navidezne urejenosti ali zadovoljevanja formalnih kriterijev demokratičnosti. Pogosto srečujemo ocene, da so predvsem mladi nosilci nereda, vznemirjanja in nekulturnosti, da so presiti in nehvaležni. Odveč je dokazovanje, da so takšne posplošene ocene napačne in da v svojem bistvu porajajo še številnejša nasprotja. Očitno računajo le s pojavnimi oblikami stanja, pozabljajo pa na to, da ima vsak pojav svoj vzrok in izvor. Res je, da mladi ne pristajajo na neki vnaprej dan program, da so členoviti tako kot je členovita družba, da niso niti kategorično napredni niti kategorično nazadnjaški. Imajo pa izostren čut in potrebo po ustvarjalni in dufiovni svobodi, po človeških odnosih in demokraciji. Prav v tem pogledu so odprti navzven in do dogodkov zunaj meja nič manj kritični. Naša mladina obsoja gnusno in nepravično vojno v Vietnamu ter vsakodnevne grozotne pokole golorokega prebivalstva. Obsoja namene velikih sil, da bi s silo podredile male narode in jim s tem dokazale, kako iluzorna je njihova borba za svobodo in neodvisnost. Vietnamci se ne bore samo za svojo svobodo ampak za principe, ki so lastni vsem naprednim silam sveta. Mlade bolijo velike socialne razlike. Milijarde in milijarde za oborožitev, po kleteh in človeka nevrednih stanovanjih pa živijo milijoni ljudi. Upravičena sramota človeštva, sramota današnjega sveta. Daleč od ustanovne listine OZN in deklariranih človekovih pravicah. Oba dokumenta so podpisale države, ki danes nosifb zastavo takšnih dejanj. Zato pogosto vzklik: vest človeštva, kje si?! J. Košnjek kadrovsko zasedbo občinskih sindikalnih organov, razen tega pa smo uvedli nekakšen sistem evidentiranja, saj so lahko posamezni člani sindikata ne glede na to, kateri podružnici pripadajo, pri vodstvih sindikalnih podružnic ali na našem svetu predlagali svoje kandidate za občinsko vodstvo.« • Kakšen je bil odziv vašega priporočila? »Lahko rečem, da uspeh ni izostal. Sindikalne podružnice so dale veliko predlogov, približno toliko kandidatov pa so predlagali tudi posamezni člani sindikata, največ pri nas, na občinskem svetu. No, septembra sta o evidentiranih kandidatih razpravljala predsedstvo in plenum občinskega sveta, ker menimo, da prav kadri odločilno vplivajo na uspešnost dela. Njihova strokovna usposobljenost nas ni toliko motila, saj je za dobro delo potrebna volja, sposobnost in zaupanje pri ljudeh. Seveda pa smo pri tem računali tudi na to, da je treba v posamezne odgovorne organe sindikalnega sveta izbrati take ljudi, ki bodo lahko strokovno reševali določeno problematiko. Plenum je torej sprejel predlog kandidatov in jih je v posebni številki informacij ponovno dal v razpravo sindikalnim podružnicam, ki morajo dopolnilne ali spreminjevalne predloge do 2. decembra poslati občinskemu sindikalnemu svetu, šele nato bomo izdelali predloge kandidatnih list za posemzne organe občinskega sveta in jih predlagali občnemu zboru.« • Obdelala sva kadrovske priprave na občni zbor. Kaj pa vsebinske in organizacijske? Ali se bo zbor loteval zgolj jeseniških problemov ali bo posegel tudi v širšo tematiko? »že na januarskem seminarju smo se odločili, da občni zbor ne sme biti splošen, takšen, da bi ga lahko prenesli v katero koli občino. Na njem bomo obravnavali tiste probleme, ki nas žull-jo predvsem tu, na Jesenicah. Seveda pa ne smemo Izključevati vprašanj, ki imajo splošen značaj hi seveda zadenejo tudi nas.« • Katera, značilno jeseniška vprašanja boste obravnavali? »Program razvoja gospo darstva v občini, problematiko Železarne, kovinsko predelovalne Industrije, storitvene dejavnosti in trgovbic ter zdravstvo in šolstvo. Strokovni organi občinskega sindikalnega sveta bodo ta vprašanja podrobneje obdelali in nakazali rešitve. Ti organi namreč morajo ta vprašanja strokovno obravnavati. Ugotovitve omenjenih organov bodo del organiza- cijskega poročila, ki ga bomo skupno z ostalimi materiali predhodno poslali sindikalnim podružnicam.« 4 Ali lahko nekatera vprašanja natančneje razložite? »Odnos med življenjsko ravnijo občanov in njihovimi osebnimi dohodki. Zadnje gibanje cen gre prek normalnih meja, zato se bojim, da dohodki, ki jih imajo delavci v nekaterih tovarnah, posebno v železarni, ne bodo mogli pokrivati življenjskih potreb, ker dohodki naraščajo počasneje kakor cene. Mislim, da gre v tem primeru za odstopanje od reformskih stališč. Na občnem zboru bi morali poudariti odgovornost vsakogar, kdor deluje na področju zviševanja cen ali sodeluje pri odobravanju tega. Ti ljudje bi morali biti odgovorni tudi takrat, kadar sklepajo o višini dela osebnega dohodka, ki je potreben za pokrivanje življenjskih stroškov ljudi. Na tem področju bi moral obstajati družbeni dogovor. Preveč bi bilo, če bi razlagal vsako vprašanje. Vendar v tem primeru ne mislim abstraktno. Na občnem zboru bi se morali lotiti konkretnih vprašanj okrog izvajanja 15. ustavnega amandmaja, ker gre za spremembe v samoupravni zakonodaji. Premlevall bomo tudi zaposlovanje oziroma neza-poslovanje, ker je v naši občini predvsem problem pri ženskah in končno, samovoljno zapuščanje delovnih mest. V prvem polletju letos je v naši občini 707 oseb prekinilo delovno razmerje, od tega kar 400 samovoljno. Med njimi so bili tudi takšni, ki so nam zelo potrebni doma. Največ jih je odšlo v tujino mimo zavoda za zaposlovanje, ki bi moral imeti, mimogrede rečeno, boljše stike z delovnimi organizacijami in obratno . . itd.« J. Košnjek Naloge šolskih športnih društev so Jasne, le... Komisija SRS za telesno kulturo je že leta 1966 sklenila, da se na vseh popolnih osnovnih šolah in šolah druge stopnje ustanovijo šolska športna društva, ki naj bi jih vodili učitelji telesne vzgoje, športna društva bi dopolnjevala obvezno šolsko telesno vzgojo, obenem pa naj bi se v okviru teh društev razvijale prvine družbenega samoupravljanja. Takšna ŠŠD je torej ustvarjanje množične kulture, hkrati pa bogatitev in prispevek k modernizaciji učnih načrtov za telesno vzgojo. Podobne misli izraža tudi zvezna resolucija o telesni kulturi. Telesna kultura ne sme biti omejena samo na redne ure telovadbe, ampak se mora razširiti na športna društva po šolah, ki naj bodo čim bolj množična. Zato je potrebno organizirati veliko tekmovanj, saj je znano, da želi mladina čim prej tekmovati. Izobraževalne skupnosti naj zagotovijo materialna sredstva v tolikšni meri, da bo možno izvajanje sodobniih učnih programov za telesno vzgojo ... Naloge športnih društev na šolah so jasne, izvajanje teh nalog pa ovirajo nekatere težave in nejasnosti. # Učitelji telesne vzgoje na šolah so že z rednimi urami preobremenjeni, zato je odveč pričakovanje, da bodo z vso zavzetostjo delali tudi v ŠSD. Pedagoge, ki bi skrbeli za delo športnih društev, bi morali razbremeniti rednih ur, delovne ure v dnuštvu pa izenačiti s pedagoškimi urami. O Potrebni objekti (telovadnice, igrišča) so še vedno redki, če pa so, jih ne uporabljajo samo šolska društva, ampak tudi druge te- lesno vzgojne organizacije in bi jih morali pri polni aktivnosti ŠSD odkloniti. • ŠŠD nimajo samo nalogo vzgajati športnika vrhunskih kvalitet, ampak imajo predvsem množičen in vzgojni pomen, ki je pri drugih športnih organizacijah pogosto zanemarjen. e ŠŠD kljub številčnosti še nimajo svoje organizacije in točno določenih pravil, do katere stopnje naj bi segala njihova medsebojna tekmovanja (občina, republika) in> ali imajo na teh tekmova; njih pravico nastopati tudi vrhunski tekmovalci, ki s° člani določene šole in društva. <9 Na terenu ni jasen odnos med ŠŠD in TVD Partizani. Ali so slednji sposobni in zreli, da bi obetajoče olane ŠŠD vzgajali do resnično dobrih športnikov? <9 In zadnjič. Verjetno bi bilo najbolje, če bi bila ŠŠD del učmovzgojfiega procesa in bi morale šole tudi materi;',! no skrbeti za delo športnih društev. J. Košnjek SE NT A ■kladiščt Kranj Tavčarjeva 31, tel. 22453 (bivši Exotenn) VAM NUDI: O najkvalitetnejšo o°k0 vseh vrst £ testenine »Bačvanka« % vse vrste živinskih krmil p. iclo ugodo« ceni Seja kranjske skupščine Jutri (četrtek) se bosta na i du je enajst točk. Kot prvo sedmi skupni seji sestala oba j bodo odborniki obravnavali zbora kranjske občinske ! poročilo v tričetrtletnm go- skupšoine. Na dnevnem re- i spodarjenju v občini. Do konca septembra fe biSo v Loki 5084 gostov Statistična služba je ugotovila, da je bilo v letošnjih devetih mesecih v Škofji Loki trideset gostov več kot v enakem lanskem obdobju. Povečanje za 0,5 odstotka je posledica večjega števila tujih gostov, saj se je obisk domačih zmanjšali skoraj za šest odstotkov. Družbene gostinske organizacije so uspele pritegniti v Skofjo Loko 3563 gostov, v zasebnih tujskih sobah pa lih je bilo 780. Planinski domovi so v letošnjih devetih mesecih sprejeli 740 gostov, Pri čemer se je povečalo šte- vilo tujcev; mainj kakor v preteklem letu pa. je biLo domačih obiskovalcev. Razveseljivi so podatki o številu dni, ki so jih turisti preživeli v Loki. Poprečna doba bivanja domačih turistov t.e je povečala od dveh na 2,6 dneva, medtem ko se je bivanje tujih gostov podaljšalo od 3,5 na 4,7 dneva. Med domačimi gosti je bilo v škofji Loki največ Slovencev, med turisti iz sosednjih republik pa so prevladovali Hrvati in Srbi. A. Igličar W: i£' 'K S *- r ^ i I C I I f f I f lili i %. j m Prejšnji petek, 28. novembra, je Elra oziroma Tovarna gospodinjskih aparatov Škofja Loka, kakor se podjetje imenuje po novem, praznovala 15-letnico svojega obstoja. Hkrati so spustili v obratovanje novo tovarno v Ratečah, kamor se je pred kratkim dokončno preselila tudi uprava. Industrijski gigant, ki ga vidite na eni od naših slik, skupaj s skladiščem meri 3500 kvadratnih metrov. Posamezne njegove obrate so dograjevali postopoma, čez vse leto. Celotni stroški nam niso znani, vemo le, da je samo zadnja faza del stala 4,5 milijona N din. Tretjino sredstev je dalo podjetje, ostalo pa so zbrali s krediti. Dela je izvajal SGP Tehnik škofja Loka. Zaradi vsestransko povečanih kapacitet, podjetje računa, da bo bruto produkt tovarne poskočil od lanskih tridesetih milijonov na 45 milijonov N din v letošnjem letu. Zvedeli smo, da ne nameravajo povečevati izvoza izdelkov^ ampak predvsem sedanje serije, in da bodo skušali izboljšati njih kvaliteto. 360 zaposlenih, kolikor šteje kolektiv tovarne, danes dela v zelo ugodnih pogojih. Največji uspeh so dosegli s svojimi kuhalniki, ki jih izvažajo v ZRN, Avstrijo in Italijo, pa tudi s plinskimi pečmi aida (danes aida super), ki jih bodo letos izdelali okrog 8D00 in za katere se zlasti zanimajo češki kupci. Na slikah vidimo direktorja Elre Ljuba Slavkoviča in nekatere goste, ki so prisostvovali otvoritvi, nadalje novo tovarno od zunaj ter notranjost velike tovarniške hale, kjer že nekaj časa teče poskusna proizvodnja. (I. G.) Prapor pionirskemu odredu osnovne šole Cvetko Golar Trata Cvttb novcmbra Popoldan jc bila v telovadnici osnovne šole »i - Golar Trata pri škofji Loki slovesnost, na kateri so ruzenja zveze borcev Trata, Virmaše in Godešič pionirskemu SnnCC*U ^°'e P°delila prapor. Svečanosti se je udeležilo čez ljudi. Program, ki so ga za to priložnost naštudirali učenci, Jc navdušii vse prisotne. Škofjeloški pionirski odred, kot se po novem imenuje na-»rajeni kolektiv Šolarjev; fe več let urejuje partizanske grobo-0,° Y okolici mesta in skrbi,da so vedno čisti in primerno ^ laseni. Hvaležni borci so jim zato podelili svoj prapor. To MAif I)ila ,utli v Doclooc stalna oblika prenašanja tradicije 1XIJV na mlajši rod -iff m mL Poživiti dejavnost ZK V četrtek popoldne je bila v dvorani samoupravljanja v Iskri seja konference organizacije zveze komunistov. Na njej so pregledali dosedanje delo organizacije in poudarili, da je v prihodnje treba poživili dejavnost ZK. v tovarni. Sklonili so tudi, da bo komisija za zaključke dopolnila predloženi delovni program za prihodnje obdobje. Na seji so za novega sekretarja organizacije izvolili Staneta Mihaliča. A. Z. Skupnemu gospodarjenju ni nihče nasprotoval Na Gorenjskem so razprave o gospodarjenju z gozdovi končane, če na kratko ocenimo in združimo izražena mnenja, zlahka ugotovimo, da so tako Gozdna gospodarstva kakor zasebni lastniki gozdov pozdravili takšne razprave, saj so v njih sodelovali vsi, ki upravljajo tako pomembno družbeno bogastvo. Ker so gozdovi družbeno bogastvo, naj bo upravljanje skupno, takšno, pri katerem naj bi sodelovala tako Gozdna gospodarstva kakor zasebni lastniki gozdov. Odnos med obema partnerjema naj bo čimbolj enakopraven, pa tudi politika gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi naj bo enotna. Udeleženci javne razprave | so se ogrevali za ustanav- 1 Ijanje samoupravnih skupnosti zasebnih lastnikov go- I zdov, ki naj bi skupno s I samoupravnimi organi GG Odločata o naslednjih po- i membnih vprašanjih: gozd- , no gospodarski in ureditveni načrti, odkupne cene lesa, uporaba biološke amortizacije, proizvodni in finančni načrti, letni operativni načrti ter višina plačila za opravljena gozdino gospodarska dela. Drugo vprašanje, pri katerem se je zadržala javna razprava, je način zbiranja in trošenja sredstev biološke amortizacije. Sredstva naj bi se zbirala na gozdno gospodarskih območjih, kjer naj bi se tudi trošila. Razprava je zavrnila predlog, naj li pri republiki ustanovili poseben sklad, v katerega bi se stekal denar, zbran z biološko amortizacijo. Podprli so predlog, da bi določen del sredstev iz biološke amortizacije le prepustili republiki, namensko za razvoj slabše razvitih innemegovanih gozdov. Od teh pa naj bi oddvojili tiste gozdove, v katere investiran denar kljub naporom ne bi pomagal. In končno. Amortizacija naj bi se plačevala od obsežnosti gozdnega zemljišča. Razprave o prometu z lesom ne smemo razumeti napak. Stališča javne razprave niso bila naperjena zoper GG. Nasprotno. Podpirajo njihova prizadevanja, da bi bila skrb za gozdove čim učinkovitejša. Razprava pa ni soglašala z dejstvom, da so GG edina organizacija, ki lahko odkupuje in prodaja les. Možnost odkupovanja lesa naj bi dobile tudi lesno predelovalne organizacije, vendar samo v gozdno gospodarskem območju, v katerem delujejo. S tem bi zagotovili domači lesni industriji stalen dotok surovin. Omenjeno stališče ne pomeni druge skrajnosti: popolne Kmetijski nasveti Fižola vse manj Pridelovanje fižola je pri nas iz leta v leto manjše, povpraševanje in cena pa se večata. Slovenija je pred vojno navzlic majhnim pridelkom izvažala precejšnje količine fižola, zdaj pa ga mora kupovali dmgod, četudi ima zanj primerne talne in klimatske razmere. % Važen vzrok, ki je pripeljal do nazadovanja, jc prava zmešnjava med posameznimi sortami in njih različicami, izredna občutljivost za bolezni, razen tega pa tudi negotova rodnost in veliki pridelovalni stroški. Ljubljanski kmetijski inštitut je sklenil z odbiro najboljših sort in tipov v nekaj letih prispevati k napredku te kmetijske rastline. Veliki stroški pridelovanja odvračajo poljedelce, da bi se bolj posvetili fižolu. Malokdo ga goji v čistem posevku, običajno zraste tako rekoč mimogrede v krompirju ali koruzi. Čeprav se je zadnja leta cena fižola celo popeterila, se poljedelcev dohodek tako naglo ne povečuje, ker so se povečali tudi stroški, nemalo zaradi lega, ker za to poljščino nihče ni skrbel, saj so bile v ospredju druge kulture in drugi problemi. # Tudi mnoge fižolove bolezni in škodljivci so zagrenili veselje poljedelcu, posebno tistemu, ki ga je nasadil v čistem posevku. Fižol je zelo občutljiv. Vdrta fižolova pegavost, mastna in oglata pegavost, to so najbolj nevarne gljivične bolezni, ki jih zatiramo podobno kot druge gljivične bolezni, na primer z modro galico v obliki bordojske brozge, še pred saditvijo seme razkužimo. Fižolov mozaik je nevarna virusna bolezen, ki jo preprečujemo, če sadimo zdravo seme in če zatiramo listne uši, ki bolezen prenašajo. Nevarne so tudi pršice in fižolove uši — listne uši, ki jih uničujemo z različnimi pripravki — insekticidi. Ko je pridelek že v shrambi, ga moramo varovali pred nadležnim fižolarjem, ki iz zdravega zrnja dela črviv, ničvreden fižol. Najbolje ga uničijo strupeni plini — fumigantl, okužbo pa preprečimo, č*e semenu primešamo panlakan ali kak drug primeren pripravek. sprostitve prometa z lesom. Popolna sprostitev prometa z lesom zasebnim lastnikom gozdov ne bi prinesla večjih dohodkov, prekupčevalcem pa bi bila velika usluga. Obenem bi bilo na trgu več zmede kakor reda. In končno zadnje vprašanje, ob katerega je trčila javna razprava. Odkupne cene lesa. Gotovo so prenizke. Kako jih zvišati? Enostavnejše poslovanje pri upravljanju z lesom v vseh fazah, kar bi občutno zmanjšalo režijske stroške in s tem vplivalo na ustvarjanje višjih cen. Nadalje bi kazalo poenostaviti gozdarsko službo, v slabših gozdovih pa skrčiti na minimum ali ukiniti. Razprava je predlagala, naj bi imeli za Gorenjsko samo eno gozdno gospodarstvo. Gozdno gospodarski načrti naj bi se izdelovali vsakih 20 let, ne pa vsakih deset, ker je biLa navada doslej. Lastnikom gozdov, katerih letni posek je malenkosten, se količina odkazanega lesa ne bi določevala vsako leto, ampak vsakih deset let. Le nekaj najpomembnejših točk iz javne razprave smo naš tet! i. Udeleženci razprav so opozorili še na druga odprta vprašanja. Tudi na dejstvo, da moramo imeti pri urejanju gospodarjenja z gozdovi pred očmi položaj celotnega kmetijstva, njegovo urejenost in razvoj, socialni položaj lastnikov gozdov in končno še vedno žive težnje po drobljenju gozdnega bogastva, kar ima korenine v sedanjem načinu dedovanja. Odpravljanje tega pomeni utrjevanje enotne gospodarske politike v naših gozdovih. J. Košnjek Krčevita stanja ali tetanije domačih živali Presnova kalcija je v organizmu v telesni zvezi s presnovo fosforja in magnezija. Drugič bomo posebej obravnavali pomen in medsebojni odnos kalcija in fosforja, v pričujočem prispevku pa se bomo zadrževali pri nekaterih vprašanjih razmerja med kalcijem in magnezijem, snovi, ki sta potrebni predvsem za normalno vzdražljlvost živčevja in delovanja mišičmne. Kalcij in magnezij sta v organizmu deloma antagoniata, to pomeni, da sta si v delovanju nasprotna, če je magnezija preveč, Izpodriva kalcij, tako v osrednjem živčevju kot v kostnem tkivu, kar ima za posledico pojačano izločanje kalcija iz organizma In predvsem živčne motnje ter motnje v kostenltvenem procesu. Tudi nasprotno, če je v krmi premalo magnezija in se zmanjša njegova koncentracija v krvi, pride do bolezni. K neugodnemu razmerju kalcija in magnezija oziroma k znižanemu nivoju magnezija v krvnem serumu, vodi tudi zvišana količina kalija v krmi, ki ga Je obilo v pomladnih travah. V mrvi naj bi bilo ugodno razmerje kalcija in magnezija 3:1, podobno razmerje pa je tudi v krvnem serumu živali (približno 4:1), vendar pa pozimi, tj. v času, ko je krmna baza najsiro-mašnejša, pade raven magnezija v krvnem serumu. Zelo znižana raven magnezija vodi že sama po sebi v bolezen, medtem ko predstavlja deloma znižana raven magnezija stalno prikrito nevarnost za pojav kliničnih znamenj bolezni, ki nastopi v tem primeru kaj rada ob raznih dodatnih vplivih (npr. ko pade tudi raven kalcija v serumu). Do motenj v presnovi kalcija in magnezija pride pred- vsem zaradi neustrezne prehrane, do istih motenj pa lahko vodijo tudi nepravilno delujoče žleze z notranjim izločanjem (predvsem hipofiza in obščitnice). Te motnje se kažejo v dveh oblikah, v Škodljivo spremenjenih procesih v kostnem tkivu in nevrozah (krčevitih stanjih), ki so posledica prenizkega nivoja kalcija in magnezija v krvnem serumu (hipokalcemija in hi-pomagneziemija). K tem krčevitim stanjem ali tetanijam štejemo pašniško, transportno In hlevsko tetanijo govedi, tetanijo telet, kot tudi teta-nične krče, ki spremljajo rahltls in kostolomnico, porodno parezo ter porodno in laktacijsko eklampsijo. Vzrok teh stanj je vedno pomanjkanje magnezija in kalcija, bolezen pa je lahko blažje ali hude oblike, vendar vedno z veliko gospodarsko škodo. K tetanijam se nagiba rado govedo, zlasti visoko breje živali In živali v polni laktaciji, pogosteje pa zbole spomladi, ko pridejo na pašo z zelo nizko koncentracijo magnezija v krvi, krmijo pa se z bujno travo z obilo kal:ja in beljakovin. Zbole rade tudi živali, ki so r» nažrle svežega pesnega :i a. Pri ,ovedu so bolezenska znamenja napetost mišic, škripanje z zobmi, toga in opletava hoja ter zatem stanja močnih vzburjenj in krčev, živali so penaste, drgetajo in imajo privzidnjen rep. Bolna žival končno pade na tla in prav lahko pogine v napadu tetaničnih krčev, sicer pa preide stadij vzburjenosti v pobitost. Žival leži, zavija oči In breje živali se napenjajo podobno kot pri porodu. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. Bavdek S. Na dvorišču kmetijske zadruge v Cerkljah je bilo pred kratkim tako živahno, kot že dolgo Kmetje kooperanti so pripeljali kar 170 ton krompirja, ki ga jc zadruga odkupila po 0,46 narjev za kilogram. Foto: F. Perdan nc. di- Izšla je redna zbirka Prešernove družbe za leto 1970 Obilo dobrega branja Pred kratkim je izšla redna knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1970. Obsega šest del: 3 leposlovna in 3 poljudno znanstvena. Kot prvo velja omeniti Slovarček tujk In kratic avtorja Franceta Verbinca. Knjigi bi lahko rekli tudi skrajšana in bolj poljudna izvedba lani izdanega Slovarja tujk. Ta obširen, zelo strokovno napisan besednjak očitno ni namenjen širokemu krogu ljudi, zato se je Verbinc odločil, da ga skrči in poenostavi ter obdela samo tujke, ki jih srečujemo na vsakem koraku, v časopisih, radiu in pogovornem jeziku, ki pa jim često ne vemo izvora ali pomena. Smiljan Rozman, eden najbolj plodovitih slovenskih piscev proznih del zadnjega časa, je izdal prijetno otroško povest Lov za ukradenimi milijoni. Skupina roparjev si prisvoji denar, namenjen opremi vajeniške delavnice. Začne se lov, v katerem sodeluje kopica mladincev. Konec je srečen, milijoni so rešeni. Bogat jezik in napeto pripovedovanje sla glavni odliki knjige. Zgodovina slovenskega naroda izpod peresa Branka Božiča je zelo poljudno, 230 strani dolgo delo, ki omogoča bralcu, da na najkrajši možni način spozna preteklost Slovencev. Avtor začne s prihodom Slovanov, obdela Karantanijo in uveljavljanje frankovskega fevdalnega reda, opiše kmečke upore, turške vpade in obrambo pred njimi ter nas seznani z reformacijo na Slovenskem, z dobo absolutizma, s fiziokratizmom in takratnim položajem kmetijstva, s prihodom Napoleonove armade ter nastopom Ilirskih provinc. Kar se da zgoščeno Predstavi predmarčno dobo, revolucijo 1848. leta in njene Posledice, obdobje ustavnega življenja, jugoslovansko vprašaje in I. svetovno vojno. Zadnja, najobsežnejša tretjina je Posvečena Sloveniji kot sestavnemu delu Jugoslavije, njeni vlogi v kraljevini SHS, obdobju med obema svetovnima požaroma, narodnoosvobodilni borbi in končno rojstvu nove, socialistične države. Posamezna poglavja so opremljena z risbami in dokumentarnimi fotografijami mest, pokrajin, važnejših dogodkov ter pomembnih osebnosti. Knjigo toplo priporočajo vsem, ki. bi radi izpopolnili svoje znanje narodne zgodovine, pa tudi — kot dopolnilno literaturo — šolarjem in študentom. . Dva v novem mestu, roman Kamena Kalčeva, bolgarskega Pisatelja mlajše generacije, jc razmeroma dober prikaz Bolgarije in tamkajšnjih razmer, ki spominjajo na prva povojna leta pri nas, na čas izgradnje in delavskih brigad. Avtor piše *ivo, prepričljivo, delo vsebuje polno zanimivih, a hkrati dokaj realistično obdelanih karakterjev. Slog in način predstavljanja oseb sta včasih zelo blizu Steinbeckovemu orisu ljudi iz Ulice Ribjih konzerv. Kdor ljubi razgibano, toda ne Plehko branje, naj brez pridržkov seže po knjigi. Prevedla jo Je Katja Spur. Balada o starem mlinu avtorice Mirni Malenškove je povest ° oetežnem, osamljenem kmetu, ki so mu otroci zbežali z zemlje v mesto. Cas ga prehiteva, le še od spominov in sovraštva do snahe ter zeta živi. Slednja dva sta mu namreč 0"tujiia hčerko in sina. Delo obravnava boleč problem prelijevanja ljudi iz vasi na industrijska območja, obravnava usodo kmetij, ki žalostno propadajo, saj stari gospodarji ne najdejo razumevanja pri svojih naslednikih. Pisateljica ga je zapisala spretno, naravnost elegantno. Zaradi vmesnih prizorov, svežih in prepričljivih, zaradi sončnega sloga, se bere *ot najbolj napet roman. Spričo aktualne vsebine, ki se spo-Pada z enim najbolj perečih vprašanj povojnih let. .Dr- Karla Sumcnjaka delo Da bi ostali mladi je poučna, ° Poljudno napisana knjiga o gerontologiji, ki nas se/nani ■ Procesom staranja, s spremembami, ki pri tem doletijo telo i1 Posamezne organe ter z ukrepi, ki staranje zavirajo. Avtor «°vori tudi o vplivih raznih navad na človeški organizem. debeljenju, kajenju, alkoholizmu in drugem. Knjigo bi "oral vzeti v roke vsakdo, saj odkrito in brez ovinkarjenja jPisuje posledice nezdravega življenja, hkrati pa svetuje, ako se izogniti boleznim sodobnega časa. I.G. Fotoamaterji Gorenjske za dan republike bolnik, 2. decembra. Danes so tu zaprli 13. gorenjsko raz-stav<> umetniške folografije. na kateri se jc predstavilo 26 o'oamatcrjev iz Kranja, Tržiča, z Jesenic in Golnika s 131 j »ranimi deli. Pod pokroviteljstvom Instituta za pljučne bo-■« in tuberkulozo — Golnik je bila razstava odprta v poča-'tCv dneva republike Zlato medaljo je preje! Kukee Marjan, Srcbrno Krmclj Janko iz Tržiča, bronasto pa Tone Marčan lz Kranja. K. M. Neuresnieljivost uresničljivosti Ob premieri drame Edvvarda Albeeja Kdo se boji Virginie VVoolf v izvedbi dramske družine DPD Svoboda v Tržiču Sodobnik, ki mu je teater blizu (četudi se samo spogleduje z njim), se ne more izogniti zamahu Albeejeve dramatike. Ameriški »jezni mladenič«, ki je prerasel samega sebe, je na videz iz aristoielske dramaturSse manire (na začetku) začenjal biti osupljivi novator skeleta, oblika, stila ... človek bi pričakoval, da bo oropan za drama'.čnost, ko tipa za razbitinami k?.lu- j pa dramatičnosti v njegovih delih, vendar ne: dramatičnost se pojavlja v situacijah, ki se izkijučujejo, zgodi sc, da teza postane antiteza in obratno; tako se v delu Kdo se boji Virginie VVoolf najbolj preprosta vsakdanjost (resničnost) izkaže za misterij, dejanje (avtor sam označuje troje dejanj: Smešnost in igra, Valpurgina noč in Eksorcizem) je skrbna rast dehumanizacije, četudi je osmišljenje oseb obupen boj »četvero absurdnih asketov«, ki bi se radi povzpeli do uboge človečnosti. Razkrajanje, odpadanje rodi smisel nostalgični Marthi, ki je zvarek dveh komponent: vulgarnost, cinizem, propadlost na eni strani in demonizem, »komaj človeškost« in obsedujoča spol- 1 nost na drugi. Alkohol, ne? ' nebno stanje pijanosti, pa je medij spoja. Marthina odzivnost je njen mož George, personificirana »življenjska neuspelost« (intimno in družbeno), nekakšen »abonent Marthine histerije«. V drugem paru NickHonnev je čutiti že ves koncept George-Marthinega poloma, vendar je avtorjeva prizadevnost (ker ni samo kirurg medčloveških odnosov in družbe) napravila ta par le za primer »ničnosti individua«, pa tudi za alegorijo ameriškega meščanstva. Tekst odpira možnost uprizori telju, da napravi igro štirih, kjer se prepletajo senč-nost, silovitost, nostalgija, zavest, podzavest in odtujenost. Spričo zadnje lahko nastane recital odsekanih »mononastopov« duhovičenja in situacijske komičnosti. Tržiški uprizoi itelji so se zadovoljili s faktografskim do- življanjem teksta (tako zahteven terja odgovornost tudi pri amaterjih), ki je rodilo nevarnost, da bi preveč naturalistična igra zameglila bistvo, vendar so se igralci temu kar uspešno izognili, dvomim pa, če zavestno. Anderletova režija je bila uspešna, vendar precej nenavadno speljana. Dolfe An-derle je igral tudi Georga in kot tak usmerjal žarišča, tempo in mizanscenske kombinacije (zaradi izredno težkih pogojev dela, je bila premiera praktično njihova druga »vaja« na odru). An-derle je bil kot George zelo uspešen, zdelo se je, da je prav on najgloblje prodrl v tekst. Martho je agrala Anka Ahačič, prizadeto, prepričevalno vulgarno, nekoliko statično, a vseeno je bila njena Martha plastičen stvor ni- čevosti, a še zelo človeška. Dobra stvaritev. Janko Jagodic, ki je s to predstavo baje praznoval svoj stoti nastop na odrskih deskah, je bil Nick, korektno izdelana vloga, kar pa ne bi mogel trditi za Honnev, ki jo je prizadevajoče upodobila Nataša Olmajer. Scenski delež Saše Kum-pa je bil skromen, scena je bila nefunkcionalna, neenotna, da o neupoštevanem dejstvu, da je scenografija tudi izrazitost scenografa, niti ne govorimo, posebno še za izkušenega kot je recimo Saša Kump. Uspešnost ali neuspešnost pričujoče uprizoritve je vprašanje Kriterija. Na ravni njihovih pogojev in stimulacij so tržiški gledališčniki s to predstavo zelo lepo uspeli. J. Perko »Bitka na Neretvi« navdušila Na dan republike je bila v Sarajevu v dvorani novega kulturnega centra Skenderi-ja slovesna prva predstava doslej največjega jugoslovanskega igranega barvnega filma Bitka na Neretvi, ki ponazarja legendarne zgodovinske dogodke 1943. leta, ko se je na Neretvi vodila ena največjih zgodovinskih bitk za rešitev 4000 ranjencev. Slovesni predstavi je dala poseben čar prisotnost preživelih udeležencev te legendarne bitke s partizanskim komandantom, predsednikom republike Josipom Bro-zom-Titom na čelu. Gledale", krstne predstave so z navdušenjem pozdravili ustvarjalce filma: režiserja Veljka Bulajiča, igralce svetovnega slovesa Sergeja Bondarčuka, Svlvio Koscino, Yula Brvn-nerja, Hardvja Kriigerja, Franca Nera ter znane jugoslovanske filmske igralce Mileno Dravič, Lojzeta Rozmana. Bata Živoj inoviča, Lju-bišo Samardžiča, Spelo Rozin itd. Predsednik Tito je po predstavi, očitno zadovoljen, povedal tole: »že od vsega začetka vstaje smo imeli veliko bitk, vendar ne s toliko tragedije in tako obsežnih, kot je bila ta na Neretvi. Zato smo menili, da takšen boj zasluži svoj filmski prikaz. Prav takšen film smo sedaj videli. Pobudnik in režiser tega filma je bil Veljko Bulajič in lahko rečem, da je odlično opravil to nalogo, da je dosegel tisto, kar smo od njega pričakovali . . . Film je zelo dober in bo prispeval k boljšemu razumevanju našega štiriletnega boja po vsem svetu. V njem je močno izraženo, kakšni so naši narodi in kolika je njihova moč . . .« Da je film zares dober, dokazujejo izjave glavnih igralcev, ki so obljubili, da bodo še zaigrali v jugoslovanskih filmih, posebno v tistih, ki jih bo režiral Veljko Bula-jić. Prva predstava v tujini bo v petek, 5. decembra, v Rimu. -jk Reklamna prodaja do 6.12.1.1. Mercafor • napolitanke nougat »Kraš« 500 gr • albert keks »Koestlin« 500 gr • čokoladni praline »Kandit« 500 gr 5oleg tega pa še 9 vino, namizno belo in rdeče Slovin % vinjak Slovin po izrednih, reklamnih cenah 4,60 din 4,00 din 535 din v vseh prodajalnah Mercator — Veš, kaj, Jože, pa že raje vidim, da spet kadiš, kot da pleteš! Druga si ran blaginje Vse kaže, da ima nemški gospodarski boom, ki Nemcem prinaša poleg blaginje, še kup nevšečnosti. Skrbi, ki jih povzroča delo. kalijo Nemcem zasluženi nočni počitek. Vsaj tako bi se dalo sklepati po podatku, da so do 1. oktobra letos Zahodni Nemci kupili za 75 milijonov nemških mark uspavalnih sredstev. Strokovnjaki trdijo, da 60 odstotkov Zahodnih Nemcev redno jemlje uspavalna sredstva. maščoba -taka ali drugačna Zdaj, ko pri nas primanjkuje svinjske masti, se bo najbrž izpolnila dolgoletna želja zdravnikov. Prisiljeni bomo beliti jedi z oljem in mastjo rastlinskega izvora. Tako ima pomanjkanje svinjske masti tudi svojo dobro, da ne rečemo zdravstveno stran. Na povečano potrošnjo olja in margarine računajo tudi proizvajalci olja, saj imajo sedaj priložnost, ki jo velja izkoristiti. Vznemirljivo in nevarno vesolje Ob senzacionalnih uspehih astronavtov — ob dveh pristankih na Luni in ob pripravah na bodoče »zavzetje« Marsa — je prav, če vemo, da taki podvigi niso brez posledic za človekovo zdravje. Pri krajših poletih v vesolje so te nevarnosti manjše, večajo pa se seveda s podaljšanim bivanjem človeka v vesolju. Za naslednji Človekov cilj v vsemirju — Mars — bodo vesoljci potrebovali kar 8 mesecev, potem pa bo treba na tem platenu čakati še celo leto, ker šele čez toliko časa nastopi ugoden trenutek za povratek. Dolgotrajno bivanje v breztežnem prostoru ima za organizem hude posledice. Mišice nevarno oslabe, zmanjšajo se kalcijeve soli v kosteh, zniža se tudi hemoglobin v krvi. Spremembe so podobne tistim, ki nastopijo pri kroničnih bolnikih, ki so dolgo časa privezani na posteljo. Astronomska odškodnina za DDT V imenu \seh Američanov je — kot je sama izjavila — neka ameriška državljanka vložila to/bo proti največjemu pro-i/' • j;iltii fnsekticidov v ZDA. Gre za odkrit škodljiv vpliv praška na /dravje ljudi in živali. Omenjena državljanka meni, da bi bila vsota 30 milijard dolarjev primerna odškodnina za \so škodo, ki je v ZDA nastala z uporabo kemičnih sredstev za uničevanje mrčesa. Lunini deli na zemlji Znanstveniki raziskovalnega zavoda v Kaliforniji trdijo, da je na Zemlji nad 100 milijonov ton skal in dTUgpgl mi teriola, ki je Že v prazgodovini prispel z Lune. Večina teh «'■; imenu jejo jih taktite, jc na področjih Avstralije, na Filipinih in v deželah jugovzhodne Azije Znanstveniki menijo, da je večja količina kamenja z Lune padla na Zemljo pred 700.000 leti. Kamenja z Lune naj bi poleg vzorcev Luninih tal, ki jih bodo prinašali astronavti, pripomogli do novih podatkov o nastanku Zemljinega satelita. KRVOSES.! Bedford je poročal o srebrnem pladnju in o prstnih odtisih, ki jih je posnel z Elzo Griffin. »Umor morate prijaviti,« je dejal Mason. »In kaj se bo zgodilo, če tega ne storim?« »Potem lahko pridete med hudičeve mlinske kamne,« je odvrnil Mason. »Gospodična Griffin, pojdite zdaj, prosim vas, takoj zdaj v kako telefonsko celico In pokličite policijo, vendar ne imenujte svojega imena. Recite, da leži v bungalovu št. 16 motela »Pri mirnem počitku« truplo.« »Menim, da bo bolje, če storim to jaz,« je dejal Bedford. Alason je zmajal z glavo. »Nikakor! Rad bi, da bi se pri aparatu oglasil ženski glas.« »Zakaj pa to?« »Ker bodo ugotovili, da je bila v bungalovu ženska.« »Kaj pa bomo storili potem.« Mason je pogledal na za-pestno uro. »Zdaj me čaka najjjrej prijetna naloga zbe-zati iz postelje Pavla Drake-ja, šefa Drakejeve de'.ek'.iv-ske agenture. Kakšno številko pa je pravzaprav imel avtomobil?« »Bil je najet voz in . . .« »Številko prosim!« Elza Griffin mu jc napisala: CXY221. Mason je zavrtel Drakejc-vo tajno številko. Ko je zaslišal Drakejcv zaspani glas, je dejal: »Poslušaj, ljubček! Tule Imam orehek, ki ga moraš streti ti sam, razumeš?« »Za božjo voljo, kaj se vedno nisi šel spat?« »Policija se pripravlja, da bo doli na obrežju v motelu »Pri mirnem počitku« odkrila truplo. Rad bi bil o vsem kar najbolj natančno poučen.« »Kaj se pa spet to pravi — policija se pripravlja, da bo odkrila truplo?« »Natanko tako mislim kot sem rekel.« »To je zopet ena tvojih prismojenih idej! čemu pa ne moreš počakati tol/jko črsa, da ga najdejo? Privošči mi no vsaj malo počitka!« »Nemogoče! Vsaka minuta Je dragocena. Dal ti bom zdajle številko avtomobila. To Je najbrž voz iz izposojevalnice. Zvedeti moraš zame, kje zdaj voz tiči, kdo si ga Je sposodil bi, če so ga že vrnili, potrebujem točen čas vrnitve. Pa še nekaj! Najti mi moraš nekoga, ki je absolutno zanesljiv in ki zna poleg tega nastopati s povsem nedolžnim obrazom. Najljubša hi mi bila ženska. Ta naj najame voz, kakor hitro bo prost.« »In kaj naj stori nato, ko bo najela voz?« »Peljala ga bo na določen kraj, kjer ga bo eden mojih kriminalno kliničnih l/.veden- cev, oborožen s sesalcem za prah, preiskal glede las, krvavih madežev, stopinj ln prstnih odtisov.« »In kaj potem?« »Potem naj se ženska odpelje takoj jutri zjutraj v planine, tam nekje naj za svoj vrt naloži zemlje, kolikor more, dalje naj napolni voz do vrha s košarami zelenjave. Spotoma naj naloži še kos svežega mesa in ga naj potem doma da v hladilnik.« »Ali z drugimi besedami povedano — že'iš torej, naj zabriše vse dokaze, ki bi jih utegnil še kdo najti?« »Oh, ne! Kaj takega bi mi niti v sanjah ne prišlo na misel, Pavel! Poleg tega pa bi v vozu itak ne bilo ničesar več, kar bi bilo treba zabrisati. Saj bomo vendar dali prej natančno pregledati zlasti vse dokaze kriinjnalno-tehnienim izvedencem.« Drake je preudarju!: »AH pa ni kaznivo poskušali s tami manevri prikrivanja dokaznega materiala?« »Če bo pa prej krindnolog zbral vse dokaze?« »In kaj bomo nato storili z dečkom?« »če hoče, naj kasneje mirno hiti z dokazi na policijo. Nihče mu ne bo branil. Glavno je, da jih bomo imeli v rokah p -.. i kot policija. V nasprotnem primeru bo vedela zanje policija pred nami, mi pa bomo slišali o njih šole, ko bo okrožni tožilec poklical svoje izvedence kot priče pri obravnavi.« »Kaj pa naj pomeni ves ta nesmisel s košarami zelenjave in svežim mesom v hladilniku?« »Na ta način sc vsaj noben kriminolog ne bo drznil po strečl nam z raznimi sledovi s tal, krvavimi sledovi in z lasmi, dalje s tveganimi trditvami o njihovem izvoru hi končno kot izvedenec na vse to še prisecll« Drake je zastokal: »Naj bo!« jc dejal utrujeno. »Pa se lotimo spet enkrat tega masla! Katerega Izvedenca pa bi rad imel?« »Kakor hitro boš Iztaknil voz, poskušaj najti dr. Lero-ya Shelbvja.« »Ali naj ve, za kaj gre?« »Edina njegova naloga Jc, da najde vsako malenkost v vozu, ki bi lahko prišla v po.štev kot dokaz.« »Prav torej! Pa pojdimo na delo!« »Nekaj malega prednosti v času imamo pred policijo, Pavel. Vendar morda samo za ped. Proti julru bodo bratci že imelj Številko voza. Če bo treba, spodi dr. Sliel-bvja iz postelje! Celotni dokazni matarial, ki ttfil v bi rad imel čimprej v rokah in pod ključem.« »Dr. Shelbvja bodo vprašali, kdo mu Je dal nalog.« »Seveda ga bodo. Poleni bodo pa tebe zgrabili za vrat.« »Pošteno mi bodo podku-rili!« »No, ln?« »Kaj pa naj dečkom rečem?« »Rekel Jim boš, da delaš zame.« »Ali to res lahko rečem?« je olajšano vprašal detektiv. »Lahko jim to poveš. Zdaj pa se loti dela!« Mason je odložil slušalko in dejal Bed-fordu: »Pojdite zdaj domov in skušajte svoji ženi dopovedati, da ste bih na konferenci. Pazite, da bo zvenelo verjetno! AH mislite, da se vam bo posrečilo?« »če je žena v postelji, se ml bo morda posrečilo. Kadar je namreč zaspana, ne sprašuje več veliko.« »Zavidanja vredno je imeti tako ženo,« je suhotno dejal Mason. »Jutri zjutraj mi morate biti na voljo, če bi vas kdo vpraševal karkoli, ga napotite k meni — pa naj bi hotel vedeti karkoli, razumete? Najbrž se bodo predvsem zanimali za potovalne čeke. Recite jim samo, da gre pri tem za poslovno zadevo, ki je vse preveč zaupna; da bi dali o njej lahko kake Izjave. Pošljite mirne duše vse ljudi k meni!« Bedford Je prikimal. »Ali Je Še kaj nejasnega?« Je vprašal. »Ne, storil bom, kar bom mogel, če se mi bo seveda posrečilo otresti se vseh ljudi, je pa drugo vprašanje.« Ko je nato Bedfcrd odhajal, se Je hotela Elza Griffin I njim vred peljati v dvigalu navzdol. Mason Jo j« zadržal. »Počakajte nekaj minut, da odide!« »In kaj naj storim potenii ko bom poklicala policijo?« »Potem za nekaj časa izginite.« »AH ne bi mogla priti "P** sem?« »čemu?« »Rada bi zasledovala potek stvari dalje. Najljubše bi mj bilo, če bi bila lahko povsod zraven. Saj vi boste zdaj tU čakali.« Mason je prikimal. »Jaz vas prav gotovo ne nič motila in morda bi vam pri telefonskih pozivih lahko koristila.« »Kakor hočete. Predvsem pa — s,i j menda veste, kaj morate povedali policiji, kaj ne?« »Prijaviti moram sanio trup!o.« »Tako je.« »Seveda bod > boleli vedeti, kdii' jc pri aparatu.« »Zato sc n- brigajte. P«'ia' vite samo truplo, če bi va» prekinili in vas hoteli vprašati, se ne dajlc im»l'''' temveč govorita mi.no d>d.l<-*. Morali vas bodo. hočeš OO*** poslušati. Kakor hitro bost« povedali, kje naj iščejo truplo, odložite siuialko!« »Ali pa nI to prati «»k0" nu«? »Zakaj neki?« »No. čc kdo najde tltlpj« l" nato kratko In malo Mj^! ne da M... povedal osebne podatke . ..» bi GLAS « 17. STRAN j Iz zapiskov pokojne Frančiške Krek Izreki nepozabne matere Kolega in prijatelj Igor Guzelj iz Škofje Loke mi je pred ča-sem prinesel precej obsežen zvezek, skrbno popisan z raznimi pesmicami, izreki, ljudskimi modrostmi, opisi običajev, poljskih del ipd. Pisave je lepa, zelo skrbna. Vse to je zapisala pokojna Frančiška Krek, doma iz vasice Luša v Selški dolini. Ta vasica (pravzaprav dve, Zgornja in Spodnja Luša) leži v gornjem delu istoimenske doline, skozi katero teče potok, ki mu prav tako pravijo Luša. Iz Selške doline zavije pot v Lušo med Praprotnim in Bukovico, tik pred mostom, ki vas tam z desnega brega Selščice popelje na levi breg. Dolina Luše je *elo slikovita; iz nje gre pot naprej k Sv. Lenartu, ki ga Frančiška Krek v svojih zapiskih prav tako nekajkrat omenja. Omenja tudi Martinj vrh; to je obsežen gorski hrbet jncd Selško in Poljansko do-nno 7. najvišjim vrhom Ko-Privnikom (1389 m). Tam cez pelje tudi po vojni zgrajena cesta iz Loke na Blegoš. Na prvi strani zvezka je najprej zapisano: »Nekaj spominov iz rojstna kraja.« In spodaj: »To bodo stare šege in na yade in stare besede, ki so b>le med ljudmi.« . Zapisovalka pove tudi, da ifn, nvekaJ napisala iz svojih •*K**šenj, »iz svoje; ve»ja«, nekaj pa tud OOZi- po pri- povedovanju očeta in matere. Ne sme nas začuditi, ce je v zvezku tudi precej nabožnih pesmi, ki so jih včasih peli po cerkvah in tudi doma ob raznih priložnostih, pa tudi precej izrekov nabožne vsebine. Že takoj na prvi strani preberemo: »Bog in sveti Božji Križ, so rekli 3tari ljudje prvd vsakim delom. Naj bo tuJi to v imenu božjem.« Naprej, na četrti strani, ji naslov: «Izreki naše nepozabni, spoštovane matere.« Preden zapišemo nekaj tel. izrekov, velja še omeniti, kar piše Frančiška Krek na strani 11, da si namreč očetovih pregovorov ni toliko zapomnila. »Ob nedeljah, ko so imeli mati opraviti z otroci, so oče radi brali svete knji- j ge. Zato so tudi radi navedli izrek kakšnega svetnika. Kakor: Ko sem videl prihajati dotično osebo, sem se spom- j nil, ko je tisti svetnik re- | kel v enakem slučaju: Bog mi jo je poslal in jest jo moram lepo sprejeti.« Naprej še piše: »Sploh so le mati dajali revežem in delili otrokom. Ob žegnanju, ko so hodili reveži po hlebčke tudi iz tujih župnij, so pa oče še rekli: Takrat bo sreča, ko bomo imeli veliko beračev na prenočišču.« OBIŠČITE GOSTILNO ZG. DUPLJE DROPULJIČ LIBEKAN Kjer vam borne postregli * postrvmi in specialiteta mi na žaru. Lep pozdrav m nasvidenje v Zg Dupljah. Gostilna pri DROPULJIČ LIBERAN Zdaj pa zapišimo nekaj materinih pregovorov, ki jih je v svoj zvezek zapisala Frančiška Krek! »Precej od začetka mora človek tak biti, kot misli biti zavselej.« »Kdor je za eno reč kaj vreden, je tudi za ta drugo.« »Z beračem se nikdar ne kregaj.« »Molitev človeku pomaga živeti. Ko bi jest ne molila, bi ne mogla živeti.« »Velikokrat bi človek rabil, pa ni. Kadar pa mora biti, takrat se pa dobi.« »Bo ta lačna vrana ta sito pasla.« »Ima lepo vižo. (če je lepo pela).« »Tako se je treba napravit, da se človeku čedno rajma. Pa se ne sme videt, da bi bil nališpan.« »Le pa pejd. (O, le pojdi).« »Le pa pridi. (O, le pridi).« »če je katera rekla, da ni snubec zal, so mali rekli: Saj se ti bo poj bolj zdel.« »Velikokrat se tisti, ki je najbolj zala (med sestrami), najhuje godi.« »Kakor začne ktera kruh pečt, pa ga peče. če ga začne slabo pečt pa ves čas slabega peče.« »Govori, kot bi z njo držala. Tak je pa ie druj veter.« »Če bi bil kdo pijan, ali bi bil pravil, da ga je čutil, so mati rekli: Saj si vino pil, saj nisi vodo.« »Kdor ni z enim srednjim lonam zadovoljen, mu tudi ta velik nič ne zaleže.« »Takrat, ko boš (ko bo) nos pokonc pomolil. (Ko bo umrl).« »Za kar ima človek lest, vse lahko in rad stori.« »Za tiste, ki so rekli, da se ne marajo možit, so mati imeli tele besede: če pride ta pravi in v pravem času, jih bo malo, da bi sc ne omoži-le. (To se tudi dogaja. Kolikokrat je že ktera sklenila iti v samostan, pa je prišel snubec in se je omožila).« Za objavo priredil: A. Triler Gorenjski kraji in ljudje MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL še mlad?« se začudi profesor »Potem ste . Kfcfesor Andrej. De* •t* ni'dva nisva stara,« mu seže v besedo teb - I'ov,enci<:'- »Meni je devetindvajset let, r» SJ ne m<)iii|1 koma i .eto več.« Vide?'' ,ritlcsct- Trideset,« jc profesor Andrej dec ^koliko zmeden zaradi bojazni, da je mla-»,.8,a. u*itc,i«'» užalil. »Nisem mislil tako. Po vide- zu bi Podu nrLodil najina leta.« da ' .« se nasmehne učitelj. »Mislim, nas je v_>jna vse nekoliko postarala in zrc- jv »R's je. Nedorasli otroci so odhajali na boii-u dali so smrti v obraz, vračali so se zreli so Cankarjeve besede,« opozori profesorja ■»ojeja pesnik Lovrenčič. »Cankarjeve, da! A resnične!« »Resnične. Le toliko bi jih spremenil, da ni-v l°i 0tmaial'. marveč so nas gnali, prisilno gnali ki ,ico- Sovražim vojno in soviažim vojsko, *a*u*njuje človeka in ga ponižuje v psa« »I a ste vseeno olicir.« »uricir in Maistrov borec!« odi - ' toda to ,c ncka' drugega! Tu sem se sam °cU, ker sem občutil potrebo in smisel boja s'ovensk<> svobodo in ne nesmisla kakor v iaz'",|,ki uniformi v Tirolih in naposled vse do tT TSl u in Slovenskih uporov na Piavi. Sele 1 "em se začutil, da je bili vojak v boju Prav"!"aČ(? B.rudo IK'ka> drugega. Bil sem pri- a n.,JCn'. tla m" sc Postavili Italijanom po robu, Pa lh'M .|c '<> Prepovedala vlada v Ljubljani ... Umn'" 08 smili poslušati. Ne smeli bi se >i;'"1' f2Gorice.« lWnrVvnUni* &A Di Vll°r italijanske vojske mogli sV(.ll'|Cn.l.l/< Prekine učitelja Žagarja v začudenje °dobi- i,k"V Profes<>r Andrej. »Ne mislite, da avam takratne ukaze ljubljanske ali morda celo srbske vlade in vojske, ki je ravnala v skladu /- ukazi antante in Združenih držav Amerike.« »Res je. Italijanska vojska jc zasedla naše ozemlje kot pooblaščenka antantnih sil in kot izvrševalka pogojev premirja, določenega v Ver-saillesu,« se Spominja tudi pesnik Lovrenčič tistih žalostnih novembrskih cini. »To pa jc pomenilo, da je Italija zajedla prav ozemlje, ki ga je terjala v mešetarskem londonskem paktu.« »Da, v mešetarskem londonskem paktu,« ponovi profesor Andrej. »Prav zato bi se morali postaviti Italijanom po robu že pri Gorici in t: svojim odporom pokazati svetu, da se z meše urjenjem na naš račun ne strinjamo in se nik< i i ne bemo strinjali « »Tako je! Z odporom pri Gorki bi bilo trebi,« se dijaki strinjajo z učiteljem Žagarjem, ki jih s svojimi besedami vedno bolj ogreva, čeprav se zavedajo, da pravzaprav govorijo in razpravljajo o tem, kar je že zamujeno. »Morali bi storiti tako ali pa izriniti italijansko vojsko z našega ozemlja potem, ko se itali-iansko poveljstvo ni držalo zasedbenih navodil in je italijanska vojska že prekoračili določeno demarkacijsko črto in začela prodirati proti Ljubljani. Brez dvoma bi jo tudi zasedla, ko bi nc zavrelo med ljudmi in ko bi se p i Vrhniki ne postavil Italijanom po robu 26. pelolni polk pod poveljstvom podpolkovnika švabk'a.« »Ja, polk podpolkovnika Svabiča,« vzdilinc pesnik Lovrenčič. »Polk podpolkovnika švabiča?« Idrijski dijaki o tem polku komaj k »j vedo n, vele s.da j poslušajo, da je bil ta polk sestavljen iz prostovoljcev, večinoma Srbov, ki so med vojno prišli v avstroogrsko ujetništvo in se po prevratu na prošnjo slovenske, a brez vednosti srbske vlade združili v pol kovno enoto, ki je novembra lani vrgla Italijane čez demarkaeiiko črto, potem pa namesto hvaležnosti pri vrhovnem srbskem poveljstvu doživela nehvaležno: i in prezir. »Brankoviči! Tako so imenovali in psovali pripadnike lega polka,« pove napol vojaško oblečeni učitelj. »Brankoviči?« dijaki, ki nc poznajo Stare srbske zgodovine, ne razumejo te besede, a šc mani, zakaj je ta beseda psovka. Šele učitelj Žagar jim razloži, da Srbi s to besedo radi imenujejo izdajalce in dezerterje. »Zares čuctaio,« se čudijo dijaki, ki se jim take psovke do pripadnikov 26. pehotnega polka zde krivične. Kaj zato, če so bili ti vojaki bivši ujetniki. Pa tudi, ko bi bili vsi dezerterji, bi ne zaslužili teh psovk. Ali se niso postavili v bran nove mlade kraljevine na najbolj ogroženih mejah? Se niso hoteli bojevati za bratsko slovensko zemljo in tako, če so bili res kaj krivi, ker so bili prišli v avstroogrsko ujetništvo, oprali svojo krivdo s svojo krvjo. »Nc, ne smeli bi jih psovati!« »Pa so jih! In ne samo Srbi. Tudi Slovenci. Tisti, ki so sc v Rusiji priglasili kot prostovoljci v srbsko vojsko in se bili potem na solunski fronti,« pripoveduje učitelj Žagar. »Tudi na nas gledajo postrani. Celo na generala Maistra. Nad vsemi se čutijo vzvišene s svojim solunstvom.« »Nikar preostro! Mislim, da so bili boji na solunski fronti tudi junaštvo,« bi profesor Andrej rad ohranil mit o solunskih junakih, ki ga ;e vcepljal dijakom na dijaških krožkih, kjer je lahko govoril in razpravljal o politiki svobodneje kakor pri pouku. »Ne zanikam, čeprav mnogi slovenski sol nci bojev na solunski fronti niso okusili. In piav ti so najglasnejši in hočejo veljati *a največje junake. V resnici pa so strahopetci in koristo-lovci. V vse urade so se vgnezdili, bojev za vo bodo koroških Slovencev pa so se izogibali, češ, zdaj naj se bojujejo »brankoviči' in .soldati', ki so do zadnje ure pokojnega cesarstva služili cesarju. Tako namigujejo na nas in na generala Maistra. Na Koroškem,« poudari učitelj, »tam smo jim prišli prav mi in .brankoviči', čeprav so jim zbili s psovkami skoro vso moralo. Najprej je srbsko poveljstvo odpoklicalo podpolkovnika Švabiča, da bi med Slovenci ne zableslel in se spremenil v nekakšnega narodnega junaka. Potem so polk razbili po zasavskih revirjih in drugih industrijskih krajih. Povsod so bili njegovi oddelki: na Jesenica.i, v Hrastnik] ku, v Trbovljah, pa tudi v Kranjski gori, Radov-' ljici, Bohinju, Kranju, v Železnikih, na Horjulu,] Vrhniki, v Borovnici, povsod, na Koroškem, kierj bi celotni polk nekaj za legel, pa je bilo samo: nekaj oddelkov . . * Roparski zaklad JULIUS MADER Zato nas ne smejo čuditi podatki nekega merodajnega člana ameriške komisije z* vojne zločine, da deluje v zahodno-nemški obveščevalni službi (Bundesnachrichtendienst), ki jo vodi Hitlerjev general Reinhard Gehlen in ki je podrejena direktno zahodnonemškemu kanclerju, nič manj kakor 40 000 nekdanjih oficirjev SS in agentov SD. Po številu bi bil potemtakem v bonski obveščevalni službi zaposlen ves nekdanji aparat RSHA. Nič drugega ni v zahodnonemškem sodstvu, v policiji, v vojski in v upravnem aparatu. Zato je zdaj stara bratovščina SD odločno in učinkovito nastopila. Založnik Sterna Bucerius, pripadnik Adenauerjeve stranke in nosilec visokega odlikovanja, je še pred kratkim dodatno financiral akcijo. Sedaj pa je nenadoma in nepreklicno prekinil nadaljnje iskanje. Reporter Lofade na Topliškem jezera je prejel naslednji telegram svojega šefa: »Vaše nadaljnje bivanje na Topliškem jezeru ni več v skladu z vašo nalogo.« Ldhdeju ni preostalo nič drugega, kakor da je dal v največji naglici odstraniti kakih dvajset označb, ki so jih strokovnjaki za sondiranje po intenzivnem iskanju že namestili, in zaključil vso akcijo. Dne 16. avgusta 1959 je ob Topliškem jezeru spat zavladala tišina. SD-sturmbannfiihrer Fritz Schvvend alias dr. Federico VVenig alias Turi, eden izmed redkih, ki natanko vedo, kaj leži v Topliškem jezeru, je povedal: »Najvažnejši so dokumenti, če se najdejo številke tajnih računov, potem se bo zvedelo, kdo od vodij tretjega rajha še živi. Zadostuje ugotovitev, da je nekdo dvignil denar za Martina Bormanna, in vedelo se bo, da je Bormann še živ... Mnogo nekdanjih nacistov je danes na pomembnih položajih v vladah Zahodne Nemčije in Avstrije, ki se protivijo iskanju v Topliškem jezeru. To je povsem razumljivo. Tam ležijo skrivnosti, ki bi uničile več kakor eno povojno politično kariero.« No, kakorkoli so že pomembne listine, ki še počivajo pod vodo, nas najprej zanima, kaj se je zgod'lo s tistimi, ki so jih dvignili na površje, če pregledamo, kaj je bilo o tem objavljeno, pridemo do spoznanja: 1. Pri dvigalni akciji se je za listine najbolj zanimal zahod-noneinški vladni svetnik Adolf VVenig, ki se js sukal v Avstriji pod imenom Adolf VVinnich. 2. V Altausseeju se je izvedelo, da niso odpirali zabojev in pregledovali vsebine tako, kakor so uradno zatrjevali, tj. v prisotnosti (avstrijske) žandarmerije in uradnikov (avstrijskega) notranjega ministrstva. Več zabojev so najprej »pregledali« in »uredili« ljudje iz Sterna v svoji koči. 3. Uredniki Sterna so se očitno nalašč izognili vprašanju svojih poklicnih kolegov, če so bile med najdenimi listinami tudi take, ki bi obremenjevale vodilne ljudi v Zahodni Nemčiji. 4. Bonska vlada je baje posredovala pri avstrijskih oblasteh in dosegla pravico zaplembe esesovskih dokumentov. Del teh aktov je baje že izginil v bonskih tajnih arhivih. Teh vesli ni nihče demantiral. 5. Niti pristojno avstrijsko notranje ministrstvo niti štajerska direkcija za varnost, ki je najdeno prevzemala, nista objavila spiska prevzetih nacističnih listin, čeprav je list KP Volks-stimme z objavo poročila o najdenih aktih takoj mobiliziral svetovno javnost. 6. Avstrijsko notranje ministrstvo jc do danes zavrnilo vse prošnje za vpogled v te akte v raziskovalne namene. Pozneje je avstrijsko notranje ministrstvo sicer izdalo seznam celotne vsebine omenjenih zabojev, ki pa ni odstranil dvomov in nastopajoče bojazni. Ne samo zato, ker močno zožuje Sternovo poročilo, temveč tudi zato, ker najdeni predmeti, ki jih našteva, nikakr ne dosegajo objavljene ln doslej nikdar demantirane teže 100 kg. Poglejmo še, kaj je hainburško uredništvo Sterna naredilo s kočljivim materialom, ki ga je prvo dobilo v roke. Steni jc objavil obširno »ekskluzivno poročilo«, ki je z naslovom: »Denarja kot smeti« Izšlo v petnajstih tedenskih zvezkih. V tem poročilu je pisalo tudi: »... Ob koncu vojne je ostal denar v maloštevilnih rokah. Z njim so ustanavljali banke, modne hiše, založbe in razkošne hotele. In ti ljudje Sc danes živijo med nami. Sternovim reporter jem so ponujali velikanske podkupnine: plantažo kave v Guatemali, vilo ob Chicmsee, hišo z vsem komfortom v kateremkoli delu sveta in končno še vsako zaželeno množino denarja . . .« Obenem je uredništvo s kričečimi lepaki zagotavljalo bralcem, da sc bo poročilo nadaljevalo v vsaki prihodnji številki. Toda poročevalec Lbhde si ni upal objaviti vsega, kar je dognal, in se postaviti po robu vsemogočni podtalni armadi SD. Redakcija jc v mnogih primerih ne samo prikrila, temveč tudi ponaredila resnico. Obenem Je popačila In s tem prikrila imena skoraj vseh obremenjenih zločincev SD in razpečeval-cev ponarejuega denarja. »Čez dve leti bom stara sto Bet,« je dejala Helena Pretnar Iz Begunj Majhna in drobna je videti še kar čila. S hčerko Marijo sta navadili siničke, da z bližnjih dreves pridejo na roko po hrano. »15 otrok v hiši,« sem se začudil, »ste težko živeli v mladosti?« »Ne, tarnati pa ne smem. Pri nas smo dobro živeli. Oče je bil kovač; ob potoku Begunjščica je imel kladivo na vodni pogon. Za tiste čase je bilo to že bogastvo. Kovači so dobro zaslužili. Menda se zato pri naši hiši pravi pri .Kovačku'.« 0 »Kakšne poklice pa so Izbrali bratje?« . »Dva brata sta bila kovača, dva v predilnici, eden kamnosek, eden pa je bil doma. Na majhni kmetiji smo redili 6 glav živine in 4 prašiče.« # »Kdaj vam je bilo najtežje v življenju?« »To je bilo 1896. leta. Takrat sem bila stara 25 let. Pri nekem tovarnarju v Tržiču sem bila služkinja. Nepričakovano dobim sporočilo, da moram takoj zapustiti službo in oditi domov. Vsa hiša je zbolela za tifusom. Pomislite, kako sem se začudila, kako sem bila žalostna, ko sem v posteljah zagledala mamo, 17-letnega brata Jakoba, 30-letnega brata Loj za, 33-letnega brata Antona, brata Jožeta in sestro Francko. Samo jaz sem bila zdrava. Sest mesecev ni smel nihče v našo hišo. Bratje, sestre in mama sploh niso mogli iz postelje. Jedli so samo juho, pili pa čaj, malinovec in kompot. Najmlajši brat Jakob in mama sta umrla za tifusom. Samo duhovnik in zdravnik sta prihajala v hišo. Meni sta rekla, da bom kmalu zbolela, a se nisem bala bole/ni. Ali si lahko zamišljate, kakšno težko delo sem opravljala, ko sem morala sama negovati toliko smrtno obolelih odraslih oseb?« Nekaj časa sva molčala; razmišljala sva o tistem najtežjem obdobju v življenju kovačkove mame iz Begunj. # »In zakaj sc niste bali tifusa?« »Pred osemdesetimi leti, ko sem bila stara 17 let, je mami pisala botra iz Sarajeva, naj ji pošlje eno hčerko, ki bi pomagala pri gospodinj stru. Odpotovala sem v Sarajevo. Potovala sem z vlakom, potem pa sem se peljala I neko rečno ladjo. Ne spominjam se, po kateri reki. V Sarajevu sem bila dve leti. Tam sem zbolela za tifusom in ga srečno prebolela.« Potem pa je pogledala prek mojemu ramena. Zdelo se mi l je, da zre v daljno preteklost. Iz njenih ust se je z bolečino izvil vzdih: »Joj, kako sem bila nesrečna! Imela sem 16 ali 17 let pa sem bila plešasta. Niti enega lasu na glavi, jaz pa bi bila rada tako lepa kot druga dekleta. Lase sem izgubila zaradi tifusa. Kaj bodo dejali doktorji, ko bodo to brali, ampak povem vam, da je to res. čez leto dni so mi zrasli novi lasje, bolj gosti, bolj črni, bolj lepi kot prej. Kakšna igra narave. Imela sem kite do kolen. Vsi so me občudovali.« • »Kje ste obiskovali šolo?« »Tu, doma v Begunjah. Ko sem začela obiskovati prvi razred, sem bila tako majhna, da me je brat nosil v šolo. V tistih časih smo v šolo hodili do 15. leta starosti, šola je imela štiri razrede. Seveda smo razrede obvezno ponavljali.« • »Kdaj ste se poročili?« »To je bilo 1899. leta. Mož je bil iz Bistrice pri Tržiču, umrl pa je lani v 96. letu starosti. Imela sva 8 otrok. Mož. je v prejšnjem stoletju služil vojsko v Mostarju. Tri leta ga ni bilo domov. Sprašujete, če je dobil dopust. Seveda ga je dobil, pa domov ni mogel, ker ni bilo avtomobilov, pa tudi vlak iz Mostarja ni vozil. Ali naj bi šel peš?« • »Ko ste že omenili avto, mi povejte, kdaj ste ga prvič videli?« »Tega dogodka se pa res dobro spominjam. Stanovali smo v Ljubljani. Oče je bil namreč kot železničar tja premeščen. Ko je bil oče v službi, nas obišče soseda in pravi: ,Zdaj boste videli voz, ki nima konj.' Ja, kako pa gre, smo jo presenečeno vprašali. ,Ni konja, ni nič vpreženega pa gre,' je pojasnila soseda. Zdrveli smo na ulico in zagledali voz brez konj. Saj nismo vedeli, da se temu reče avto.« Tako sva klepetala in obujala spomine. Še dve leti in Kovaekova mama bo praznovala stoletnico. Še nekaj pa res moram zapisati. Kovačko-vo mamo sem vprašal, kako gleda na mini krila, tako kot se danes oblačijo mlada dekleta. »Oh, so srečne,« je izdihnila, »me pa smo morale biti zapete do vratu v največji vročini, da nas je dušilo in hromilo. Naj le skače naša mladina in se veseli mladosti. Današnja mladost je lepša kot pred sto leti. To mora naša mladina vedeti, to pridobitev spoštovati in jo ohraniti.« S Kovačkovo mamo se je pogovarjal J. Vidic ZLATNINA. SREBRNINA, DRAGULJI, URE IN ŠPORTNI POKALI t priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško, italijansko in slovensko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. GLAS * 19. STRAN Svečana podelitev nagrad podjetja DINOS Letos je podjetje DINOS razpisalo nagrade za najboljše zbiralce odpadnega papirja. Za to tekmovanje sta se prijavili tudi jeseniški osnovni šoli. Pionirska odreda teh šol sta pokazala, da ima tudi pionirska samouprava velik pomen, samo priložnosti ji je treba dati. Papirna akcija je končana in rezultati so znani. Nihče ni pričakoval, da bosta obe osnovni šoli z Jesenic zavzeli Prvi mesti. Pa vendar, predstavniki DINOS so sporočili, da je osnovna šola Tone Cu-far zasedla prvo mesto, osnovna šola Prežihov Voranc Pa drugo mesto. V dveh akcijah so na Cufarjevi šoli zbrali 55 ton papirja, na Voran-Čevi pa 35 ton. Odkod na Jesenicah toliko Papirja? Vemo, da Jesenice 6 svojim železarskim centrom ne pomenijo bogatega Kulturnega okolja. V mnogih družinah niso naročeni na noben časopis, pa vendar je akcija odlično uspela. Učenci so šli p0 vseh podjetjih, "trgovinah, skratka, dvakrat 69 očistili Jesenice vsega papirja. Bistvo akcije pa ni sa-1X10 v tem, da so industriji vrnili odpadne surovine, ne v tej akciji se je krepilo tovarištvo, organizacijske sposobnosti, tekmovalni duh. Razredi so tekmovali zagrizeno ter pošleno. Čeprav ni sl° za gole, koše in točke? So učenci stali v vrsti pred tablo, kjer so bili napisani kl'ogrami papirja za posamezne razrede. Boj je bil izenačen, včasih so odločali kilogrami papirja med posameznimi razredi. Za prizadevnost in trud so prvi trije Razredi na šoli imeli prost ?an. ki so ga izkoristili za izlete. v petek, 14. 11. je bila sve-Car>a podelitev nai/rad v av-NOs ŠoK Prcdstavniki DI-OSA so izročili nagrade, jionjrski odred osnovne šo-JJ Tone Cufar je dobil za Prvo mesto 2500 novih dinar-S' Pionirski odred osnovne ^.Prežihov Voranc pa 2000 °';h dinarjev. Tudi posa-iffzn' u«nci so bili nagra-iim1' Pl'cdstavn:ki DINOS so J'm .zroCiu hranilne knjiži-Dih "n katerih Je bilo naloženi 50 novih dinarjev. Nagra- ra/;v?,a0bila tudi naJbolJ5a le p ,a 8 razred osnovne šo- šel re'lhov Voranc bo od-v Sladkogorsko. Vse pri ^"Je tudi DINOS. Na obeh šolah pa se že dogovarjajo, kako bo v naslednji akciji spomladi. Mogoče se bosta vlogi zamenjali. Mogoče bodo še drugi pionirji v Sloveniji posegli v boj, tako da bo akcija potekala še bolj zanimivo in napeto. Pa še nekaj, kar je pohvale vredno. Ob dnevu varčevanja 31. oktobru, so se pionirski odbori na osnovni šoli Prežihov Voranc odločili, da bodo denar, ki so ga dobili od papirja, varčevati. Predstavnik Gorenjske kreditne banke, ki je prišel na šolo je cd posameznih razredov sprejel skupaj skoraj 2000 novih dinarjev. Razredi so dobili tudi hranilne knjižice in hranilnike. Na koncu leta bodo za ta denar organizirali lepe izlete. Pionirsko samoupravljanje dobiva svoje mesto v šoli. Zakaj ne bi dali tudi najmlajšim možnost, da izrazijo svoja hotenja in se krepijo v raznih akcijah. Zakaj bi vedno posploševali, da je današnja mladina pokvarjena. Ne vsiJjujmo jim svojih nazorov, razumimo že enkrat, da ž:vi v ovojem času, da so mladi in v večini dobri ter ctovz-,. :r. a na^> 'iužbe:»o stvarnost. T.D. m ^POSLOVANJE SLEPIH PpKrf1 RAČUN-gttK SLEPIH 5151-740-2G4 Ci \,H>kroviteBi Tatjana Panjek NAJVEČJA ZALOGA zidnih tapet odlične kakovosti TRST Via Mazzinl N. 7/5, telefon N. 37 636 Učenci šole Tone Čufar z Jesenic so osvojili prvo nagrado v akciji zbiranja papirja v 2500 din. — Foto: J. Vidic :nesku Podelitev pokalov sindikalnim ekipam V okviru letošnjih tretjih sindikalnih športnih iger v kranjski občini so v sredo zvečer v delavskem domu v Kranju podelili pokale in priznanja najboljšim ekipam. Tretje sindikalne športne igre so potekale v osmih disciplinah, v tekmovanju pa je sodelovalo okrog 900 članov sindikata. Vsa tekmovanja so bila dobro organizira- na, vendar je športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju na začetku iger pričakovala boljšo udeležbo. A. žalar Delovni kolektiv Plamena praznuje 75-letnico (Nadaljevanje) Pred drugo svetovno vojno, ko so si delavci v drugih industrijskih središčih gradili stanovanjske hiše, so delavci kroparske zadruge gradili tovarno, za katero so morali v mesečnih obrokih od svoje plače vplačali delež 30.000 din. Povprečni mesečni zaslužek v letu 1935/36 je bil 706 din, ki sc je postopoma večal in je do leta 1940 narastel na povprečno 1000 din mesečno. Za otroške dodatke je bilo v letu 1940 izplačanih 141.350 din, podpore zadružnim upokojencem 56.272 din, za tridnevni dopust delavcem pa 2S.5O0 din. Posebno skrb je zadruga posvečala vzgoji kadrov. Le- ta 1936 je bila ustanovljena Industrijska šola in je delovala s presledkom med okupacijo do leta 1951 in dala našemu kakor tudi drugim podjetjem dober strokovni kader. Med okupacijo so delavci, moški, ženske, mladina pomagali OF, z zbiranjem materiala, hrane, obleke, zdravil in orožja partizanskim enotam. Delavci so v skupinah odhajali v partizane in se vključili v NOB. V podjetju so med okupacijo popravljali orožje, tiskarske stroje in tudi del proizvodnje jc šel za potrebe NOB. V partizansko de'nvn: co v Cerkno so oddali tud. tri stroje. Kropa je biila od vsega začetka odpora proti fašističnim osvajalcem pravo žarišče partizanstva. Po osvoboditvi so se delavci še z večjim delom vključili v delo, zavedajoč se, da je ves napredek in izboljšanje življenjskih razmer odvisen od dela in delovnih ljudi. Zadruga jc v letu 1947 prešla v državni sektor, leta 1950 pa je podjetje prevzel v upravljanje delovni kolektiv. Pred desetimi leti se je delovni kolektiv Plamena odločil za večjo rekonstrukcijo ' podjetja. 1960. leta so začeli j graditi nove obrate za hladno proizvodnjo vijakov in '. matic. Nabavili so nad sto j novih strojev in so proizvod- njo skoraj podvojili pri minimalnem povečanju števila zaposlenih. Med petnajstimi podjetji, ki se bavijo s proizvodnjo vijačnega blaga v Jugoslaviji, odpade na Plamen nad 20o/o proizvodnje. V zadnjem času Plamen četrtino svojih proizvodov izvozi. Delovni kolektiv pa še ni zadovoljen s sedanjo opremljenostjo, zato skrbno zbira finančna sredstva za nabavo bolj sodobnih strojev za proizvodnjo vijakov in matic, ker ve, da le z najmodernejšimi stroji ilabko proizvaja izdelke po konkurenčni ceni tudi za zahodna tržišča. C. Rozman Kropa Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 24. url ter radijski dnevnik 9., 12., 13., 15., 17.,22., 23,in ob 1930. sreda SREDA — 3. decembra 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 920 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Ninom Robičem in. Lidijo Kodrič — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji 'dan — 12.10 Iz hrvaške operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 14.30 Pet minut za EP — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbe-li intcrmezzo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Naš razgovor -- 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Z orkestrom Franck Pourcel — 23.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe j DrugI program ( 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Začnimo t majhnimi ansambli — 15.00 Popevke iz Pariza in Londona — 15.35 Glasbeni variete '— 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Iz naših pop-festi-valov — 18.00 V ritmu dixi-landa — 18.35 Popevke današnjih dni — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Z orkestrom Llovd David — 19.20 Za ljubitelje beat glasbe — 19.30 Kurt Edclhagen in njegov orkester — 19.45 Lepe melodije — lepi glasovi — 20.05 Na mednarodnih križ-potjih — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Slovenske narodne pesmi — 21.40 Žive misli — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije četrtek ČETRTEK — 4. decembra I ' 8.04 Glasbena matineja — 9.05 E%dijska šola z« višjo 8t ; Kranj, Trg revolucije (stavba občinske sk,t£„K ne) — Tek. račun pri »JJ v Kranju 515-1-135. ~ *,< lefonl: redakcija 21-860; uprava Usta, 21-835 ma- looglasna in narocni^ 16 služba 22-152 - Naroča* na: letna 32, postna din, cena za eno stev . 50 " " seda para. Mali oglash la 1 din, naročniki lniaJ 10 o/,, popusta. Neplačan^ oglasov ne objavljal"" V NEKAJ STAVKIH Trstenik — Pri krajevni skupnosti Trstenik imajo že dlje časa poravnalni svet. Lani je poravnalni svet obravnaval 15 zadev, od katerih jih je 11 uspešno rešil. Letos pa je svet razpravljal o osmih sporih, od katerih jih je uspešno rešil šest. Ambrož — Najvišja hribovska vas v kranjski občini Ambrož pod Krvavcem ima devet hiš. Vas povezuje z drugimi ^raji le kolovozna pot. Vse kaže, da se bo sedaj dolgoletna zelja vaščanov za cesto uresničila. Krajevna skupnost Grad, Pod katero sodi tudi Adergas, je letos v jeseni začela z obširno akcijo za gradnjo ceste. Novo gorsko cesto so že trasirali, povezana bo s cesto Šenturska gora—Grad, kasneje pa jo bodo pri Stiski vasi povezali še s cesto Cerklje—žičnica Krvave. Cesta je velikega pomena ne samo za prebivalce Ambroža, Pac pa tudi za turizem, saj bo cesto kasneje mogoče podaljšati do Jezerske in Kriške planine in do počitniških hišic in sniučišč. Cerklje — V Cerkljah in okolici je precej ljubiteljev keg-Janja, saj so že pred leti ustanovili kegljaško sekcijo. Niso Pa imeli kegljišča. Vse kaže, da bodo v Cerkljah kegljanje 'j zaživelo, ko bo odprto avtomatsko kegljišče, ki ga gradi 8°Sii!njčar Anton Erjavšek. . Šenčur — Na seji krajevne skupnosti Šenčur so med drugim govorili tudi o novi numeraciji v Šenčurju. V nekaj letih Se Je Šenčur zelo razširil, saj ima sedaj nekaj več kot 400 hiš, Ple^yidevajo pa, da se bo to število povečalo še za 300 hiš v nekaj letih. Običajna numeracija je tako postala nepregledna, zato pripravljajo predlog, naj bi Šenčur imel 18 ulic in cest, 1 se bodo imenovale po padlih partizanih in aktivistih tega kraja. - .an Jesenice — V četrtek, 4. decembra, ob 18. uri bo v delav-em domu na Jesenicah predaval načelnik alpinističnega od-eka Ljubljana matica Stane Belak. Predaval bo o uspehu as'h alpinistov na Mont Blancu. Naslednji teden, 18. decem-ra> bo na Jesenicah še eno predavanje. Zvone Kofler iz Moj-Iane bo z besedo in barvnimi diapozitivi prikazal, kako se Premagujejo najtežje plezalne smeri, med drugimi tudi VVal-erjev steber v steni Grandes Jorasses ter 35-metrski strehasti Previs v severni steni Zinne. Na željo številnih obiskovalcev P aninskih predavanj bodo januarja prihodnje leto govorili o Svojih doživetjih v naših in tujih gorah Boro Krivic iz Ljub-Uir!c' Marko Butinar iz Rateč in Mitja Košir z Jesenic. Občni zbor planinskega društva Jesenice pa bo v soboto, »■ decembra. — TJ. Zupančič Tomaž Moschitz zlatarna — urarna Tarvisio — Trbiž VIA VITTORIO VENETO 12 (300 m od tržnice) Na zalogi imamo švicarske ure, NEVOIS po tovarniški ceni, zlato za zobe in ostali izdelki iz zlata. Zagotovljena kakovost, Priporočamo se. Trgovsko podjetje Elita je v petek v Cankarjevi ulici 10 v Kranju (bivša Gorenjska oblačila) odprlo novo trgovino Bala. V tej specializirani trgovini bodo prodajali zavese, preproge, posteljnino, prte, zidne tapete in drugo tekstilno blago. — Foto: F. Perdan V decembru ne pozabite: jlepše darilo je knjiga založbe MLADINSKA KNJIGA PRIPRAVLJEN JE BOGAT IZBOR IZ ZAKLADNICE DOMAČE IN TUJE KNJIŽEVNOSTI ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE. Zahtevajte v knjigarnah in pri založbi najnovejše BARVNE KATALOGE, ki jih je pripravila založba MLADINSKA KNJIGA z željo, da bi vam pomagala pri vaši odločitvi, s čim in kako boste koga obdarovali. Prodam Zaradi selitve poceni prodam HLADILNIK, SPALNICO, JOGI VLOŽKE in PREPROGO (2x3 m). Golnik. Inštitut, interna 281 5567 Prodam polavtomatični PRALNI STROJ biljana in dvodelno OMARO. Mlakarjeva 24, stanovanje 10, Kranj 5568 Prodam PRAŠIČKE. Povije 8, p. Golnik 5569 Prodam SLAMOREZNICO avvstro. Naslov v oglasnem oddelku 5570 Prodam semenski KROMPIR vesna in cvetnik. Doli-nar Peter, Sv. Duh 47, Ško-fja Loka 5571 Poceni prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK (na plin in elektriko). Rajko-vič Marija, Trubarjev trg 2, Kranj 5572 Prodam PRAŠIČA za zakol. Podbrezje 34, p. Duplje 5577 Alotoriia Vozila Oddam GARA20 v Kranju Tomažičeva 19 5573 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1966 in otroško »HODA-LICO«. Lombar, Zg. Bela 34, Preddvor 5574 Stanovanja Mati z otrokom išče SOBO v Kranju ali okolici. Ajdovec, Šmartno 12, Cerklje 5542 Oddam SOBO dvema fantoma. Zlato polje 15 a, Kranj 5575 Oddam opremljeno SOBO. Ponudbe oddati pod »Škofjeloška cesta« 5576 Izgubljeno Od nebotičnika do konca Titovega trga sem izgubila ROČNO URO z oboskom. Vrniti proti nagradi. Metka Bohinc Eržen, Nazorjeva 2, Kranj 5578 Občni zbori strokovnih sindikatov V Radovljici bo jutri (četrtek) občni zbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti, v petek pa občni zbor sindikata delavcev industrije in rudarstva. Na obeh občnih zborih bodo ocenili dosedanje delo obeh strokovnih sindikalnih odborov in izvolili novo člane odbora. Nesreče zadnjih dni Na cesti prvega reda v vasi Gozd pri Kranjski gori je v četrtek, 27. novembra, zdrsnil s ceste osebni avtomobil, ki ga je vozil Ernest Omerza iz Vojskega. Voznik je zaradi neprimerne hitrosti zavozil najprej v desno, zadel v obcestni kamen ter drsno ograjo ter zdrsnil nato 5 metrov pod cesto. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode pa je za 20.000 din. Pri srečanju na ozkem in ostrem ovinku na cesti tretjega reda v Bistrici pri Tržiču se je v petek, 28. novembra, zvečer pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Blaž špiler iz Bistrice je peljal pravilno po desni strani ceste, nasproti pa je pripeljal na mopedu Stojan Herak prav tako iz Bistrice. Zaradi neprimerne hitrosti se je mopedist v ovinku zaletel v zadnji del tovornega avtomobila, od tu pa ga je odbilo v ograjo ob cesti. Stojan Herak je bil v nesreči le laže ranjen, škode pa je za 300 din. Mopedist je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na Cesti železarjev na Jesenicah se je v petek, 28. novembra, zvečer pripetila prometna nezgoda voznici osebnega avtomobila Ivanki Lorenčič s Hrušice. Lorenčičeva je vozila proti Hrušici, nasproti pa ji je pripeljal neznani voznik škode po levi strani. Čeprav se je Lorenčičeva kar najhitreje umaknila s ceste, jo je škoda oplazila po levi strani. Voznik je odpeljal naprej, ne da bi ustavil. Voznika sive škode Še iščejo. V Gregorčičevi ulici v Kranju jc v soboto, 29. novembra, zvečer voznik osebnega avtomobila Raj ko Pušavec iz Tenetiš zadel Antona Kepica, starega 20 let iz Dvorij, ki je nenadoma hotel čez cesto. Kepica so ranjenega odpeljali v bolnišnico. V Lahovčah je v soboto zvečer voznik osebnega avtomobila Viktor Znidaršič iz Milj zadel kolesarja Stanislava Zupanca iz Vogelj. Zupanca in sopotnico v osebnem avtomobUu Ljudmilo Znidaršič so ranjena odpeljali v bolnišnico. Na cesti prvega reda med Mejo in Jeprco je v nedeljo, 30. novembra, okoli 23. ure voznica osebnega avtomobila Nataša Zore iz Ljubljane na poledeneli cesti zapeljala na levo in se zaletela v drevo. Voznico in še tri sopotnike so ranjene odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode je za 6000 din. • Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek, 1. decembra na poledeneli cesti v bližini brniškega letališča, zaneslo s ceste v drevo voznico osebnega avtomobila Ano Broš iz Ljubljane. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilu pa je za 10.000 din. Istega dne se je na cesti med Kranjem in Mengšem v bližini brniškega letališča pripetila podobna prometna nezgoda. Voznika osebnega avtomobila Martina Plahuta iz Ljubljane je na poledeneli in neposuti cesti zaneslo s ceste v drevo. Sopotnik Bojan Plahuta je bil v nesreči laže ranjen, škode na avtomobilu pa je za 5000 din. Zaradi neprimerne hitrosti je v ponedeljek, 1. novembra, v Logu pri Kranjski gori voznik osebnega avtomobila Risto Angelski iz Ljubljane v ovinku trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Janez Mohorič iz Stočja. Voznika Angelskega je nato zaneslo še v osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Kozjek iz Podbrda. Ranjen ni bil nihče, škode pa jc za 6000 din. L. M. Gorica po požigu 17. aprila letos so v vasi Gorica pri Radovljici pogore- ' la štiri gospodarska poslopja, j in to pri Jakovcu, pri šimnu, i pri Žvagnu in pri Dežmanu. j Menda so ogenj podtaknili otroci. No, s tem vprašanjem j se v Gorici nihče več ne uba- | da. Vse hiše so že popravili, zrastla so nova, večja in lepša gospodarska poslopja. »Zavarovalnica je hitro plačata,« je dejal Jakove, »samo ne vem, kako to, da sem bil največ zavarovan, pa sem naj. manj dobil. Zavarovan sem bil za 19 milijonov, dobil sem pa blizu 4 milijone S din. So- Nesreča v železarni V obratu železarne na Jesenicah se je v petek, 28. novembra, pripetila prometna nezgoda. Tovorni avtomobil, ki ga je vozil Stanko Mesojedec z Jesenic je zadel delavca Alojza Janžekoviča. Tovornjak mu je zapeljal čez desno nogo. Hudo ranjenega Janžekoviča so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Uboj iz ljubosumja? V ponedeljek, 1. decembra zvečer je Jože Štu-par, roj. 1936, iz Kranja po prepiru v kuhinji svojega stanovanja s sekiro ubil svojo ženo. Po dejanju, ki mu je menda vzrok ljubosumnost ,se je Stupar sam prijavil na postaji milice. /WS*N» • Včeraj dopoldne so na dvorišču kranjske gimnazije v greznici delavci našli več zabojev nemške municije, izdelane leta 1938, med drugim tudi nekaj tisoč nabojev za puško kalibra 7,9 in celo zalogo ročnih bomb z lesenim ročajem. Del municije je še uporaben, vlaga mu zaradi dobre embalaže ni mogla škodovati. Do trenutka, ko smo zaključili redakcijo, so strokovnjaki najdbo še raziskovali. Nihče nc ve, kako in kdaj je čudna zaloga prišla v greznico, (ig) sed je dobil šest milijonov Itn.« Vaščani Gorice so povedali, da so pri obnovi pogorelih gospodarskih poslopij pomagali vsi vaščani ter vaščani iz okoliških vasi. Tako so organizirano na pomoč prihiteli vaščani iz Mošenj, Cernlvca, Otoka, Begunj. Zapuž, Vrbenj, Nove vasi in Radovljice. Prvo nedeljo po požaru je bila množična akcija, da so očisti- li pogorišče, ena skupina pa je v gozdu pomagala sekati les. Tudi po 150 delavcev Je bilo naenkrat pri delu v vasi. Zanimivo Je, da Je vas Gorica pri Radovljici malo znana vas. že na Bledu aH na Jesenicah boste našli ljudi, ki vam ne bodo vedeli povedati, kje je ta vas. Pot za vas se odcepi točno na vrhu klanca med Podvinom in Radovljico. J. Vidic Alkohol pred sodiščem November je mesec boja proti alkoholizmu. Predpisi določajo, da je vinjenim osebam in mladoletnikom prepovedano točiti alkoholne pijače. V marsikateri gostilni je na steni izobešen napis, da vinjenim in mladoletnikom ne točijo alkoholnih pijač. Občinski sodniki za prekrške vedo povedati, da je največ prekrškov storjenih prav v vinjenosti.,Kdor kali javni red in mir, sodniki kaznjujejo. Le redko pa v preiskavi odločno vztrajajo na vprašanju, v kateri gostilni in kdo je opijanil tega ali onega občana. »To je sila kočljivo vpra. sanje,« je dejal tovariš Novak, občinski sodnik za prekrške v Radovljici, »natakarice ali natakarji se ponavadi izgovarjajo, da je ta ali oni v njihovo gostišče že prišel pijan. Torej so ga opijanili v drugi gostilni. Druga varianta izgovora je v tem, da gostinski delavci zatrjujejo, da ta ali oni gost v gostišču sploh ni bil videti pijan ipd.« Tovariš Novak meni, da je včasih res težko gostinskemu delavcu oceniti, kdaj naj temu ali onemu neha točiti alkoholne pi; jače. V radovljiški občini je bilo letos samo pet gostinskih delavcev prijavljenih zaradi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam. Občinski sodnik za prekrške na Jesenicah pa Je povedal, da letos ni dobil niti ene prijave proti go^ stinskim delavcem zaradi točenja alkoholnih pijač mladoletnim osebam, samo dve prijavi pa zaradi točenja pijač vinjenim osebam. Kadar kaznujemo občana, ki kali javni red in mir, bi morali vztrajati na kazni za tistega, ki je vinjeni osebi točil alkoholne pijače. J- Vidic inštitut :a pljučne bolezni in tuberkulozo golnik razpisuje večje število zdravnikov tr.'nico ravnatelja večje število medicinskih sester kvalificiranega ključavničarja POGOJI: Pod 1. dokončana medicinska fakulteta — prednost Imajo moški z odsluženo vojaščino in opravljenim obveznim stažem ter stanovanjem Pod 2. dokončana srednja administrativna šola t* prednost imajo kandidatke s prakso Pod 3. dokončana srednja šola za zdravstvene delavce Pod 4. dokončana obrtna šola — prednost UnaJJP kandidati s prakso in stanovanjem Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do* hodkov. Za vse profile samska stanovanja in hrana zagotov' I jena. Pod 2. na razpolago tudi družinsko stanova' nje. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Rok za prijavo Jc 15 dni od dneva objave oglasa. Smučarski koledar za novo sezono V današnji številki smo začeli z objavljanjem koledarja smučarskih prireditev, ki bodo v novi sezoni. Med drugim je v tej zimi na sporedu tudi svetovno prvenstvo ter še cela vrsta tradicionalnih velikih mednarodnih tekmovanj. Koledar prireditev je vsako leto pomembnejši tako v domačem slovenskem krogu, kakor tudi v tujini. Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah bo v Val Gardeni v Italiji od 7.—15. februarja, v klasičnih disciplinah pa v Visokih Tatrah (CSSR) od 14.—22. februarja. V našem časopisu bomo zaradi preobsežnosti koledarja objavili samo najvažnejše prireditve v državnem in republiškem merilu ter tiste Prireditve meddruštvenega značaja, ki bodo na Gorenjskem. ALPSKE DISCIPLINE Datum Kraj Organizator Naziv tekmovanj Disciplina Skupine Oznaka DECEMBER 28- Crni vrh ** Gunclje JANUAR 2- Begunje 4. 4. 10. 17. 18. Šk.Loka Crni vrh Železniki Gunclje Krvavec 21—22. Kr. gora ~~ Mojstrana Pristava 25- Goropeke 50 Žiri Mengeš februar 2- Kraj in organizator še nista določena 1. 7_j 7. 8-8. Straža-Bled Celjska koča Prevalje Ravne Šk. Loka 14—is gora • 15. Kraj in organizator 2j še nista določena kraj in organizator •>, ^ še nista določena 2l-22. Tržič y. Zelenica »--28 *f P,anIna 40. Kr gora f • Golte MAREC Goška raven 3 8. Kraj ni določen \C*' Makedonija 18' Krvavec * 19- Zelenica 29. 29. APRIL Viševnik Vel. Planina 5 12 Sotš. planina Maj vogei Vrat'. JUnij ka koc? Češka koča 17. JULlj *. ' „ , AVgust koča SD Jesenice — SK Enotnost TVD Begunje — SK Transturist — SD Jesenice SK Alples nočni slalom SK Enotnost nočni slalom SK Triglav — Org. komite FIS-A SD Jesenice — ZB Kor. Bela kurirski smuk SK Alpina SD Mengeš VSL SL VSL CI.CE PI, PE MD — K MD — CI, CE MI, ME SL CI,CE MD —K VSL MAH, MME MD — K SL CI, CE MI, ME SL CI.CE- MD VSL CI,CE, MD —K SMI VSL, SL CI MN VSL PI, PE .MD —K SM CI.CE, MD MI, ME CI, CE VSL Ml, ME MD VSL CI, CE MD TVD Bled SD Izletnik SK Korotan SK Fužinar ekipno prv. SRS VSL — SL Prven. SRS SM, SL Prven. SRS SM Prven. SRS SL SK Transturist Prven. SRS SM SK Enotnost TVD Tržič SD Domžale SK Akademik Org..od bor — VSL conska prvenstva pion. in osn. š. VSL, SL področ. prven. sred. šol VSL final. prv. SRS FISU JPI SL, VSL SL SL, VSL VSL PI, PE CI, CE CI,CE SMI, SME SMI, SME MMI, MME MMI, MME SPI, SPE PL PE, CI, CE MPI, MPE CI, CE PI, PE CI.CE MI, ME PI, PE CI, CE MI, ME CI, CE PI, PE MD —K MD MD —K MD — K MD - K MD —K MD MD —K MD —K MD —K MD MN — MD — SK Radovljica — — prv. SFRJ — prv. SFRJ SK Triglav — TVD Tržič FIS-B TVD Bled SL MMI, MME MD —K SM, SL VSL CI.CE MD —K SM.SL VSL MI, ME MD-K VSL CI, CE MD — LU 2x VSL CI.CE MN CI.CE Ml, ME CI, CE CI.cE CI.CE MI, ME VSL SMI, SME SD Domžale odpr. obč. prv. SL, VSL vsi odd. S K Alples — SK Transturist — VSL VSL SD Jesenice Zlator. vclcsl. VSL SK Jezersko Majnikov vsi. VSL S K Jezersko SK Triglav SL obč. praznik VSL PI, PE CI, CE MI, ME CI.CE MI, ME CI.CE Ml, ME CI.CE MI, ME CI.CE MI, ME MD md md MD MD MD K SK Radovljica letno prv. SRS SL, VSL ci.ce mi, me md S'^9- kraj še ni določen Ig**,* rejsj j sniuk> SL — slalom, VSI. — veleslalom, CI — člani, CE — članice, MI — mladinci (sta-in rn].n 'nlaJši), SMI — starejši mladinci, MMI — mlajši mladinci, ME — mladinke (starejše nito)ši\,SCVDSMli ~ s,a«"tMše mladinke. MME — mlajše mladinke, PI — pionirji (starejši in < Mar'. • ~~ stareJ*> Pionirji, MPI mlajši pionirji, PE — pionirke (starejše in mlajše), SPE cJ*e pionirke, MPE — mlajše pionirke. CI — cicibani. CE — cicibanke Obisk v naših telesno vzgojnih organizacijah Kamniški smučarji — najuspešnejši do sedaj Za uvod v letošnjo sezono, ki je pred vrati, so imeli pred dnevi kamniški smučarji svoj redni letni občni zbor. Zimska sezona 1968/69 je bila od obstoja tega kluba ena najuspešnejših do sedaj. Njihovo delovanje se je kazalo na vseh področjih, saj so organizirali smučarske tečaje, pripravili alpsko šolo smučanja, pripravljali so tekmovanja v tekih, sko-lEih in alpskih disciplinah, udeleževali so se vseh večjih tekmovanj. Za smučarski šport je v Kamniku značilno, da se je še pred leti boril za svoj obstoj, danes pa je že eden najmočnejših in najkvalitetnejših športov v občini. Razmah smučanja je v zadnjih letih tako velik, da bo nujno treba čimprej rešiti nekatere probleme, ki nastajajo v kamniškem športu. Pred nekaj leti so v klubu pričeli vzgajati vrsto mladih obetajočih tekmovalcev - pionirjev. Čimprej bo treba tudi določiti, kateri šport ima v Kamniku več možnosti v tekmovalnem .smislu. Najbolj uspešni so bili vsekakor alpski tekmovalci, vendar so skakalci in tekači kritično ugotovili, da bo nujno treba boljšo povezanost znotraj kluba, tj. med sekcijami. Premalo je bilo sodelovanja in pomoči pri delu. Alpski smučarji so poleti v okviru treninga poleg vseh drugih oblik treniranja urejali smučišča na Veliki planini, s čimer so si z razumevanjem Ljubljana-transporta prislužili brezplačne vožnje na žičnici in vlečnicah, kar jim je omogočilo nemoteno vadbo. Za pionirje so po izbirnem tekmovanju sestavili alpsko šo- lo smučanja, nato pa so se ti tekmovalci udeležili petnajstih obveznih tekmovanj za kategorizacijo. Klub je organiziral tudi enajst tekmovanj v klubskem, občinskem in sindikalnem merilu, tekmovalci pa so se udeleževali tekmovanj tudi zunaj občine, na medobčinskih, republiških in državnih tekmovanjih. Tekači tudi letos niso mogli zaživeti. V to panogo bodo v prihodnje morali vložiti precej sredstev, da bodo sploh lahko začeli delati. V sedanjih razmerah to ni mogoče, saj je vodstvo kluba prepričano, da je edino pravilno, da podpira tisto panogo, ki je uspešna pri delu. Organizirali so občinsko tekmovanje, ki je veljalo za klubsko prvenstvo, veterani pa so se udeležili slovenskega prvenstva veteranov pod Vi-ševnikom, kjer so bili precej uspešni. Skakalci so ustanovili področno planiško šolo, ki so jo zaradi lažjega dela razdelili v tri oddelke: Kamnik, Mekinje in Komenda. Njihovi tekmovalci so se uspešno udeležili notranjsko-primor-ske turneje, prvenstva občine Domžal, tekmovanj v Šiški, v Guncljah, Adlešičevega memoriala, organizirali pa so tudi klubsko prvenstvo na domači 45-metrski skakalnici. Menijo, da je zelo težko uskladiti delo na vseh področjih, saj aktivni tekmovalci morajo biti trenerji, vodje potovanja, organizatorji tekmovanj, pripravljavci skakalnice, člani UO kluba... Na vseh področjih pa vsi res ne morejo uspevati . . . Šahovski brzoturnir v Škofji Loki Pred dnevi je šahovsko društvo v Škofji Loki priredilo ekipno šahovsko prvenstvo posvečeno prazniku dneva republike. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa šahovskega društva iz Škofje Loke, drugo mesto so zasedli predstavniki zavarovalnice Sava, tretji pa so bili predstavniki iz Podreče. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in si šahisti takih srečanj še želijo. Zmagovalne tri ekipe so oreiele v trajno last pokal, četrtouvr-ščena pa diplomo. škofjeloški šahisti so pred kratkim gostovali v Cerkljah in s tamkajšnjimi šahisti odigrali prijateljsko srečanje na 12 deskah. Zmagali so Lo-čani z rezultatom 8,5 : 3,5. Ce bodo pravočasno škofjeloški šahisti dobili denarna sredstva, bodo organizirali šahovsko prvenstvo posameznikov, in sicer bo tekmovanje prirejeno v počastitev občaiskaia praznika. Vlado Rozmi n Pred dnevi so se v prvo od osmih stavb bodočega naselja stolpnic ob Partizanski cesti v Škofji Loki že vselili stanovalci. Devetnadstropni, 35 metrov visoki gigant, kakršnega mesto pod Lubnikom doslej ni premoglo, je opremljen z dvema dvigaloma, z domofonsko napravo, ki avtomatično odpira glavna vrata, in s klubsko sobo. Cena stanovanj v njem se giblje med 36.900 N din in 129.000 N din, pač odvisno od velikosti. Kmalu bo dokončana in vseljiva tudi druga stolpnica, ki jo že gradijo, (-ig) — Foto: F. Perdan Požar v Jelovici Skofja Loka, 2. decembra — Nekaj po 16. uri je v obratu Jelovice na Starem dvoru izbruhnil požar v silosu za žagovino. Požar so takoj omejili tovarniški gasilci, kasneje pa so prihiteli na pomoč gasilci gasilske enote škofja Loka, poklicni gasilci iz Kranja in gasilci Gradisa ter LTH. Posebna komisija nekaj po 18. uri še ni ugotovila vzroka požara, domnevajo pa, da je požar zanetila iskra iz dimnika aH iskra od razžago-vanja lesa. Menijo, da silos ne bodo mogli več popraviti. Skoda pa še ni ocenjena. 28 novembra dopoldan (minuli petek) so v Retečah pri Škofji Loki slavnostno odprli nov obrat veletrgovine Loka. Kraj je tako končno le dobil dolgo pričakovan moderen lokal, kjer bodo prebivalci lahko kupili vse vrste hranil in drobnega malopotrošniškega blaga. O trgovini je direktor podjetja Loka Jože Nastran povedal, da gre za nov tip podeželskega samopostrežnega lokala z minimalnim številom osebja, kakršnih nameravajo v bodoče odpreti še vec Stroški gradnje so znašali 450 tisoč novih d in, izvajalec del pa je bil SGP Tehnik iz Škofje Loke. (-ig) — Foto: F. Perdan Na Trati pri škofji Loki, nasproti obratov Jelovice, je obrtno podjetje Instalacije pred dnevi odprlo novo tovarno, ki bo 10 let staro gospodarsko organizacijo rešilo hude prostorske stiske. 30 zaposlenih je namreč doslej delalo v neprimernih najetih obratih, ki so jim preprečevali hitrejši razvoj. Zato se je kolektiv pred dobrim letom dni odločil zategniti pas, zmanjšati osebne dohodke in tako zbrati potrebna sredstva za novo tovarniško stavbo. Dela — izvajal jih jc SGP Tehnik — so stala 1 milijon 120 tisoč N din. 37 odstotkov denarja je prispevalo podjetje iz lastnih fondov, ostalo pa so krediti. Tovarna je samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 3 milijone 170 tisoč N din dohodka, (ig) — Foto: F. Perdan Nov način udeležbe zavarovancev pri stroških za zdravljenje Previsoki izdatki za zdravstvene storitve in zdravila so narekovali pred leti uvedbo participacije ali udeležbe zavarovancev — najprej za zdravila, nato za zobozdravstvene in specialistične storitve, pri hišnih obiskih in 7. uvedbo »črne« liste za cenejša zdravila. Že v začetku je bilo znano, da na tak način zbrana sredstva ne bodo pokrila deficitov skladov za zdravstveno zavarovanje Namen udeležbe je bil predvsem ta, da bi odslej vsak zavarovanec razmislil, če je res treba k specialistu na preglede in nc bi zahteval recepta za zdravila že ob vsakem slabem počutju. Že ob sprejemanju participacije so se oglasili pesimisti in tr- dili, da dvomijo o uspešnosti in opozarjali na možnost, da bi bili prizadeti pri tem revnejši sloji in bolni, kajti 5 dinarjev ni isto za reveža in bogatega. Prvi bo ta znesek odtrgal od ust, drugemu pa predstavlja 4e drobiž. Sedanja višina udeležbe menda nc ustreza več. če bi jo zvišali, bi spet prizadeli revnejše sloje, zato je zadnji poskus reševanja nelikvidnosti sklada za zdravstveno za-vairovanje princsetl nov po-i n i: diferencirana udeležba zavarovancev pri plkičovainju stroškov za zdravljenje. Republiški svet Zveze sindikatov Slovonrije predlaga, maj bi se višina udeležbe določala na podlagi skupnih družinskih dohodkov. V tem primeru smo torej napravili korak naprej: kdor več zmore, več plača. Toda še vedno mora prispevali le tisti, ki potrebuje pomoč. Za tiste, ki te pomoči ne potrebujejo, sc socialno zavarovanje zadovolji samo s prispevno stopnjo. Ko primerjamo izdatke in frekvenco v ordinacijah pred uvedbo participacije in po uvedbi, vidimo nenehen po-raat. Iz tega sklepamo, da participacija ni izpolnila pričakovanj. Jih bo izpoiTiila nova, diferencirana? Zakaj ne stopimo še korak naprej in nc vzamemo vsi — tudi zdravi — bremena plačevanja za bolne na svoje rame? Menim, da so vsi ti poskusi posledica limitiranja prispev- I ne stopnje za zb:ranje sred- j stev sklada zdravstvenoga , zavarovanja. Ko so predpisali tak najvišji možni odstotek, so se bali prevelike obremenitve gospodarstva in delavcev, če bi socialno zavarovanje pobiralo večje prispevke. In potem, ko zbrana sredstva nc zadoščajo, skušajo najti razliko pri »potrošniku« zavarovancu. Ali je torej neka bistvena razlika med udeležbo, naj bo enotna ali diferencirana, in tako prispevno stopnjo, da zberejo ista sredstva? Tako naletimo na nujnost de limitiran j a prispevne stopnje. Optimisti smo prepričani, da je mož-.j no shajati s sredstvi, ki jih planiramo za prihodnje leto, toda le ob dobrem sodelovanju bolnika, zdravstvene službe in socialnega zavarovanja. Zdravstveni center naj bi na podlagi statističnih podatkov sestavil plan zdravstvenega varstva za prihodnje leto, socialno zavarovanje na tej podlagi pla Dira pO I rc I m a srodstva, in izračuna najmanjšo možno prispevno stopnjo, ki jo sprejme skupnost zavarovancev. Zavod za socialno zavarovanje kot plačnik in zdravstveni center kot zastopnik zdravstvenih zavodov v regiji potem skleneta ustrezni družbeni dogovor, ki je tako odsev potreb in možnosti prizadetega območja, dr. Košir Tone