V	0 1 I '
v	"kA, Lkjdsovte*
Bpedlzlone ln abbonaraento postale —
Leto XXII., št. 297

upravoiirvo. MuDlnm euauuicn alici 5-Teletoo »t M-22. 31-23 »1-24
uueniuu oddelek: Liabtiana Puccmijer« «B-
ci I - leletoo k. <1-25 »1-2« Podružnica Nove .nestor linbhansk« »M 42 Safum: a Ltubltanskc pokrajine prt pofeno fekovncrt zavode »t 17 749. za ostale kraje Italne Servmr '.orni	Pon No 11-3118
IZKljIjCNl. I i iHS l v<j o oeiase a Ki
Italiie io inozemstva rras Jmnn. **>ihhlior;> <n lian» M 4 MILANO
Lfnbljana, torek 29. decembra 1942-XX1
Cena cent. 80
Izhaja ritk dan cazeo ponedeljke Naročnina suh mesečno Lk 1*.—, m F*—-—-" vključno t »Pooedd iskan 1» crom« Lk 36.50.
Uredmitvo: Uobliaaa. Poeanijeva a lica ke*. 9. kliioa feev. 31-22. 31-23. 31-24.
_Rokopni »c ne »užijo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la puh-
bLicita di provenienza italiana ad esrera: Unione Pnbbliritž Italiana S A MI1ANO
dfeiti sovražni napadi
na teniškem bojišču
Ojačena izvidaiška delavnost na fronti pri Sirtl
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil Je objavil 28. decembra naslednje 947. vojno poročilo:
Ojačena delavnost izvidniških oddelkov na fronti pri Sirti.
Na tuniškem odseku so bili odbiti Krajevni napadi, ki jih je sovražnik pod vzel proti našim prednjim postojankam. V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili eno sovražno večmetorno letalo.
Nemško letalstvo je učinkovito bombardiralo letališča v Alžiru in pristaniške naprave v Boni.
Med sovražnim poletom nad luko v Sfa-xu je protiletalska obramba zadela eno letalo, ki je strmoglavilo r plamenih.
Izgube angleškega In ameriškega letalstva
Lizbona, 28. dec. s. Neko zavezniško uradno poročilo javlja, da je angloameriško letalstvo izgubilo v Francoski severni Afriki od začetka operacij do danes 114 letal, izmed katerih jih odpade na ameriško letalstvo 59.
Veličasten pogreb Giulia Barrelle
Prisostvovali so mu najvišji zastopir*" Masti in Stranke
Milan, 27. dec. s. Pogreb viteza velikega križa Giulia Barelle upravnega ravnatelja Usta »Popolo d' Italia«, ki je bil davi, je bil svečano izpričanje ganjene solidarnosti celotne družine revolucijskega lista, kakor tudi oblasti in milanskih fašističnih prvakov ter tovarišev mestnega tiska. Obilica cvetja je spremenila v veličasten gaj mrliško sobo, kjer so smrtne ostanke pokojnega straži le črne srajce lista in fašistična skupina »D' Annunzio«. Iz hiše »Popola dTtalia« je krenil ob 9.15 sprevod v župno cerkev San Babile. Krsto so častno pozdravila zastopstva Vojske in Milice z orožjem, z rimskim pozdravom pa jo je pozdravila množica, nakar je bila položena na voz, ves poln cvetlic.
Na čelu sprevoda so bili dr. Mezzasoma kot zastopnik ministra za ljudsko kulturo, prefekt, senator Manilio Morgagni, podžupan Viani, tovariš Zerbi, pokojnikov osebni tajnik, kvestor, komendator Labus in ko-mendator Stabbia. Pred mrtvaškim vozom so nosili vence med njimi Ducejev venec ter venca nacionalnega direktorija Stranke
in občine	je prapor zveze Fašijev
prapori Fašija prvenca to pokrajinskih skupin. prapor »Popola dTtalia« in množica delavstva ter uradništva. Za mrtvaškim vozom je avangvardist nosil odlikovanja pokojnega.
Sledili so vdova, sinovi in sorodniki, nato pa podtajnik Stranke Ravasio in direktor »Popola d'Italie« Vito Mussolini ter skupine zastopnikov oblasti in prvakov, med katerimi sta bila zvezna tajnika iz Milana in Novare, župan iz Roviga kot zastopnik prefekta in glavnega urednika ter celotno uredništvo »Popola dTtalie«.
Sprevod je prispel do cerkve, ki je bila vsa v žalnem in kjer so duhovniki opravi Li pogrebne molitve. Tovariši so se nato strnili okrog krste in podtajnik stranke Ravasio je odredil fašistični obred poziva. Med ganjenostjo navzočih je odmevala himna »Giovinezza«, ki jo je igrala fašistična godba »Aldo Sette«. Ob spremstvu svojcev so krsto odpeljali v Rovigo, kjer je bila položena v družinsko grobnico.
Zahvalni dar rumunske pravoslavne cerkve kralju in maršalu Antonescu
Bukarešta, 27. dec. s. Obnavljajoč staro rumunsko tradicijo je rumunski patriarh podaril leto«? »križ zmage« kot zahvalni dar rumunske pravoslavne cerkve kralju in kondukatorju države. Obred izročitve križa kralju je b'l v kraljevi palači v Bukarešti ob navzočnosti kraljice matere, dvora in najvišjih dostojanstvenikov cerkve. Patriarh Nikodem je rekel, ko je izročil vladarju »križ zmage«, ki je čudovita mojstrovina v zlatu in sijajno delo zla-tariev iz Firenc, da hoče biti križ simbol dokončne zmage in blagoslov cerkve za rumunske vojake, ki se bore proti temnemu sovražniku z vzhoda. Mi se borimo v pravični vojni, je zaključil patriarh. To je sveta vojna za obrambo vere. Zmagal bo tisti, ki veruje v Boga.
Kralj Mihael je odgovoril patriarhu in izjavil med rugim: Z vero v krščanstvo je
mejemu narodu uspelo in bo vedno uspelo premagati vse nevihte in najhujše preizkušnje. Tudi v tem resnem trenutku, ki ga preživljamo, daje vera prednikov mojemu narodu vedro zavest pravičnosti njegove stvari in neomajno zaupanje v bodočnost. Rumunski narod ve, da ni potegnil meča, da bi napadel, temveč, da bi se bra-nil, ko se je na njegove krščanske želje sporazumevanja odgovorilo z vpadom v dve dragi pokrajini, ki sta bili iztrgani materi domovini ter nato z grožnjami, ki je spravila v nevarnost naš narodni obstoi. V skladu s krščanskim naukom naš nared na sovraštvo ni odgovoril s sovraštvom, temveč je ostal trden in odločen v obrambi svojih svetih pravic.
Enaka svečanost je bila v predsedništvu ministrskega sveta, ko je bil »križ zmage« izročen maršalu Antonescu.
Spansko-portugalsko prijateljstvo
Madrid. 27. dec. s. Po obisku zunanjega ministra Jordane na Portugalskem, so bile izmenjane poslanice med predsednikom Carmono in generalom Francom. V njih oba državna poglavarja znova potrjuj ei»a prepričanje, da bo tesno prijateljstvo med obema državama ojačilo mednarodno politiko polotoka in dalo plodne uspehe.
Američani kršijo
portugalsko nevtralnost
Lizbona, 27. dec. s. Velike skupine sever, neameriških letal so danes preletele portugalsko obalo v smeri proti jugu. Nekatera letala so preletela portugalski zračni prostor. V Villa Donde na Severnem Portugalskem, je moral neki ameriški dvomotor-nik zasilno pristati. Pilot je bil interniran.
Komunistično rovarjenje v Agentini
Bnenos Aires, 27. dec. s. Kalles Ibargu-ren predsednik komisije za argentinsko kulturo je dopisniku lista »El Oabille« v razgovoru izjavil, da državi grozi vedno bolj naraščajoča komunistična propaganda. Zatrdi! je nadalje, da je sedanja vojna vojna med komunizmom in fašizmom in da liberalizem nima nobene bodočnosti več ter je dokončno premagan.
Gafilejeve proslave v Švici
Curich, 27. dec. a Akademik Italije Francesco Severi je na povabilo švicarske družbe za razvoj kulturnih in gospolarskih odnosov z Italijo proslavil na curiški tehniki Galileja, v Baslu pa je predaval o Galileju v umetniški dvorani. Obe proslavi sta zelo uspeli.
Žrtve potresa v Turčiji
Carigrad, 24. dec. s. žrtve potresa v Er-banu, Toki In Niksi so se izkazale k sreči manj številne, nego so prvotno mislili. V Erbanu so našteli 418 mrtvih in 480 ranjenih, v Niksi 53 mrtvih in 120 ranjenih. Potres je 2155 hiš popolnoma porušil, med njimi 1654 v Erbanu. V Niksi je 410 popolnoma porušenih in 450 delno prizadetih hiš. V drugih krajih je bilo 14 hiš popolnoma porušenih, 40 pa delno. Prebivalstvo krajev, ki so trpeli zavoljo potresa, so začasno spravili v barake ln taborišča. Telefonske in brzojavne zveze so obnovili.
Carigrad, 27 dec. s- Preteklo noč so čutili tudi v Carigradu močan potresni sunek, ki je napravil hudo škodo v Niksaru, kjer se je zrušilo 160 hiš. 111 hiš pa je bilo po-Skodovaoih.
Prepnved pošiljanja meno-*poIskilt gsresteetov v tujino
Rim, 24. dec. s. Uradno se objavlja, da je prepovedano pošiljati v inozemstvo v pismih ali vzorcih brez vrednosti ali poštnih paketih tobak, cigare in cigarete ter druge monopolske predmete, kar velja tudi za racionirane vrste blaga, razen v prime, ru posebnega dovoljenja. Klor se ne bo ravnal po teh predpisih, se bo moral zagovarjati pred oblastjo, odposlano blago pa bo zaplenjeno. Ostale podrobnosti o pošiljanju paketov v tujino bodo interesenti zvedeli pri poštnih uradih.
Razširjenje obsednega stanja v Iranu
Ankara. 25. dec. s. Tz Teherana prihajajo vesti, da je bilo obsedno stanje razširjeno na vso državo in sicer zaradi hudih nemirov, do katerih je prišlo v zvezi s pomanjkljivo razdelitvijo sladkorja in pšenice, ki jo je obljubljala vlada. Pristojni prehranjevalni uradi so objavili zaradi pomirjenia prebivalstva, da izvirajo vse te težave zaradi ovir v prometu, ki postajajo zmerom bolj kritične.
Tudi v Libanonu se položaj ni zboljšal. ker so tamkaj po nekaj tednih, odkar je bil uveden nov vojni davek, začeli pobirati nove davke na dohodke, ki bodo zadeli predvsem male trgovce in obrtnike ter nameščence.
Končno javljajo iz Egipta, da je že nekaj časa ves trgovski promet skoraj popolnoma ukinjen, ker so vse ladje zasegli za prevoze za vojaške namene. Vsi protesti proti tem ukrepom so ostali brezuspešni.
Nove omejitve v Ameriki
Buenos Aires, 24. dec. s. Po vesteh iz Washingtona je bila vlada zaradi naraščajočih potreb za vojsko in zaradi obveznosti po zakonu o posojilih prisiljena za prihodnje leto znova zmanjšati civilno porabo žita in maščob. Nadalje je bilo odrejeno, da se morajo strogo raci on trati konzervirani proizvodi, katerih ogromne zaloge so skoraj čisto izčrpane.
Buenos Aires, 24. dec. s. Odredbe v Zedinjenih državah, po katerih je treba zelo omejiti obratovanje motornih vozil, so za-leli 7 milijonov zasebnih avtomobilov, ki so jih morali umakniti iz prometa v noči od 19. na 20. t. m. Z uvel javi jenjem tega ukrepa se je popolnoma spremenila zunanja slika pouličnega življenja v New Torku, kjer sedaj razpoložljiva prevozna sredstva niso več zadostna za normalne potrebe prebivalstva.
Občutne sovjetske Izgube ob Donu
Med Volgo in Donom je bilo uničenih 59 sovjetskih oklopnih voz Uspešni letalski napadi - Vsi sovjetski napadi odbiti
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob_ javilo danes naslednje poročilo:
Na področju Tereka so se razbili ponovni sovražni napadi. Med temi in včerajšnjimi uspešnimi obrambnimi boji med V rigo in Don;: m ter v velikem loku Dona je b'lo uničenih 59 sovjetskih oklopnih voz. V hudih letalskih napadih, pri katerih so sodelovali tudi italijanski in rumunski letale!, je sovražnik prav tako utrpel visoke izgube.
V	srednjem odseku fronte so bili krajevni napadi sovražnika proti nemškim postojankam zavrnjeni.
Jug vzhodno od Ilmenskega jezera jo sovražnik ponovno napadel, vendar so Dili vsi napadi, čeprav jih je podpiralo letalstvo in oklepni oddelki, v hudih borbah n deloma v protisunkih odbiti.
Na fronti ob Ledenem morju m strmo-glavna letala z dobrim učinkom napadala pristaniške naprave pri Rib:škem polotoku in v Murmansku.
V	Libiji ojačeno obojestransko izvtdni-ško delovanje.
Krajevni napadi sovražnika proti na&m bojnim predstražain v Tunisu a? bili zavrnjeni, v protisunkih pa pridobljeno nadaljnje ozemlje. Strmog?avna in bojna letala so v nizkih poleth prizadela sovražniku občutne izgube.
Uspešni nemški m zavezniški protinapadi oh Bonu
Berlin, 26. dec. Današnje dodatno nemško poročilo javlja, da se sovražniku na nobeni točki ni posrečilo doseči kakega omembe vrednega uspeha. Čeprav je uporabil velike sile. ni mcgel prodreti nemških in zavezniških postojank, marveč je bil na
različnih mestih prisiljen umakniti »e na svoje druge postojanke. Novi poskusi za dosego določenih taktičnih in strateških ciljev so sovražnika veljali znatnih žrtev, med drugim je Izgubil tudi 71 oklopnih voz.
Zlasti hudi so še vedno boji med Donom ln Volgo, kjer je nastopil nenaden padec temperature. Od včeraj beležijo povprečno 20° pod ničlo. Od tega dne dalje tudi neprestano divjajo snežni meteži, vendar so se nemške in zavezniške čete ustavljale izredno žilavo, v nekem odseku pa so napravile protinapad ter osvojile neki kraj Tudi ob srednjem Donu so se ponesrečili sovjetski napadi. Oklopni oddelki, ki so se bili vklinili v nemške postojanke, so bili pognani nazaj, pri čemer je bilo 12 oklopnih voz onesposobljenih za nadaljnje gibanje Iz Stalingrada je ena divizija rdečih strelcev izvršila napad, pa je bila takisto odbita.
O vseh teh bojih poreča vojaški sotrud-rik DNB: Ako se v splošnem ne more trditi, da je prišlo do bistvene izprememoe v položaju na bojiščih, se lahko mirne duše poudarja, da se je nemška obramba odlično obnesla. Pomoč, ki neprestano doteka na vzpostavljeno fronto ob srednjem Donu, je stabilizirala odpor ter pokazala tehnično in moralno premoč zavezniških vojsk. Že 40 ur zavezniške divizije ne zadržujejo z uspehom samo silovitih sovražnih napadov, ki se vrše brez prestanka ob podpori velikih množic oklopnih odddelkov, marveč tudi same prehajajo na raznih točkah v protinapade in odbijajo napadalce. Sovjetski napadi so bili izvršeni tudi z močnimi kolonami oklopnih voz.
Drug važni činitelj je močna podpora.
JapsnsfcS Sstals&I mnzM m žaagklng
Cangka|5k©va protiletalska zaužita brez mc£i
Tokio, 28. dec. s. Agencija Domei poroča, da so japonske letalske sile izvršile napadalne polete proti vojaškim napravam v Čungkingu. Na kitajskem letališču je bilo uničenih 10 sovražnih letal. Me I napadom sovražno protiletalsko topništvo ni nastopilo, pa tudi letalstvo s.i r.i dvignilo proti napadalcem, tako da so se vsa japonska letala brez poškodb vrnila na svoje izhodišče.
Tokio, 28. dec. s. Er,en izmed vojnih poročevalcev agencije Domei javlja z nekega japonskega oporišča v Birmi, da je letalski kapetan Mi jamam, ki se je udeležil jspcn_ skih poletov nad kitajsko letališče v Juna-nu severozapadno ol Kuninga, izjavil, da je sovražna zaščita popolnoma onesposobljena za vsako obrambo in da se je samo eno letalo dvignilo nasproti japonskim letalskim silam. Kapetan Mijon ■aru je do.:al, da so vremenske prilike izvrstne ter da po bili cilji izredno jasno vidni. Sovražno protiletalsko topništvo ie bilo tako iznenadeno z bliskovitostjo japonskega napada, da so japonska letala lahko brez težav in opns-nosti bombardirala letališče, tamešnje naprave in letala na tleh.
Letalski napad na & s Skuto
Bangkok, 28. dec. s. Iz Novega Delhija poročajo, da so japonska letala danes v prvih ranih urah izvršila polet r.ad Kalku-to. Po uralnih angleških poročilih so ja. ponske bombe povzročile nekoliko požarov.
Japonski poziv Ia£ijoccn
Tokio, 26. dec. s. Japonska letala so preletela pokrajine jugovzhodne Indije in metala letake z nasveti za civilno prebival-
stvo. naj zapusti vse kraje, ki so v bližini anglosaških prebivališč. Japonsko poveljništvo, ugotavljajo ti letaki, opozarja, da bol o vsi letalski napadi Japoncev usmerjeni samo na sovražne cilje, zaradi česar priporoča Indijcem, naj se po možnosti odstranijo iz krajev, kjer bivajo Anglosass. Letaki naglašajo še, da morajo vsi azijski no rodi pripomoči pri izgradnji čim večje Azije in sc končujejo z ugotovitvijo, da bodo Indijci, če bodo tako sodelovali z japonskim letalstvom, samo pospešili približanje dr.eva njihove osvoboditve.
C&bst napad angleških letal na Baiigkak
Bangkok, 28. dec. s. Sovražna letala, ki so poizkušala prošlo noč izvršiti napad na Bangkok in okolico, so bila prisiljena umakniti se proti zapadu. K begu jih je prisililo zlasti silovito delovanje protiletalskega japonskega in tajskega, topništva. Sovražna letala sc meta1 a bombe in obstreljevala kraie s strojnicami. Med civilnim prebivalstvom je bilo 10 oseb ranjenih.
Velik požar
v BlagJveščefistas
Tokio, 28. dec. s. Kakor poroča »Tokio Osaka Šimbun« iz obmejnega pasu med Rusijo in Mandžurijo, je 26. decembra izbruhnil velikanski požar v stanovanjskih deiih mesta Blagoveščenska. V tem delu mesta leže tudi vojaške, barake. Požar ie trajal vso noč. Kolikor se je moglo videti z južnega brega reke Amur, je požar po_ vzioiil znatno škodo.
Hift
KakSen mir fe potreben
■aSeejev© glasilo o potreti borbe za grsvzžer* mir
Berlin, 23. dec. V tukajšnjih političnih krogih zbuja posebno zanimanje uvodnik Himmlerjevega glasila »Das Schwarze Korps« List piše o tako zvanem miru in navaja, ca so prav na dneve ob nastopu zime predniki današnjih Nemcev navadno podajali obračun svojega dela v preteklosti in si začrtali smernice za nadaljnje delo. pr: čemer so si obljubili, da bodo še bolj pogumni in bo1 j zviti, da bi tako čim bolje poskrbeli za blaginjo lastnih plemen in za njihovo obrambo proti zverinam in ljudem. Poglavarji so se nato sestali, da bi se pogovorili o tem,' kar bi danes imenovali organizacijo mirti. Pogovori so se sukali o najprimernejših sredstvih za zagotovitev skupne obrambe in o razvoju lastnih sil. Skupnost je bila tem jačja in mir tem bolj varen, prav tako tudi varno življenje žensk in otrok, zavarovana posest lovskega ozemlja in orožia. kolikor jačja je bila skupnost. Prav dobro so vedeli, da pomeni mir meč, silo in varnost. Življenjske izkušr.ie so jih naučile, da morajo biti močni prav zaradi ljubezni do miru.
Narodi, ki so v začetku nemške zgodovine izginili po dolgih borbah in o katerih ni ostalo niti ime, so šli na bojišče in se borili prav do zadnjega moža, pač iz ljubezni do miru. Vedeli so namreč, da je samo oni mir resničen, ki si ga pridobiš z orožjem v roki, ne pa oni, ki velja strar hopetcem, neoboroženim in sužnjem, ki ne morejo nič izgubiti in ki kvečjemu menjajo gospodarja.
Tako so bile v zgodovini dolge dobe miru in je bil mir vselej mir močnih ter je je trajal toliko časa, dokler se ni porušilo ravnovesje med močninj in šibkim. Vselej, ko so ljudje poskušali zamenjati mir moči z mirom, ki bi se opiral na filozofska in moralna načela, je trajal samo
toliko časa. ki je bil močnemu potreben, da se je medtem boril drugod.
L. 1919 je bilo mno?o Nemcev, katerim ni mir pomenil nič drugega kakor mirno in udobno življenje. Veseli so že bili, ako jim ni bilo več treba misliti za usodo svojcev na bojišču. Prav malo jih je brigalo, ali so bili napori štirih vojnih let zaman, da sta dva milijona nemških vojakov padla zaman in da so se bataljoni Senegal-cev vgnezdili ob Renu, kakor jih tudi ni brigalo, da b: mogel sovražnik sistematsko izkoristiti vso Nemčijo. Mislili so kvečjemu, da bo sovražnik odvzel bogastvo industrijskim magnatom in bogatim veleposestnikom. Revežu, ki nič nima, ne bo mogel ničesar vzeti. Tako je mislila ogromna večina. Mir za vsako ceno ni bil torej veliko zlo; tem slabše za bogataše, ki bodo morali plačati, in za oficirje, ki bodo brezDOselni. Glavno je, tako so mislili ti ljudje, da se gospodarsko življenje zopet obnovi, glede kolonij pa so m'Mili, da itak niso mnogo koristile in da bi onih nekaj zabojev banan tudi brez njih lahko prišlo na trg. Nič jim tudi ni bilo za nemško trgovsko brodovje. Bodo vsaj graditelji ladij, tako so ti ljudje mislili, zapustili svoje udobne Dalače in si najeli skromna stanovanja. To prav lahko žrtvujemo, ako bo v zameno narodu končno zagotovljen mir.
Ta račun se je zdel precej točen, toda kmalu so ljudje spoznali, da so se zmotili. Vsi brez razlike so morali plačati svoj delež zaradi izgubljene vojne. Demokrati, socialisti, komunisti ali narodni socialisti — vs! so se morali odpovedati blaginji in delu, vsi so morali stradati in skromno živeti, ter plačevati zelo visoko odkupnino za mir. Izkušnja nas je tako izučila, da se ni mogoče odreči -narodni skupnosti, da ni miru za poedinca, da poedinec ne more
ki Jo imajo zavezniki v svojem letalstvu. Odkar so se vremenske okoliščine zbolj-šale, je letalstvo ob srednjem Donu ln v srednjem odseku v položaju, da noč tn dan brez prestanka napada sovražnika z izredno učinkovitostjo.
Uradno poročilo madžarskega, glavnega stana javlja, da so udarniki šopronjske legije v donskem odseku izvršili niz napadov proti močno utrjenim sovjetskim postojankam. Po hudih borbah se je Madžarom posrečilo uničiti 59 sovražnih utrdb. Pri tem so ujeli mnogo sovražnikov ter zaplenili mnogo orožja in streliva. Sovražni poekusi za napadalno izvidniško delavnost so bili onemogočeni s pazljivostjo madžarskih čet, ki so sovražniku prizadele hude izgube.
V karelskem odseku so v zadnjih 24 urah finske čete preprečile dva sovjetska poskusa za prodor, ki so ga hotele izvesti sovjetske pehotne čete. V nekem drugem odseku je topniški ogenj razpršil sovjetsko enoto, ki se je zbirala, da preide v napad. Na fronti pri Aunusu na bregu Oneškega jezera so finske čete v protinapadu razpršile sovjetske oddelke. Na fronti v vzhodni Kareliji je finsko topništvo v južnem odseku razpršilo sovjetski oddelek, ki je napadal finske postojanke. Pri Rukajerviju so sovjetske čete po izdatni topniški pripravi napadle z veliko silo prednje finske postojanke, bile pa so odbite z velikimi izgubami. V odseku v Uhtuji je sovjetska četa prešla preko zamrznjenega jezera tn hotela izvršiti iznenaden napad, napadalci pa so bili pravočasno odkriti ter skoraj popolnoma uničeni v koncentričnem ognju topništva in pehote. Preostali napadalci so se jadrno vrnili preko ledu na svoje izhodišče.
I sklepati miru na svoj način in da kolikor šibkejši je kdo, tem manj je sovražnik pripravljen pogajati se.
S to bogato izkušnjo smo vstopili v to novo vojno, da bi si končno z orožjem v roki izvojevali resnični mir. In če sedaj ob prehodu v zimo govorimo o miru, govorimo o njem tako. kakor so govorili naši davni predniki, namreč o miru močnih. V svoji mirovni poslanici nam vsemogočni in večni Bog po božičnem angelu govori, da si ljudje zaslužijo svojo	z borbo, dl Piccolo.)
Br. Gobbelsov
božični govor
Berlin, 24. dec. s. O priliki 4. vojnega božiča je imel propagandni minister dr. Gčbbels svoj običajni božični govor, v katerem je med drugim poudarjal, da Nemci v svoji zgodovini še nikoli niso prebili božiča tako daleč drug od drugega kakor v letošnjem letu. Sin je na vzhodni fronti, oče na zapadu, brat na ledenem severu, prijatelj v afriški puščavi, a na vseh morjih križarijo nemške vojne ladje v borbi za naš obstoj. Vojna, je nadaljeval minister, je trda stvar. Nima nobenega obzira ne za ljudi ne za njihove osebne želje. Bije se za velik cilj, ki ga je mogoče doseči le tedaj, če se ji vse podredi, in dejansko živimo, delamo in se bijemo skoraj tri leta in pol pod njeno ukazovalno nujnostjo.
Potem ko je dr. Gobbels poveličal nesmrtno vrlino bojevnikov in se spomnil s spoštovanjem padlih vojakov, je dodal, da velja v tem trenutku zahvala naroda posebno staršem, vdovam in sirotam padlih junakov. Prehajajoč na notranjo fronto, je poudaril, da vojak, ki na fronti izpostavlja prsi sovražniku, nima potrebe, da bi gledal nazaj. Njegov hrbet ščiti vojska delavcev, kmetov in tvorcev duha, v posebni meri pa nemške žene. Fronta in domovina, je dejal, predstavljata borečo se in delujočo enoto, ki brani s hrabrostjo in odločnostjo svoj obstanek. Prisilili so nas v to vojno in se bomo trdo držali do zmagovitega konca, izkoriščajoč sile vsega naroda. Tu je dr. Gobbels prosil Boga za varstvo Hitlerja in nemškega naroda. Skozi borbo in delo, skozi zmago in mir. je naša izpoved vere v božični noči L 1942. Že se zaznava svetla doba. Da jo dosežemo, je zaključil minister, se moramo boriti in žrtvovati, toda nekega dne se bo pojavila pred nami. Gre samo za čas, potrpljenje, pogum, bistrovidnost in zaupanje v trdnost naših duš in vrline naših dragih.
Odmevi Darlan^vega umora
Tanger, 27. dec. s. Agencija Reuter poroča iz Alžira, da je francoski imperialni svet za Severno Afriko uradno določil generala Girauda za naslednika admirala Darlana v svojstvu Visokega komisarja za francosko Severno Arfiko in glavnega poveljnika njenih kopnih, pomorskih in letalskih sil. General Bergeret je bil imenovan za pomočnika visokega komisarja.
Iz vseh vesti, ki jih je objavila angleška poluradna agencija se jasno vidi, da je bil umor Darlana, katerega je organizirala in izvedla Intelligence Service, izvršen z odobren jem washingtonske vlade, ki se je hotela, potem ko ga je izrabila, samo osvoboditi izdajalskega admirala. Treba je omeniti, da je predsednik Roosevelt. ko je odgovarjal na kritike zaradi položaja, ki je nastal v francoski Severni Afriki po zaslugi generala Eisenhowera, ki se je bratil z admiralom Darlanom, odgovoril, da ni treba pripisovati sodelovanju Eisenhowera in Darlana preveliko važnost, kajti to sodelovanje je bilo samo začasno in bi se ob primernem času nehalo. Očitno je Intelligence Service tolmačil misel predsed, nika Zedinjenih držav.
Sestanek učiteljskega zb&ra Glasb. Matice
Te dni je komisar Glasbene Matice prof. dr. Attilio Budrovieh zbral ves uč'teljSki zbor Glasbene Matice, ki ga tvori kakih 30 profesorjev. V spremstvu komisarskega odposlanca sta bila predsednik Glasbene Matice dr. Ivan žirovnik in rektor Glasbene akademije prof. Betetto. Slednji je kot ravnatelj šole Glasbene Matice naslovil prisrčen pozdrav odposlancu V-sckega komisarja ter izrazil svoje zadovoljstvo ker je bil ta posel poverjen osebi globoke izobrazbe ter obdarjeni z duhom razumevanja. Nato je p.zdravil vsem dobro znanega novega predsednika, čigar ime je zvezano že kak h 50 let z življenjem Glasbene Matice, saj je b i novi predsednik najprej gojenec zavoda, nato član odbora in kasneje tudi podpredsednik.
Nato je povzel besedo prof. Budrovieh, ki je izrekel čestitke in najboljše želje Nj. Eksc. Visokega komisarja učiteljskemu zboru ter ga obvestil o pomoči, ki jo je v
imenu fašistične vlade obljubil Glasbeni Matici Visoki komisar, zlasti glede pomoči glasbeni šoli, ki bo najbolj deležna podpore. Zato je pravično, da o tem zvedo tudi gojenci, zlasti oni, ki uživajo posebne olajšave. Vse to dokazuje, kako gorostasne so govorice, ki so napovedovale ukinitev šole in ki so komisarskemu odp;s'^ncu pripisovale značaj nekakega sekvestra.
Prcf. Budrovieh je zaključil svoj govor
s prisrčno željo in s pohvalo plemenitega truda, ki ga posveča stvari učiteljski zbor.
H koncu je govoril še predsednik Glasbene Matice, ki je naslovil na učitelje neko-l ko besed, prežetih s čustvovanjem lojalnosti napram vladi. Za te besede se mu je prof. Budrovieh znova zahvalil in poudarjal, da je lojalnost edino, kar zahteva vlada, ter je obljubil, da bo vedno zvest tolmač tega čustvovanja pri Visokem komisarju.
Anglija izgublja §v©j imperij
Londonska propaganda se na vse načine trudi da bi zabrisala ali vsaj omilila ka^. tJistrofalen vtis, ki so ga v angleški javnosti napravile izjave nekaterih ameriških osebnosti in listov. Ni dolgo tega, kar je ameriška revija »Life«, ki je nihče ni de-mantiral, zapisala, da se »Zedinjene države niti v sanjah ne bore za to, da bi ohranile britanski imperij«. Willkiejeve izjave, ki so bile nato navzilc londonskim protestom potrjene, pa so še bolj jasno pokazale, kakšno je ameriško stališče v tem pogledu. Willkie, ki je ostro kritiziral Churchilla, je namreč zlasti v nekem članku v listu .»New York Herald Tribune« svetoval »združenim narodom«, naj bi izdelali »načrt, po katerem naj bi bile po vojni vsem na razpolago materialne baze za gospodarski razvoj posameznih držav«. Po tej teoretični in hinavsko utvarni izjavi pa je konkretno zapisal: »Tako se sevela ne more zgoditi samo po preprostih izjavah naših voditeljev, kakor na primer v atlantski karti, tem manj, ker se eden izmed njenih avtorjev (Churchill) v zadnjem času trudi, da bi branil stari imperialni red, in izjavlja pred vsem presenečenim svetom: Hočemo ohra. niti, kar imamo.«
To nam kaže, kako si danes tako zvani ameriški »idealizem« prizaJeva, da bi oropal Anglijo njenega imperija, seveda samo zato, da bi namestu njega ustvaril ameriški imperij, ki naj bi bil še večji in nič manj roparski. Nekateri bolj daljnovidni Angleži bo menda že spoznali, v katero smer piha ta ameriški veter. Stephen King Hail je namreč o tem takole pisal: »Tisti, ki si ■ustvarja, da bi mogla Anglija nekega dne zopet zasesti Hongkong in Singapur, grade gradove v oblakih.« V Zedinjenih državah bo v tem pogledu bolj jasni, tam se ne predajajo takšnim utvaram. Med tem pa tam že delajo obračune in ugotavljajo predvsem, katera britanska posest je že v prešla v ameriške roke po znani kupčiji o prodaji 50 starih ameriških rušilcev Angliji v avgustu 1940. Kakor znano, je Anglija te_ daj nekatera svoja ameriška oporišča »dala v najem« za dobo 99 let, kar praktično seveda pomeni prav toliko kakor za vedno. Razen tega je prav dobro znano, da na primer Nova zemlja strateško zapira dostop h Kanadi, med tem ko vsa ostala oporišča zapirajo dostop k Zapadni Indiji in bi lahko zaprla britanskemu brodovju tudi petrolej, ske dobave.
S Kanado je naposled isto. Vojaška zveza med Kanado in Zedinjenimi državami je dala tem poslednjim tolikšne in takšne
pravice da je Roosevelt mirno lahko izjavil: »S to zveza so meje med Kanado in Zedinjenimi državami odpravljene.« Nove korake na tej poti predstavljata industrializacija Kanade s pomočjo ameriškega denarja in kanalizacija San Lorenza, ne da bi seveda niti goveriii o vojaških prometnih zvezah vzdolž kanadske obale ob Pacifiku, kajti z izgovorom gradnje ceste na Aljasko so se Američani dejansko polastili vsega tega področja.
V	Avstraliji je nekaj podobnega. Tam nima le vojaškega položaja v rokah ameriški general Mac Arthur, temveč se je ameriška vojaška oblast polastila tudi vsega otočja in oporišč, ki so prej pripadala Avstraliji odnosno Veliki Britaniji. A kakor da bi to še ne bilo dovolj, je ameriški imperializem stegnil svoje roke celo v Sirijo in Libanon, v Irak m drug-am, kjer sicer gospodarijo Angleži, a še bolj Američani. V Siriji prihaja na primer zaradi sodelovanja obeh »bratrancev« — ob podpori plačanih francoskih generalov — dnevno do novih sporov, ki so zelo značilni in včasih celo smešni, če bi kateri izmed starih britanskih imperialistov vstal iz groba in si ogledoval današnji zemljevid sveta, bi ga najbrže zadela kap: od Falklandskega otočja do polotoka Labrador in od Južne Afrike do Indije se na vseh neklanjih britanskih postojank že uveljavlja ameriški vpliv.
V	okvir istih ameriških spletk moramo šteti tudi borbo v Francoski severni Afriki, kjer so si Zedinjene države pridobile Dar-lana in Girauda proti angleškemu ljubljencu De Gaulu. Tudi tu gre v bistvu le za ameriško ekspanzijo in osvojitev pozicij na škodo Anglije. Amerika se je naposled usidrala tudi že v belgijskem Kongu, v Liberiji, v Francoski zapalni Afriki in se odtod seveda ne bo več umaknila. Morga-nova banka že prevzema nalogo tako zvane »reorganizacije« alairsko-maroških železnic. Celo v Egiptu so poleg Angležev tudi že Američani in isto velja za vso ostalo Afriko, kjer angleškega vojaka komaj še prenašajo. V Indiji ima novi Roosevevtov odposlanec jasno nalogo: pripraviti teren za bodečo severnoameriško ekspanzijo. Neki britanski list z veliko naklsdo je ob času izglasovanja znanega ameriškega zakona »o posojilu in najemu« zapisal dobesedno: »Zedinjene države so pravkar sklenile fi-nansirati vojno do zadnjega Angleža.« No_ bena ugotovitev bi ne mogla biti točnejša. Po vsem takem pa se v Angliji zares lanko vprašajo: Zakaj in za koga vodi Anglija to vojno ?
Naraščajoča lEessglasja rneS Francozi m Anglosasi
Ankara, 23. dec. Velika spletkarska igra, ki se odigrava tudi na Bližnjem vzhodu istočasno s sporom med Darlanom in De GauMeom v Severni Afriki, zavzema vedno bolj čuden obseg in postaja borba vseh proti vsem, kajti nešteto je stl. ki hočejo uveljaviti svoj vpliv v Siriji in v Libanonu.
Kakor znano, je visoki degolistični komisar za Bližnji vzhod general Catrcux odšel pred kratkim v London, da bi sikupno z De Gauilleom protestiral proti sistematskemu zapostavljanju francoskega vpliva v Sriiji in Libanonu, zlasti še po angleško-ameriskem sporazumu o Srednjem vzhodu in v trenutku, ko postaja borba med Angleži in Američani vedno hujša in se Francozi čiimdalje bolj potiskajo v stran
To Catrouxovo potovanje v London je zbudilo nezadovoljstvo v amerišk h krogih, zlasti pa nejevoljo ameriškega ministra \Vadsvvcrtha, kajti v ameriških krogih v Boirutu smatrajo. da bi se Gatroux ne smel obrniti s svojim protestom na London, temveč na \Vashington, Po omenjenem an-gleško-ameriakem sporazumu o Srednjem vzhodu bi namreč vodstvo na tem področju pripadalo Zedinjenim državam prav v vseh zadevah. Nekateri francoski krogi na Bližnjem vzhodu skušajo sedaj izkoristiti to ameriško nezadovoljstvo proti Catrouxu s tem, da bi sii z ameriškim sodelovanjem zagotovili vpliv, ki ga doslej zaradi Catrouxo-ve ;a ljubosumja niso mogli doseči.
Kakor v Severni Afriki, se tudi v Siriji in Libanonu že tvorita dve struji med fran-ooskimi elementi: ena skupina skuša navzlic vsem dosedanjim razočaranjem nadaljevati sodelovanje z Britanci in se kolikor mogoče izogniti čimda.lje bolj naraščajočemu severnoameriškemu vplivu; druga skupina, k' jo prijatelji Catrouxa zanemarjajo, pa se skuša uveljaviti s podporo in ob sodelovanju Zedinjenih držav. Angleški in ameriški vodilni krogi se poslužujejo obeh držav za nekakšno notranjo gveriljo. Tako je na primer ameriški propagandni urad odstranili od radijske postaje v Beirutu mnoge de-goliste in jih zamenjal z ljudmi, ki slei-o ubogajo ameriško propagando Ameriška propaganda v beirutskem radiu pa je trajala le nekaj dni. kajti odslovi j eni degolisti sc se obrnili na angleško vrhovno poveljništvo in ga prosili za zaščito. Angleški poveljnik generail Holmes je izdali odredbo, po kateri se »iz vojaških razlogov« angleški vojni informacij siki urad in njegovi nastav-ljenci ne smejo posluževati beirutskega radia, nakar so se odslovljeni degolisti lahko zmagoslavno vrnili v službo.
Vsi ti incidenti vedno bolj jasno kažejo medsebojno tekmovanje za čim večji vpliv na Srednjem vzhodu med Angleži in Ame-
ričani. Zelo vidni so znaki ameriškega, angleškega in degoilističnega vpliva, zlasti v sirskih in libanonskih listih. Del listov sim-patizira namreč z angleškimi generalu medtem kc drugi del poveličuje »uspehe« Eisen-hoverja in se tretji del trudi, da po vsi sili hvali De Gaullea in njegovega generalnega predstavnika Catrouxa, čigar imena ni za-silediti v ostalih listih. In kakor da bi vse to še ne bilo dovolj, se je pred nekaj meseci začela uveljavljati tudi sovjetska propaganda, ki je vedno bolj očitna.. Preko Listov m preko »Društva prijateljev Sovjetske zveze« ter komunistične stranke, ki je zopet dovoljena, skuša ta propaganda opo>-zarjati vsaj na duhovne pravice Sovjetske zveze nad Sirijo in arabskim svetom. Vse te spletke za oblast se seveda vrše za hrbtom sirskega ljudstva in nihče niti ne misli na to da sta Stija in Libanon po slovesnih izjavah in priznanjih že nad leto dni »suvereni državi«. (Ultime Notizie.)
Ankara. 27. dec. s. Po vesteh, ki so dospele iz%rana, je angleško poveljništvo zaradi vedno bolj napetega položaja odredilo ojačenje posadk v vseh petrolejskih napravah. Blizu Teherana je bii o več poizkusov požiga bencinsk h rezervoarjev.
Imenovanje Komisarja za občino Horjul
Ker se je pokazala potreba za razpust redne občinske uprave v Horjulu ter za imenovanje novega izrednega komisarja, odreja Visoki komisar na temelju ČL 3 Kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291 naslednje:
Cl. 1. Redna občinska oprava v Horjulu ee razpušča.
Cl. 2. Za izrednega komisarja omenjene
občine se postavlja Stanovnik Filip.
Okrajnj komisar v Ljubljani se paziva, da izvrši pričujoči odlok.
Ljubljana, 15. decembra 1942_xXI.
Visoki komisar Emilio Grazioli.
Sospočars
Božičnica industrijskih in trgovskih nameščencev
Kolektivna pogodba o božičnici in minimalni plači nameščencev, zaposlenih v Industrijskih in obrtnih podjetjih, določa, da se izplača nameščencem v teku meseca decembra 1942 božičnica v višini zadnje enomesečne plače, v kolikor jo podjetje v obliki trinajste plače še niso izplačala:
V božičnico se vračunajo do višine odgovarjajočega zneska izredni prispevki, ki jih je podjetje že dalo po 30. juniju 1942. Nameščencem, ki niso bili zaposleni pri istem podjetju vse leto, se izplača božičnica v obliki tolikih dvanajstin od zadnje mesečne plače za vsak celoten mesec službe, pri čemer se v korist prizadetega računa za vsak mesec opravljene službe čas nad 15 dni kot cel mesec.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek. 29. decembra, ob 16.30: Gradbenik
Solnes. Red Torek. Sreda, 30. decembra: ob 16.30: Oče. Red B Četrtek, 31. decembra, ob 16.30: Ples v Trnovem- Izven.
H. Ibsen: Gradbenik Solnes. Drama v
treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, AU-na — Marija Vera, Hilda Wanglova — Mi-leva Ukmar-Boltarjeva, dr. Herdal — Raztresen, Knut Brovik — J. Kovič, Rag-nar Brovik — Verdonik, Kaja Foslijeva — Simčičeva. Režija — Marija Vera-.
OPERA
Torek. 29. decembra: zaprto. Sreda, 30. decembra: ob 16.: Seviljski brivec. Red Sreda Četrtek. 31. decembra, ob 16. uri: Slepa miš. Opereta. Izven.
Nova vprizoritev v Operi. V sredo bo premiera Puccnijeve enodejanke »Sestra Angelika« in Beethovnova 7. simfonija, pod taktirko dirigenta Neffata. Glavne partije: Heybalova, Poličeva, Golobova. Režija in scena: R. Primožič. Koreografija VII. simfonije je člana Maksa Krbosa, ki bo de-butiral s tem delom kot koreograf. V njem bo tudi kot plesalec nastopil s svojo ženo Ireno. Kot solisti plešejo še; Bravn!-čarjeva. Japljeva, Remškarjeva ir. Poga-čar.
NAROČITE SE NA ROMANE
DOBRE KNJIGE1
••^■i^iieiiMIIIH^iMliiillllllia n HtlHNi' ■» • • •■"llilllliillllllUlI
Iz Srbije
Muceuonski kmetje se organizirajo. V
razgovoru ki ga je imel generalni tajnik bolgarske' kmetske zveze s sofijskimi časnikarji, ie dejal, da je organizacija kmečkega prebivalstva v novo priključenih krajih v polnem teku. V skopljanskem okrožju obstoja že 18 kmečkih okrožij, v katerih je včlanjenih 40.000 kmetov, v bitoljskem okraju pa so organizirana 4 okrožja z 12.000 člani.
župni urad v Skoplju sporoča vsem, ki hočejo imeti od njega kakršne koli listine, da je župni arhiv ob razsulu Jugoslavije pogorel. Zato naj stranke, ki potrebujejo dokumente od skopskega župnega urada, pri župnih uradih izpolnijo posebne for-mularje, ki jih naj podpišeta dve priči in te formularje pošljejo v Skoplje. kjer bodo služili kot temelj za izdajanje listin.
L A. E, — Radi® Ljubljana
Farllama 1'Itaiiago
Schema della XI. lezione che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben, mercoledi, il 30 dicembre 1942-XXI, ore 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za one, ki imajo že gotovo predznanje, vedno ob 19. uri.
LEZIONE UNDICESIMA Metafore animalesehe Se siamo tardi d'ingegno, ci chiamano buoi; se sudici e corpulenti, porci; se vil-lani e selvatici, i; se ignoranti, asini. Chi ripete i diseorsi altrui č un papagallo; chi riproduce le altrui azioni š una scim-mia; chi esercita un poco di usura a sollievo dei disperati, š una sanguisuga. Patite le distrazioni? vi dan deH'allocco. Siete uomo di tutti i colori ? vi dicono camaleonte. Siete astuto? oh che volpe! Siete vorace? oh che lupo! Oh che talpa, se non vedete le cose piil chiare! Oh che mulo, se siete pertinace! Oh che gufo, se aborrite la luce della veritž.! La donna iraconda e vendica-tiva č una vipera, la volubile S farfalla, civetta la lusinghiera ...
Ma qui, osserverš. taluno, non si tratta
che di qualitž. viziose. Oh! ... la forza con generosita (e anehe senza) ha 1'eterno suo modello nel leone. La fedelta e l'amicizia hanno per tipo inevitabile il cane. Gli aman-ti teneri si dicono colombe; Tingegni subli-mi aquile; i buoni poeti cigni. Chi ha acuto 1'occhio della mente, vien paragonato alla lince; l'uomo mansueto si onor eol titolo di agnello; chi fa risparmio per i futuri bi-sogni, si chiama vvido com^ la '"''1'ca; perfino 1'eclettico č un'ape che succhia il miele da ogni fiore. Insomma stimo travo chi mi sa trovare un individuo solo che in bene o in male, non rassomigli a tre o quattro bestie almeno.
'	(Giovanni Rajberti)
ESERCIZIO Traducete: Ta pisalni stroj (macchina da serivere) je (costare) predrag. — Preveč besed rabijo (usare). — Kako dolgočasno (noiso) je ta revija! — To jabolko je še premalo zielo (maturo). — Z nikomer ne izpregovorijo. — V tem mestu je preveč odvetnikov (avvocato). Kaj ti je? Ali si bolan? — Nisem; raka j? — Zelo rdeča ligži (guancie) imaš in čelo (la fronte) zelo vroče. — To vino mi (mi) ne ugaja (piacere); presladko je.
Zunanja trgovina Hrvatske
V	Zagrebu so bili objavljeni podatki o zunanji trgovini Neodvisne Države Hrvat, ske za gospodarsko leto 1941/42, to je za čas od 1. oktobra 1941 do 30. septembra 1942. V tem času je znaš3l izvoz Hrvatske 1,191.000 ton v vrednosti 3494 milijonov kun. Od celotnega izvoza je olpadlo na_ izvoz v Italijo 683 milijonov kun ali 19.7«/o, izvoz v Nemčijo 2012 milijonov kun ali 57.6%, na izvoz v Protektorat 107 milijonov kun ali 3.1%, na izvoz v Srbijo 337 milijonov kun ali 9.7%, na izvoz v Švico 104 milijona kun ali 3i/o, na izvoz v Madžarsko 89 milijonov kun ali 2.5% in na izvoz v Rumunijo 39 milijonov kun ali 1.1%.
V	tem času je znašal celotni uvoz 643.000 ton v vrednosti 5004 milijona kun. Od tega je odpadlo na uvoz iz Italije 1520 milijonov kun ah 30.4%, na uvoz iz Nemčije 2978 milijonov kun ali 59.2°/o in na uvoz iz Pro_ tektorata 250 milijonov kun ali 5%. Na ostale dežele je od celotnega uvoza odpadlo: na Rumunijo 73 milijonov kun, na Madžarsko 67 milijonov kun, na Srbijo 39 milijonov kun, na Švico 34 milijonov kun, na Slovaško 20 milijonov kun in na Portugalsko 11 milijonov kun.
Naraščanje javnega dolga Zedinjenih držav
Pred prvo svetovno vojno so imele Zedinjene države le 1.2 milijarde dolarjev javnega dolga, v teku vojne pa se je dolg pj-večal na 26.6 milijarde dolarjev. Po vojni je uspelo ta dolg do sredi leta 1930. zmanjšati na 16.2 milijarde dolarjev, potem pa je pričel dolg že v letih svetovne gospodarske krize zopet naraščati, zlasti potem, ko je postal Rcosevelt predsednik Zedinjenih držav, predvsem v zvezi z eksperimenti za oživljenje gospodarstva (Nevv-Deal). Tako je že sredi leta 1938. javni dolg narasel na 37.3 milijarde dolarjev. Naslednje leto se je dvignil na 40.4. leta 1940. na 43.0. sredi lanskega leta pa je dosegel 48.4 milijarde dolarjev.
Po vstopu Zedinjenih držav v vojno se je dolg pričel dvigati v fantastične višine in je sredi leta 1942. dosegel 71.9 milijard dolarjev ter bo sredi prihodnjega leta po dosedanj h proračumh narasel na 125.4 milijarde dolarjev. Dejanska zadolžitev pa bo verjetno še znatno večja, kajti samo v decembru bo izdanih vsega za 9 milijard državnih obveznic, tako da bo ob koncu leta dosežena je vsota 110 milijard dolarjev. V marcu letošnjega leta je ameriški kongres povečal maksimalno vsoto javna za-delž'tve od 65 na 125 m lijard. Ta skrajna meja pa bo kmalu dosežena. Ker je v začetku letošnjega leta znašal javni dolg 58 milijard,- bo doseglo celotno povečanje ameriškega javnega dolga v teku leta 1942. 52 milijard dolarjev. Ko je Roosevelt leta 1933. prevzel mesto predsednika, so znašale letne obresti Zedinj?n:h držav za javni dolg 600 milijonov (za dolg v viš n' 21 milijard). Sredi prihodnjega leta pa bodo letne obresti narasle na 2.5 milijarde dolarjev.
Vznemirjenje vzbuja v Ameriki poleg rastoče zadolžitve tudi naraščanje denarnega obtoKa. V letih gospodarske krize je znašal ameriški denarni obtok okrog 4 in pol do 5 milijard dolarjev, sredi leta 1939 je dosegel 7141 milijonov dolarjev, lani v decembru ob vstopu Zedinjenih držav v vojno 10.717 milijonov, letos v decembru pa se je že povzpel na 14.840 milijonov. Ves ameriški denarni in kreditni aparat so morali vključiti za financiranje vojne. Zvezne rezervne banke (novčanične banke) morajo intervenirati na trgu državnih papirjev, da ne padejo tečaji. V zvezi s temi intervencijami se je v teku enega leta portfelj državnih pairjev pri teh bankah povečai od 2.18 na 5.14 milijarde dolarjev. Na ta način pomagajo novčanične banke posredno financirati vojno. Ti nakupi so pripomogli k temu, da se je povečal obtok bankovcev. Glavno breme pa nosijo kreditne banke. Pri večjih zavodih, ki tedensko ob; javljajo svoje izkaze, se je portfelj državnih papirjev v 10 mesecih vojne podvojil; povečal se je za 7 milijard. Vzporedno s povečanim obtokom bankovcev pa se krči ponudba potrošnega blaga na trgu, zato je razumljivo, da se cene navzlic raznim ukrepom za stabilizacijo nadalje dvigajo.
Gospodarske vesti
= Prometna zveza Adria—Dunav. Po
končani vojni na Balkanu je pričela Italija posvečati največjo pozornost ureditvi prometnih zvez z balkanskimi državami. Letos poleti je italijanski minister za izmenjavo Riccardi napovedal ustanovitev avtomobilske prevozne družbe, ki bo oskrbovala redni blagovni promet med albanskimi lukami in Bolgarijo preko Skoplja in Sofije do Ruščuka ob Dunavu, tako da bo ta prometna zveza služila tudi povečanju itali-jansko-rumunske blagovne izmenjave. O priliki obiska bolgarskega ministra Zaha-rijeva v Rimu je bila sklenjena tudi pogodba o gradnji ceste, ki bo vezala Bolgarijo z italijanskima lukama Durazzo in Antivari. Sedaj poročajo iz Sofije, da je finančni minister Bošilov predložil Sobranju načrt o uresničenju te prometne zveze. Izvedbo načrta bo prevzela italijansko-bol-garska družba, nazvana Balkanska transportna družba s sedežem v Rimu. Osnovna glavnica družbe znaša 40 milijonov levov in 8 milijonov lir. V upravi družbe jr 7 Bolgarov in 7 Italijanov. Promet se bo vršil na progi Antivari—Skoplje—Sofija— Ruščuk in na progi Durazzo-Struga—Te-tovo—Skoplje—Sofija—Ruščuk. Družba je dobila koncesijo za uporabo svobodne luke v Antivariju.
— ltal;.iansko-norveški trgovinski sporazum. Med Italijo in Norveška je bil sklenjen trgovinski sporazum za leto 1944. Po tem sporazumu bo Norveška dobavljala Italiji med drugim ribe, ribje olje, lesovino, celulozo in kemične proizvode, Italija pa bo dobavljala Norveški sočivje, sadje, vino. tekstilno blago, kemične proizvode ter električne in druge 3troje.
= Enotni delovni čas v italijanskih denarnih zavodih. Konfederacija Italijanskih denarnih zavodov in konfederacija nameščencev denarnih zavodov sta sklenili kolektivno pogodbo, po kateri se uvaja v denarne zavode enotni delovni čas.
= Iz italijanskega gospodarstva. Znano podjetje strojne in težke industrjje Ernesto Breda v Milanu (glavnica 200 milijonov lir) je sklicalo izredni občni zbor zaradi
sklepanja o priključitvi rimskega železarskega podjetja Acciaierie Romana (glavnica 12 milijonov lir).
= Hrvatski državni pr°račun. Kakor
smo že kratko poročali, je bila pred božičnimi prazn ki skupna seja hrvatske vlade in državnega sveta pod predsedstvom P°-glavnika. Na seji je bil odobren državni proračun za leto 1943. v višini 16.375 milijonov kun. Izdatki in dehodki tega proračuna obče državne uprave so izenačeni. Prav tako je bil odobren proračun državnih podjetij, in sicer proračun izdatkov v višini 7847 milijonov kun in proračun dohodkov v višini 8253 milijonov kun. Skupna vscta izdatkov preračuna obče državne uprave in proračuna državnih podjetij znaša 24.2 milijarde kun. Za izredne stroške v letu 1943. so odobreni izredni krediti v viš:ni 4.75 milijarde kun; od tega odpade na izredne izdatke vojnega ministrstva 3 milijarde kun in na izredne izdatke glavnega ravnstelj-gtva za korporacije, notranjega ministrstva, za pomeči beguncem in izplačilo hra-narin druž;nam hraniteljev, ki so pozvani na vojno vežbo, 1.6 milijarde kun. Državni zakladni minister je pooblaščen, da te izredne kredite v skupnem znesku 4.75 milijarde kun krije v višini 1.25 milijarde kun z dohodki urada za podržavljeno imovino, ostanek 3.5 milijarde kun pa se pokrije z izdajo zakladnih bonev. — Predlog novega proračuna mesta Zagreba, ki je sedaj razpoložen na vpogled znaša 853 milijonov kun (tekoči proračun znaša 508 milijonov); od tega odpade 362 milijonov kun na mesmo upravo, 460 mil;joncv kun na mestna podjetja in 13 milijonov kun na razne sklade. Proračun mc-stne elektrarne znaša 216 milijonov kun (148). proračun plinarne ca 69 milijonov kun (53). Najbolj se je povečal proračun mestnih podjetij, deloma ^radi tega, ker je upoštevano novo mestno mlekarsko podjetje s proračunom 104 milijone kun.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Na podlagi zakonske odredbe z dne 19. decembra 1941 je lani trgovinski minister izdal za dobo enega leta prepoved ustanavljanja novih podjetij, odnosno polružnic obstoječih podjetij, pri čemer so izvzeta industrijska podjetja, ki so nujno potrebna gospo, darstvu Nezavisne Države Hrvatske, če to potrdijo gospodarske zbornice in odobri minister in obrtna podjetja, ki ustanavljajo občine, država in proizvajalne zadruge, ter obrtna in trgovinska poljetja, ki se usta. nove na podlagi fuzije obstoječih podjetij. Z novo naredbo je bila ta prepoved sedaj podaljšana do konca leta 1943. — V Zagrebu so se pričela med Hrvatsko in Nemčijo pogajanja za sklenitev pogodbe o pre-prečenju dvojnega obdavčenja in pogodbe o pravni zaščiti in pomoči v davčnih stvareh.
= Hrvatsko-rumunska trgovinska poga. ianja. Prejšnji teden so se v Zagrebu pričela hrvatsko-rumunska trgovinska poga_ janja zaradi povečanja medsebojne blagovne izmenjave in določitve dobavnih kontingentov. Za uvoz iz Rumunije v Hrvatsko prihajajo v prvi vrsti v poštev razna živila, zlasti svinjsko meso, mast, slanina, fižol, žito in oljne pogače; zn izvoz v Rumunijo pa pridejo v poštev rudarski proizvodi rn nekateri industrijski izdelki.
= V Nemčiji so pričeli izplačevati odpravnino za bivše jugoslovenske državne papirje. Iz Berlina poročajo, da je pričela Nemčija izplačevati odpravnine za prijavljene bivše jugoslovanske državne papirje. Rok za prijavo teh papirjev je nedavno potekel. Odpravnina se izplačuje le za papirje, ki so bili pridobljeni pred 15. aprilom 1942, in za terjatve, ki so nastale pred tem rokom. Oblastva proučujejo vsak primer posebej in je treba na zahtevo predložiti dokaze o pridobitvi papirjev odnosno terjatev.
= Tipizirani čevlji v Nemčiji. Nemška
državna organizac;ja za čevlje je nedavno izdala predpise, po katerih se smejo v bodoče izdelovati' le tipizirani čevlji. Tipizi-ranje ima namen povečati storitev tvornic. Vrh tega mora odpasti vsako delo, ki ni neobhodno petrebno. Za ženske čevlje je določenih 5 osnovnih modelov, za moške čevlje pa so predp;sani 4 modeli, 2 modela za visoke in 2 modela za nizke čevlje. Prepovedani so vsaki okrasni dodatki. Za snežke je določen samo en model.
— Delniške družbe v Nemčiji. V teku leta 1941 se je po najnovejši statistiki število delniških družb v Nemčiji zmanjšalo od 5676 na 5594, glavnica pa je narasla cd 21.49 na 24.91 milijarde mark. V novo priključenih področjih je bilo registriranih 87 delniških družb z glavnico 248 milijonov mark.
= Ustanovitev irske novčanične banke.
Doslej je Irska urejevala svoj denarni ustroj preko posebne valutne komisije, ki je vršila le del funkcij novčanične banke. Irska vlada se je zaradi tega odločila, ustanoviti samostojno novčan;čno banko za Irsko. Sedaj poročajo, da bo nova novča-nična banka (Central of Eire) pričela poslovati 1. februarja- Glavnico bo vpisala v celoti država in bo vlada imenovala guvernerja in 5 člano direktorija (od skupnega števila 8 članov). Po zakonu bodo zasebne banke dolžne naložiti pri novi nov-čanični banki določen del svojih hranilnih vlog kot dolžnostno vlogo.
Eadio Lj&b!fasia
TOREK- 29. DECEMBRA 1942-XXI.
7.30 Lahka glasba. 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20 Plošče- 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Operna glasba. 13.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščni. 13.20 Godba Kr. Karabinerjev — vodi dirigent Luigi Cirenei. 14.00 Poročila v italijanščini. 14.13 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Simfonična glasba 15.00 Poročila v slovenščini. 17-00 Napoved časa
—	Poročila v italijanščini. 17.10 Pet minut gospoda X. 17.15 Komorna glasba — sodelujejo sopran:stka Ines Alfani Tellinl, violinist Vittorio Emanuele in pianist Giorgio Favaretto. 19.00 »Govorimo italijansko«
—	poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19-30 Poročila v slovenšč;ni. 19.45 Valček. 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini-20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini- 20.45 Tipična glasba. 21.00 Lirična prireditev družbe EIAR: Puccini Tosca. V odmorih A. Nicotera; Pogovor s SlovencL Poročila v italijanščini.

mesto mošej
Kdor se zanima za razvoj gradbenega sloga mosej, naj obišče Bruso Brusa, ki jo Turki danes imenujejo Bursa. je prvič pomembna za velik del trgovinskega prometa AnaitoLije m je bila dclgo časa za kraje na njenem vzhodu podeželska postaja. Železnica je to odpravila. O preteklosti Bruse kot trgovinske^ mesta pečajo še danes dobro ohranjeni karavanski seraji (počivališča), ki so v c^rčju mosta. Ta počivališča so že v davni dobi Osrnanov zgradili Bizantinci in Grki v katerih rokah ie ostala trgovina tudi potem, ko so Turki zavladali v deželii. Turki so biili namreč preponosni, da bi se bavi.li s trgovino. K ar n van sk i seraji obstoje navadno iz dvojnih poslopij. ki oklepata četver« 'kotno d vari-če Vsako nadstropje ima na notranji stran galerijo s st-cho. ki jc odprta na dvoriščno sitraiv Trgovci so tukaj odkladali svoje blago in so kar poleg njega tudi prenočevali.
Brusa ima podolgovato lego ter s« zd.i pritisni ena ob strm gorski rob 2500 m visokega Bitniškcga Olimpa. Ob vznožju mesta se vleče široka dolina, zasajena z zelen mi murvami. Nad mestom se dviga precej visok gorski greben. Brusa ima tudi zdravilne vrelce, znane že v rimskih časih. Na mestu kjer je lota 1389 sultan Murat I sezidal svoje toplo kopališče, so še vidni sledovi, ki pričajo da je bila ta sitavba namenjena za Bizantince odličnega porekla. Tople vode, ki pritekajo tukaj iz naročja zemlje, bruha iz sebe Olimp, ki so ga zaradi tega smatra'!i za dobrotnika ne pa, kakor so nekateri krivo mislila, za gnezdo razbojnikov in prebivališče odljudnih mtmhm' Vrelci 7. Olimpa vsebujejo žveplo in žeilezo. njih voda doseže do 86 stopinj toplote.
Tudi v novi Turčiji velja Brusa za tujsko-promatno postojanko prve vrste. Toda še večjd pomen ima Brusa zato, ker se je v nji prav za prav porodila moč osmanskega cesarstva. Kdaj je bilo mesto zgrajeno, ne vemo natančna Gotovo pa je, da je obstajalo že v rimski dobi. Visoka citadela ie šoitiHa mesto pred vojaškimi navali. Križarski vitezi so leta 1204 po zavzetju Carigrada upali, da bodo tudii Bruso zavzeli v na-
togstia štrucelj umri
V nedeljo je po dolgem trpljenju v 73. letu starosti zatisnil svoje trudne oči častni portugalski konzul ln bivši carinski posrednik g. Dragotin štrucelj. Pokojni je
bil skromen mož. Kljub njegovi marljivosti in delavnosti je doživel v svojem življenju težke preizkušnje. Smrt ga je zdaj režila zemskega trpljenja.
G. Dragotina štruelia smo se pred leti spomnili tudi v našem listu, in sicer kot predstavnika Portugalske ob sklenitvi nove trgovinske pogodbe. Tedaj je razvil svoje velike načrte za gospodarsko sodelovanje med Portugalsko in našo ožjo domovino. Naslednje leto smo mu ob 601et-nici rojstva poželeli zadovoljno jesen življenja
Zemske ostanke pokojnega bodo v torek popoldne ob pol 3. prenesli iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv." Križu. Dragotinu štruciju naj bo ohranjen lep spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
skoku, niso pe opravili ničesar. Oblegali so mesto deset let, preden so ga uklonidi In Osman, ki ni več doživel te zmage, je gotovo težko čakali zasedbe že zaradi tega. ker je upal. da ga bodo tople vode Olimp« ozdraville nadležnega protina. Njegov sin Orhan je proglasili Bruso za prestolnico osmanskega cesarstva. Mesto ie pod njim mogočno vzcvetelo Posebno so slovele delavnice za svilene brokate in žamet, po katerem je bilo sirom po Evropi veliko povpraševanje. Sosednja Nikta je tekmovala z Bruso, toda ne v obrti sivile. marveč s keramičnimi izdelki. V njih je dosegla redko stopnjo popolnosti Orhanovi nasledniki so zgTaditli mnoga poslopja ki še danes pričajo. s kako obilnim" sredstvi so razpolagali tedanji sultani. Ljudstvo tedanje osmanske vladavine se je lahko veselile velike blaginje — dokler se niso začeli usodm boji s Carigradom.
Po zavzetju Car grada so se stvari obrnile. Tur ka gradbena umetnost je prišla pod vpliv Aje Zofije. Velike mošeje so dobile navadno centralno kuDOio po vzoru bivše krščanske katedrale, katero je prevzel islam. Gradbeni s'og Turkov je sploh v mnogem spremenil svoj značaj S« m o v Brusi je ostalo še nekaj tradicije po vladavini seldšukov, ki je združevala bizantinske. perzijske in sirske osnove. Brusa je vsekakor nekakšna osrednja stopnja ki io lahko uporabljamo pri ocenjevanju grad-.benega razvoja mošej Vse mošeje imajo že od nekdaj dvoje središč: molilnico in navadno prosto stoječ vodnjak, ki rabi za predpisano umivanje musliman sikih vernikov. V Brusi vido potnik dva tipa stavb ki zelo nazorno kažejo razvoj Tu stoji mala mošeja Omar beja \ii& k< lica i4. stoletja z nepokrito molilnico tn dvema prost* stoječima propovednicama. Druga grad bena oblika je vidna pn mošej i Ulu džami. pa naše: Veliki mošeji Tam je vodnjak v sredini zgradbe, ki prvotno ni imela strehe ter so jo šdle pozneje zaradi vremenskih sprememb pokrili s steklom.
Sultana Murat L in Mohamed L sta bfla
velika ljubitelja umetnosti, ki &ta pozvala na svoj dvor gradbenike iz Evrope, kajti Osroani so se na gradbeno umetnost slabo razumeli. Muratu in. Mohamedu je sleda! Iklorim Bajazit. Ta sultan sie ni mogel ubraniti Timurenkove sile Mošeja Murata L, ki ima na zunaj marsikaj videza krščanske cerkve, je delo nekega Franka. Odmika se od običajnih sitavbenih pravil tudi po tem, da je v nji, ne pa poleg nje, verska šola Mošeja Ilderiima Bajazita je krasna v zasnovi. Dokončana pa je bila v srtnskah in v vojni, o čemer priča njena izvršena vna-njost. Mohamed I. je tudi v sitavbnem pogledu storil mnogo za svoje dežele. Za njegove vlade so zgradili že prej omenjeno Veliko mošejo. potem pa še Zeleno mošejo. Siednjo krasi ogromna dvorana s stebri, ki nosijo 19 kupol. Ta mošeja ima prižnico, k' je pravcato čudo seldšuške rezbarske umetnosti. Če je Velika mošeja veličasten tempelj, namenjen za molilnico ljudskih množic, je Zelena džamija mošeja za dvorno uporabo. Vnanje stene Zelene mošeje so bile nekoč pokrite z mnogobarvnimi ploščicami iz marmorja. Se danes krasijo notranjost tega verskega hrama čudovite fa-jence, ki napravljajo silen vtis na gledalca. Po pravici je zapisai! o tej mošeji turški pisatelj, da izraža njena notranjost čisto veselje, srečen mir in smehljajočo se voljo, k- tvori vsebino svetnikov v enostranskem življenju.
V bližini cesarskih mošej so tudi grobnice. Mohamed I. počiva v bližini Zelene džamije. Pravcato pokopališče grobnic pa jp na zemljišču mošeje Murata II.. naslednika Mohameda I. V enajstih grobnicah leže tu rodbinsiki člani zadnjega sultana, ki je Vladal Osmane iz Brusa. Najlepši je vrt. katerega krasijo skrbno gojene cvetlice, mogočne platane in visoke ciprese. Z Mu-ratom II. se zaključuje poglavje tui"ške zgodovine. ki je bilo resnično turško, kajti potem, ko so Osma.ni proglasili Carigrad za svojo prestolnico, so začeli v tur ko bistvo pronicati tuji vplivi, zaradi katerih je nekoč tako mogočno osmanske cesar-stv propadlo.
Faniki Dominkovi v spomin
Mnogo toplih besed sem že napisala v večnost odbeglim ob grobu, danes se mi pero ustavlja ob misli na vzorno učiteljico, ženo in mater. Težko je pisati o tovarišici, ki jo je neusmiljena usoda tako brdko prizadela, kakor še nobene iz naših vrst
Pojavila se je nerazrešena očesna motnja. da je videla sprva dvojno, pozneje množestveno in vendar je še hodila v šolo in izpolnjevala svoje stanovske dolžnosti. Ko je prišlo gorje na vrhunec, je upala na ozdravljenje ter je prestala na zagrebški kliniki štiri operacije — tr&pana-cije- Črna zavesa ji je zagrnila pogled v svet in devet dolgih let je bila brez najdragocenejšega čuta vida in brez vonja Njene lepe oči so bile odprte, a mrtve. Z vsem junaštvom je prenašala operacije in njih reakcije, vse trpljenje in bolečine Z nobeno besedo ni svojcem potožila, da je olajšala njim bolest, ki so trpeli z njo po izgubljeni luči njenih oči. Ko se je vrnila domov, je hodila v spremstvu na soreho-de. po ohromitvi na levi strani telesa pa je ostajala v svojem domu. Telesno krepka, močna žena — mati. rdečega lica je dajala navodila za gospodinjstvo, vedela za vsak predmet v stanovanju, hodila ob
steni in pohištvu in našla vsako stvar. Odklanjala je postrežbo, v kolikor ni bila neobhodno potrebna. Z vso vdanostjo je prenašala težke udarce usode ter ni trpela okrog sebe nobenega stoka in joka ali pomilovanja, ker se je zavedala, da bi srca njenih najdražjih vse preveč gan la bolest nad njenim trpljenjem, ako bi potožila svoje gorje- Zakrivala ga je v sebi. ob tihi samotni uri pa si je želela smrti Sedemindvajset let ji je bilo na potu življenja :n idealno vzornega zakona, ko so se prčsli njeni neizrazno težki dnevi in se raztegnili v daljavo devetih let. To dolgo dobo ki je bila za gospo Dom nkovo grozotna, je prenašala z junaštvom žene. kakršnih je malo ali nič med nami Vsa neusmiljena usoda se je ustavila ob njej in se ni odmaknila od nje do zadnjega utripa njenega srca.
Njeno plemenito, za vse dobro vneto srce, je želelo ugaslim očem vsaj za hip svetlobe in luči, da bi videla 141etnega Toma in 10 let. Milojka in se s pegledom na ljubljena otroka poslovila od življenja
ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJBED-NEJŠIH — SLEPIH. DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH!
in po njih objemu od svojega moža Saše Vse do predi'.nrtne nczavcsii je b 1 njen spomin čist in živahen.
Kam so begale njene misli vse dolge temne dn in noči, ko ni objelo oslepelih oči olajšujoče spanje ? Koliko bri gorja je šlo čez njeno materinsko srce, koliko želja in misli je objemalo njenega ljubljenega in ljubečega s-proga. Vse jre rana je bila njena ločitev od svojcev in življenja.
Draga, nepozabna tovarišica, koliko žalosti je v srcu Tvoje ziate mame, kol ko bolesti je v srcu Tvoje oboževane ta.:-čo. dobrih svakov in svakinj cb sončnem spominu na Tebe ob preranem grobu Srčna povezanost med družinam Dom in ko-Ure k bo v nedogled oitala trajna in rože na Tvojem grobu bodo priča ljubezni, ki sega preko življenja.
Ob vsevečni Luči v onostranstvu so spregledale Tv. je blage oči in njih pogie-i je bil poln hvaležno"--.!, da Te je rešila božja poslanka dolgotrajna bolezni, po ne razb -čanega gorja in trpljenja
Nij Tvcje izmučeno teu spokojno poč va, s to željo se poslavljam od Tebe, draga Fanika. v imenu vseh. ki so vedel: za Tvojo brezprimerno brdko usodo in Ti posvečali svojo teplo sočutno misel
Na Tvoji mladi živijenjsk: poti težkD prizadeti od udarcev usode naj T; bo ob večnem počitku blažen mir in pokoj, vsem prebridko prizadetim Tvoj m najdražjim pa naše sožalje iz globine srca!
Mara Tavčarjeva.
kulturni pregled
Nma knjiga prof« E* Damlanifa
»Corso di lingua bulgara«
V zbirki »Pubblicazioni del R. istituto universitario orientale di Napoli« in pri založbi »Edizioni universitarie« v Rimu je izšlo novo obsežno delo enega najpomembnejših italijanskih slavistov, prof. dr. En-rica D a m i a n i j a »Corso di lingua bulgara teorico-pratico« (v 8°, 420 str.).Z izdajo tega učbenika bolgarskega jezika je dobila italijanska lingvistična literatura najizčrpnejše delo o bolgarskem jeziku, delo, ki mu ni enakega po obsegu ne med nemškimi in ne med francoskimi slovnicami bolgarščine. Doslej je bila na razpolago samo manjša »Grammatica bulgara«, ki jo je spisi G. Nurigiani (Sofija 1929). E. Da-miani je priredil Bolgarom »Grammatica italiana per Bulgari« (Sofija 1937) in objavil vrsto knjig in brošur, tičočih se bolgarske slovstvene kulture, a tudi drugih področij narodnega življenja. Razen tega — prav kakor Luigi Salvini — presaja s tankočutnim znanjem in finim okusom najboljšo slovstveno rast bolgarskega jezika
v Dantejev jezik, pod duhovno podnebje tiste Italije, ki je imela med Bolgari zmeraj mnogo častilcev, v literaturi od Va-zova in pisca »Pisem ot Rim« Konstantina Veličkova preko prevajalca »Divine Com-medie« Kirila Hristova in esejista Nikola Dončeva tja do najmlajših bolgarskih ita-lianistov. Prof. Enrico Darniani, ki predava na rimski univerzi bolgarski jezik in literaturo ter urejuje obzornik »Bulgaria«, je bil izmed vseh italijanskih slavistov najbolj kompetenten za sestavo učbenika, kakor je sedaj izišli »Corso di lingua bulgara«.
O značaju in metodi tega obsežnega uvoda v bolgarski jezik piše avtor v uvodu, da je hotel tudi zdaj sestaviti slovnico, ki bo bolj ali manj dostopna in koristna sleherni kategoriji: dijakom in nedijakom, fi-lologom in nefilologom, tem, ki iščejo v tej panogi specializacije, kakor tudi vsem drugim. Potem takem ne gre za znanstveno slovnico v absolutnem smislu besede, pa tudi ne za navaden praktični priročnik. Zasnovana in sestavljena je resda s strogo znanstvenim kriterijem, kar se tiče formulacije pravil, splošne obdelave snovi in podreditve posameznih delov celoti, vendar v obliki, ki je kar moči preprosta, da bi učečim se čim bolj približala formo mentis bolgarščine in jih vodila pri stop-njevitem prodiranju v jezik s tem. da bi jim vedno bolj odpirala vpoglede v slovnične oblike, v besedni zaklad in v samo strukturo jezika.
Tem smernicam, kakor jih je naznačil pisec v uvodu, ustreza »Corso di lingua bulgara« v polni meri. V knjigi se srečno združuje višji znanstveni interes s praktičnimi potrebami jezikovnega študija. Slovniška snov je obdelana v 47 poglavjih, ki obsegajo 63. vaj z besediščem in s primeri za prevajanje iz bolgarščine v italijanščino in obratno. Slovniška razlaga je jasna, vendar temeljita in opremljena z opombami pod črto, kjer najde znanstveno zainteresiran čitatelj etimološke, slavi-stično-primerjalne in splošne lingvistične OMmbe, p^jeg leksikalnih in fmzeoloških pojasnil in navodil. V dodatku je gradivo, ki ga bo s pridom rabil, kdor išče večje
poglobitve. Vprišanju transkribc:je italijanskih 'men v bolgarščino in bolgarskih v italijanšč'no so posvečene posebne opazke pred zaključkom slovnice, ki jo izpopolnjuje slovarček besed, s katerimi ima učenec opravka med štud jem jezika po tej knjigi. — Prav prof. Dnnrrani se je mnogo bavil s problemi transkribcije slovanskih, posebej še v cirilici tiskanih besed. V največji meri po njegovi zaslugi je italijanska slavistika sprejela za označevanje slovanskih glasov mechem že mednarodno uveljavljeni sistem znanstvene transkribcije. ki se v glavnem naslanja na abecedo slovenskega in hrvatskega jezika. Se-


....., ^
Italijanski bombnik nad francosko severnoafriško obalo
šport
Trije so že glavni junak!
v italijanskem nogometnem prvenstvu najvišje divizije
Tudi za božične praznike italijansko nogometno prvenstvo ni imelo svojega tradicionalnega počitka in v vseh divizijah — razen v tretji, kjer so po nekaterih okrožjih že opravili prvo polovico tekmovanja — so tudi na tretji božični praznik enako vztrajno tekali za okroglim usnjem kakor že zadnjih 12 nedelj brez prestanka.
Največ ugibanj in pričakovanj je bilo kajpa po vseh pravilih in pravicah opazovalca za izide prvega razreda ali divizije A, ki so ta dan povzročili resda manj vidne toda bistvene spremembe v razvrstitvi, od katerih bo s pogoji odvisen tudi končni vrstni red v tabeli po naslednjih 12 nedeljah in še nekaj. Prišlo je tako. da se je število glavnih junakov za končno zmago od dveh (Llvorna in Torina) povišalo na tri, kajti to pot je bilo moštvo Juventusa, ki je zabeležilo že sedmi zaporedni rezultat v svojo korist z vsega 13 točkami in se nepremakljivo usidralo na tretje mesto med vsemi. Z enakim številom točk je z boljšo razliko v golih ostal drugi veliki Torino po komaj solidnem remisu z La-ziom, medtem ko je moral Livorno kot gost Fiorentine vtakniti za klobuk že svoj tretji poraz v sezoni, čeprav je zaenkrat še obdržal vodstvo v tabeli. Toda okrog njega se zbirajo s tesnim presledkom močni kandidati, ki bedo prej ali slej odločilno posegli med dogodke. Na drugi strani je zadnja nedelja še enkrat potisnila ob tla sedanjega prvaka Romo. kar velja v še nekoliko bolj dramatični obliki tudi za enaj-sterico Bologne. ki je morala kloniti pred zelo povprečno Venczio. Brez točke je to pot — proti vsem tradicijam — ostala tudi naša soseda Triostina, ki je trkmo z Genovo izgubila z najtesnejšo razliko: grenka je bila ta kapljica še bolj zaradi tega, ker so Triostinci zastreljali nič več in nič manj kakor samo enajstmetrovko, ob kateri se jim je že smehljal deseti izkupiček do poiovicc. Z najkrepkejšo akcijo je predvčerajšnjim odpravila svoje goste lz Ber-gama genovska Liguria. ki se je zdaj že vidno odtrgala od repa tabele, ne glede na to. da ima ero srečanje tudi še v dobro, ki ga z nasprotnikom kakor je sedanja Roma ni treba smatrati za izgubljenega kar v naprej. Malo manj cbčutno. toda prav tako neoporečno je obračunal tudi Milan na lastnem igrišču z Barijem. Srečno se je rešila zadnjega nasprotnika, močne Ambro.-iane, zadnjeplasirana Viccnza, ki ji je treba doseženi remis šteti samo v čast. čeprav se ? njim ni mogla premakniti s svojega neprijetnega položaja.
V suhih številkah je treba XII. prvenstveno nedeljo v diviziji A strniti takole:
v Genovi: Liguria-Atalanta 3:0, v Torinu: Torinc-Lazio 2:2, v Benetkah: Vene-zia-Bologna 1:0. v Milanu: Milano-Bari 3:1, v Vieenzi: Vicenza-Ambrosiana 2:2, v Firenzi: Fiorcntina-Liverno 4:3, v Rimu: Juventus-Rcma 2:1 in v Triestu: Genova-Triestina 1:0.
Stanje v tabeli je odslej naslednje: 1. Livcrno 18, 2.-3. Torino, Juventus 17. 4.—5. Ambrosiana, Genova 15, 6.—9. Bologna, Lazio, Milano, Fiorentina 14, 10. Atalanta 12, 11. Liguria 11, 12,—13. Roma, Bari 10, 14—15. Triestina, Venezia 9, 16.
veda ie tudi v tej slovnici uveljavljena ta edino pravilna pisava slovanskih imen. Namesto fonetične italijanske pisave se dosledno rabi mednarodna znanstvena pisava, na pr. ne Pencio Slaveikov, marveč Peneo Slsvejkov, ne Sciumen, marveč Su-men itd. Dsmiani prav tako odklanja fonetično pisavo končnice »v« v bolgarščini in ruščini s ff ali f ter zahteva v, torej Filcv, ne Filoff. Za bolgarski »er malak«, ki je nem, uporablja apotrof; »er goljam« pa označuje z a v sami besedi, na koncu besede pa ga v transkribciji opušča. Tako nam kaže tudi ta slovnica, da je italijanska slavistika opustila nasilno fonetično
' ' ; ~ ^ i % 'J
Vicenza 7 točk. (Roma in Liguria sta igrala eno tekmo manj.)
Spezia spet spodneslo
V	diviziji B teče glavna borba za najboljše mesto v tabeli — prav tako kakor je vsaj dozdaj bilo med Livornom in Torinom — med moštvoma Spezie in Pro Patrie. že enkrat, pred 14 dnevi, je slednja prehitela žilavo sestavo iz Spezie, predvčerajšnjim pa se je spet ponovilo enako, kajti Spezia je v Brescii naletela na pretrd oreh in spet je morala nazaj. Važen je bil dalje nastop Anconitane na vročih tleh v Neaplju in res so Napolitanci spet knjižili obe točki. Padova je izgubila v Modeni, to je tudi močno prekrižalo račune lepo napredujočim nogometašem iz Padove. Tako sta torej spredaj Pro Patria in Spezia, takoj za njima pa že skupina treh, ki prav tako go je najsmelejše nade: Pisa, Napoli in Brescia. Na zadnjem mestu je Palermo.
Taki so bili končni izidi iz XII. kola:
Savona-Cremonese 1:0, Pescara-Udinese 2:2, Pisa-Siena 4:1, Pro Patria-Palermo 1:0, Fanfulla-Novara 3:1, Alessandria-Mater 3:1, Modena-Padova 2:0, Brescia^ Spezia 3:2 in Napoli Anconitana 1:0.
Še nekaj prazničnih dogodkov
Kljub »pozni« ali zgodnji, če hočete, sezoni so bili ob letošnjem božiču v skladu s starimi navadami, da so zimski prazniki nudili vselej nekaj prijetnega oddiha z zanimivimi gostovanji, spet najbolj živahni nogometaši. Razen celotnega sporeda v italijanski prvenstveni konkurenci, o katerem ste čitali nekaj na drugem mestu, je bilo tudi drugod po evropskih igriščih — največ v Nemčiji — mnogo veselja in razburjanja na zelenih poljih.
Med obilico turnirjev in gostovanj omenjamo na prvem mestu nastop Dunajčanov v obliki kombiniranega moštva Favoritner AC na jubilejni proslavi Concordije v Zagrebu. Kakor prvi dan proti Concordiji — kako visoko je bilo, žal nismo utegnili ujeti na lastna ušesa — tako so gostje z Dunaja izgubili tudi drugo tekmo proti staremu drž. prvaku Gradjanskemu z 0:2. Strelca golov sta bila Cimermančič in Antol-kovič. Gledalcev je bilo okrog 8000.
V	Budimpešti so igrala na božičnem turnirju, ki ga je v dveh dnevih obiskalo okrog 20.000 gledalcev, štiri nogometna moštva iz profesionalne lige, med katerimi je nazadnje zmagala enajstorica iz Velikega Varadina pred Kispestom (2:1), Szolnokcm in Ferencvarosom.
Na Dunaju so prav tako odigrali praznl-ški turnir, na katerem se je — po dolgem spet enkrat — uveljavil znani Sportklub pred Vienno in Rapidom.
Nekaj lepih prireditev so Izvedli tudi hokejisti na ledu skupno z najboljšimi drsalci, ki so še s svoje strani pritegnili tisoče in tisoče gledalcev. Na hokejski tekmi v Berlinu je moštvo Rot-Weissa slavilo pomembno zmago nad reprezentanco Budimpešte s 5:3, v Ga-Pa pa je nemški prvak Riessensee še enkrat gladko porazil svoje nemške tovariše iz Prage s 4:L
Z razstave v Jakopičevem paviljonu: Maksbn Sedej, Kavarna
krotovičenje slovanskih glasov in dokončno sprejela mednarodno pisavo, ki odklanja take spake, kakor je na pr. v francoščini naš Joupantchitch v sicer lepi Tesni-erovi knjigi.
Prof. E. Damiani je storil bolgarski kulturi veliko uslugo, ko je spisal v italijanščini bolgarski učbenik, ki spominja po obsegu na največjo bolgarsko slovnico, šele L 1939 izišlo delo St Mladenova in St P. Vasileva »Gramatika balgarskija ezik«. — Knjiga je izšla v lepi izdaji in je po vsem svojem značaju v čast italijanski slavisti-ki, posebej še svojemu uglednemu avtorju.
Pnccinijev »Triptih" in Beethoven
Robert Primožič o »Triptihu«
»Iz kakšnega razloga se je odločilo gledališko vodstvo, da uprizori iz Pucclnijevega »Triptiha« »Sestro Angeliko«?«
»Iz sledečega. »Gianni Scicchic je bil pred nekaj leti že uprizorjen in torej ni pri-Sel v poštev, izmed ostalih dveh del pa Je brez dvoma »Sestra Angelika« dojmljivej-ša in več vredna kot »Plašč«. Moje skromno osebno mnenje pa je tudi to, da bi bil za navedene tri opere primernejši naslov »Tri enedejanke« in to iz sledečih razlogov: »triptih« pomeni sliko, ki je po svoji enotni vsebini razdeljena v tri dele. V spominu mi je znameniti triptih Giotta v Firenzi, ki je gotovo med najstarejšimi te vrste, prekrasni triptih Belgijca Lčona Frederica, ki predstavlja delo in življenje delavca, in Nemca Franza v. Stucka »Življenje«. — Puccinijeve tri enodejanke v tepa smislu nimajo nobene skupne zveze. Ce si predstavljamo, da bi hotel naslikati slikar vsebino triptiha, bi videli natevor-jen vlačilec na obrežju Selne, na njem gro_


Kronika
*	Smrt vitezov železnega križa. Pri hudih ohrambnih bc^ih b'izu Toropca je padel polkovnik Botho pl. F r a n t z i u s, ki je bil poveljnik grenadirskega polka in odlikovan z vitežkim kr žcem reda železnega križa. V silovitih letalskih borbah na vzhodni fronti je prav tako padal vitez železnega križa stotni> M a c h f e 1 d, skupinski poveljnik krdela bombnikov. — Žrtev letalske nesreče ie postal ravnatelj :n obratovodja dunajskega letališča stotnik 2iga pl. J o s i p o v i c h- — Slednjič poročajo nemški lisi, da je v silovitih borbah pred Stalingradom padel na čelu svojega grenadirskega polka polkovnik Bruno Phrobeck, ki je bil doma iz Plesa v Gornji Sleziji in odlikovan z vitežkim križcem. — Na Dunaj je prispelo poročilo, da je na vzhodni fronti padel poročnik Alf S op per. vodja mlad ne na Nižjem Av-str jskem. Sledil je v smrt svojemu predniku Sommerfeidu.
*	Dvaindvajseti odllkovanec s hrastovim
listom in meči. Hitler je odlikoval generala H?nsa Hubeja, poveljnika oklopne armade, s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu železnega kirža. General Hube je 22. vojak nemške armale, odlikovan s hrastovim listom z meči.
*	Študija o Fašizmu. V Buenos Airesu je izšla 240 strani obsegajoča knjiga o Fašistični stranki. Knjigo je napisal študent prava Arnoldo Ferrero, predgovor pa profesor Faustino Legcn.
*	Odpoved dirigenta Panize. Znani ka-pelnik Ettore Paniza ki je d;rig.ral opcrre predstave v največjih ameriških gledal'ščih je razveljavil pogodbe z opero Metropolitan v New Yorku. Izjavil ie, da ne bo dirigiral nobene predstave v Severni Ameriki, dokler bo trajala sedanja vojna.
*	Začetek sezone na milanski Scali V soboto so otvorilj operno sezono na Scali v M lanu. Otvoritvena predstava je bil Verdijev »Falstaff«. katerega je dirigiral ka. pelnik IV Sabata. Opera je imela ogromno obiskovalcev in je dosegla velik uspeh.
*	Kossettijeva razstava. V prostorih magistrata v Triestu je bila 29. novembra odprta razstava v spomin domoljuba Dome-nica Rossettija. Razstava je jmela dczlaj mnogo (b skovalcev ter bo prihodnje dn; zaključena.
*	Fu t uri stična razstava v Rimu. Eksc Marinett' se mudi zdaj na dopustu v Rimu notem k je prebil štfri mesece ra vzn'- inera bojišču. V Galeriji S. Marco bo odprl v kratkem razstavo * futurističuih umetnikov z vojnimi motivi. Na razstav' bodo na ogled dela slikarjev: Ambrcsija, d! Bessa, Cra^ia, Prantol nija in Tatoja.
*	hcžična kometa. Za božične praznik? sta se pojavili na nebu dve repatici. Cepi v sta b:li le kratek čas vidni, sta dali zveadogledom dovoli posla. Prvi komet je odkrii astronom Ferradamus, drugega p« F i tke. Feddkejeva repatica je zvezda osmega reda ter se odlikuje po izredno ei st?m"n svetlem jedru Medtem ko je Fe^dt ke-'eva repatica cbdana s plaščem g°ste megle, odlikuje Ferradamusov komet izredne dolg rep. Obe repatici se s fantast;č-no brzino približujeta zemlji-
*	Vojaška služba jamči namestitev. Madžarski časopisi poročajo, da bodo vsi državni nameščenci, ki so v vojaški službi, po vladnem razglasu nameščeni in defini-tivno nastavljeni, ne da bi jim bilo treba položiti strokovni izpit.
*	Na Madžarskem se ne bo več plesalo. Notranji minister je naročil podrejenim upravnim oblastvom naj za predpustni čas nikar ne izdajajo dovoljenj za veselice in plesaie večere, češ da so času neprimerne. Do 10. marca lahko izdajajo dovoljenja le za dostojne in resnejše prireditve, ki se končajo ob 11. zvečer, po omenjenem da_ tumu pa naj se tuli slične prireditve zabra-nijo.
*	RumunskJ uradniki morajo ob nedeljah k maši. V nedavni okrožnici na vs-3 podrejene urade je notranji minister opozoril na dolžnost državnih uradnikov, da se vsako nedeljo udeleže službe božje. Krščanska vera. se glasi v okrožnici, je moralna podlaga naroda in države, zlasti v času, ko se ves narod bori ne samo za rumunsko zemljo, ampak za vero prednikov. Zato naj bo vsakogar moralna dolžnost, da se pri službi božji eno uro posveti premišljevanju. Duhovniki, se končuje okrožnica, naj pazijo na to, da bodo v svojih pridigah obravnavali aktualna vprašanja, ki se tičejo življenja države in ob ravnavajo tudi vprašanja javne uprave.
*	Huda rudarska nesreča. V nekem švicarskem premogovniku v kantonu Luzemu so se zrušile velike zemeljske mase in pokopale pod seboj 7 delavcev. Usoda zasutih rularjev je brezizgledna, ker jih je zasulo 15 metrov na debelo.
*	Smrt 102 letne starke. V Trevigianu je umrla 102 letna Katarina BagateMa Ohranila je do zadnjega duševno čilost ter je bila zve3ta cbčudovalka Ducejevih dejanj.
*	12 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš. V Alessandriji je bil osnovan zavod za. gradnjo ljudskih hš, kateremu je poverjen študij načrtov za zidanje delavskih hišic. Zavod razpolaga z glavnico 12,500.000 dr. Določeno je, da bodo od tega porabili 6 mi lijonov lir za gradnjo stanovanjskih hišic v mestu Alessandriji, 3 milijone za gradnje v Spinett' Marengo, 2 milijona lir za zidavo objektov v Casale Monferrato ter pol drugi milijon lir za zidanje v Nuovi Ligurc
IZ LJUBLJANE
u—- Nova grobova. Dotrpela je 24. t. m. ga. Pavla Franetičeva, po rodu štrancar-jeva. K večnemu počitku so jo položili na Štefanovo. Sveta maša zadušnica se bo darovala 31. t. m. ob pol 7. v župni cerkvi sv. Frančiška v šiški. — Po kratki tn mučni bolezni je za vedno zapustil svojce g. Tone Thaler. Na zadnji poti ga bodo spremili v torek ob pol 16. iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta IX-11, na farno pokopališče na Viču. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, njunim svojcem pa. izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Tepežni dan. Zima nam je za bo-
ž'čne praznike še privoščila milo vreme, nato pa je z godom Janeza Evangelista, ki smo ga praznovali v nedeljo, nastopil že dolgo pričakovani yremenski preobrat. Temperaturo imamo spet pod ničla V nedeljo zjutraj smo po celi vrsti lepih dni zabeležili spet —1° C, čez dan je nato bilo —0-5° C. Ves dan so se ponujale snežinke, ki so začele proti večeru in v noč nekoliko močneje naletavati. Tako je dobila Ljubljana rahlo beio odejo in živo srebro je v ponedeljek zjutraj padlo na 1.6° C. Sneg in mraz sta povzročila po ljubljanskih ulicah poledico, da je že marsikomu spodrsnilo, zlasti pa morajo biti previdni vozniki, ki še nimajo po d os treni h konj. Na svoj težko pričakovani dan je ljubljanska mladež že zgodaj začela tepežkati. Ko so se odprle trgovine in javni lokali, so si fantje in deklice kar kljuke podajali Menda niso nikjer slabo naleteli. Bili pa so, kakor po navad:, v veliki večini s periferije in iz najbližje ljubljanske okolice.
u— Razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer razstavljajo slikarji Mušič, Sedej in Zonič, bo odprta samo še ta teden. Opozarjamo na to zanimivo razstavo, kjer razstavljajo trije slikarji nad 60 del v olju, gvašu, risbi in lesorezu.
u— Violinski koncert Jurija Gregorca. Jutri, v sredo dne 30. t. m. bo ob 18. uri v mali filharmonični dvorani samostojni koncert violinista Jurija Gregorca. Spored ima dva dela. V prvem se izvajajo Corel-lijeva skladba La Follia, Bachova Fuga v g-molu in Weniawskega Koncert v d-molu. La Follia je delo genialnega italijanskega skladatelja Corellija, katero so priredili za koncertno izvedbo različni svetovni violinski mojstri; najbolj znana je priredba slavnega francoskega violinista Huberta Leonarda, ki je dodal muzikalno visoko vredno kadenco. V tej obliki se to delo največkrat izvaja. Glavna točka sporeda je prav za prav Weniawskega II. koncert v d-molu, romantično delo, ki obsega mnogo poezije. V I. stavku, ki je poln plemenite melodike, prevladuje tipična slovanska otožnost; H. del je kontrapunktično zgrajen med violino in klavirjem; III. del pa je briljantno napisan in posebej opozarjamo na temo v finalu. O drugem delu sporeda bomo spregovorili jutri. Na koncert mladega domačega umetnika opozarjamo in vabimo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Pri klavirju bo pianistka Marta Bizjakova.
u— Razstava slikarja Franceta Pavlovca
v galeriji Obersnel, ki vzbuja upravičeno zanimanje, bo odprta do vključno 1. januarja, na kar opozarjamo ljubitelje umetnosti. Razstava je odprta tudi v opoldanskih urah.
u— V počastitev spomina umrlega dobrega prijatelja g. Banka Načeta so njegovi prijatelji zbrali 3070 lir. Znesek je bil razdeljen za praznike med siromašne družine šempetrskega okraja. — Prisrčna hvala!
»— T treh mesecih lahko dobite
no znanje Jezikov: Italijanščine, nemščine itd, 6e ae zglasite od 15. do 17. ure dnevno: Novi trg 6-m levo.
u— Priporočamo vam, da že sedaj nabavite beležne m žepne koledarje za leto 1943 XXI-XXII, ker Je lani zaloga pošla. Koledarje vsake vrste dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgo-va ul. 3.
u— šolskih skrbi se rešijo starši, ki prijavijo svoje otroke k dnevnim instrukci-jam po dve uri dnevno proti nizkemu mesečnemu honorarju (ura stane povprečno le okoli 2 liri). Pojasnila in vpisovanje: Novi trg 5-III levo od 15. do 17. ure dnevno pri Vseučiliški knjižnici.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nem-ški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično v začetku januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali k^nverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so med prazniki pripeljali več ponesrečencev. Alojzija Rupnikova, 271etna žena železničarja iz Ljubljane, je padla m si zlomila desnico. Na slamoreznici si je porezala prste desnice lSletna delavka Amalija Pe-ternelova iz Blatne Brezovice. Pri padcu si je zlomil desnico 631etni tesar Jože Lamberger iz Dob run j. 211etna šivilja Kristina Zormanova iz Ljubljane je na tro-mostju padla in se potolkla po glavi. Pes je ugriznil v nogo llletnega sina postrež-nice Marjana šajna iz Ljubljane. V levico se je vsekal 271etni železniški kurjač Peter Šinkovec. Jože Ferlič, 131etnl sinček pekovskega mojstra, si je zlomil levo nogo. Z notranjimi poškodbami pa so pripeljali v bolnišnico 521etno ženo posestnika Marijo čudnovo iz Vnanjih goric, ki je padla z lestve.
Med odlikovanei, ki so prejeli v prvi svetovni vojni zlato kolajno za hrabrost, je v božični številki gorenjskega tednika predstavljen Janez Mohar. ki je po rodu iz Kamnika, prebiva pa zdaj na blejskem gradu. Po poklicu je zidar, vendar velja za enega najboljših gorenjskih sadjarjev. Boril se je od začetka vojne v Galiciji, kjer je bil večkrat ranjen, nato pa ujet v Odesi. Slednjič je prišel na fronto na južnem Tirolskem in je bil proti koncu vojne ponovno ujet.
Gorenjska mladina v kmetijski službi. Kakor smo poročali, je v marcu odšlo na Koroško v prostovoljno pomožno službo na raznih kmetijah nad tisoč gorenjskih mla-den'čev in deklet. Te dni je bila služba končana in so bili fantje in dekleta sklicani k zaključnim zborovanjem, na katerih so bili pohvaljeni in so prejeli diplome. Vsega skupaj je bilo v teku leta za fante in dekleta prirejenih 24 zborov, pri katerih so se vežbali v športu, petju in igri ter so gledali različne filme.
Božično slavje v Kranju je bilo prire-eno v okrašeni dvorani kina. Prepeval je dekliški zbor. nato so vprizorili pravljično igro »Janko in Metka«. Igrala so dekleta vojne službe. Po zaključni pesmi je izpre-govoril krajevni skupinski vodja Reber-nig.
fo Stregle štalefffce
Zborovanje županov ptujskega okraja je
bilo 23. decembra v Ptuju. Višji vladni svetnik dr. Wchrer je govoril o načelih občinskega gospodarstva za bodoče leto. Zaključne besede je izpregovoril okrožni vodja in deželni svetnik Fritz Bauer. Zupanom je bilo naročeno, naj kar najvest-nejše izpolnjujejo svoje županske dolžnosti.
O božičevanju na Spodnjem Štajerskem
je objavila graška »Tagespost« v božični številki dops iz Maribora. Dopisnik popisuje. kako tudi Spodnještajerci voljno prenašajo bremena sedanje vojne in kako se je povsod naselilo veselje do življenja..
V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu veseloigra »Nečak od tam in tam«, spevoigra »Štajerski kladivar«, baletni nastop in opera »Črni Peter«. Jci jo je napisal Norbert Schultze. Premiero je pripravil Ludvik Renko-
Uspela prireditev na dan Matere in Deteta
Eks. Visoki komisar Emilio Grazioli govori zbranim materam pred razdelit«jo
božičnih daril
Pogled v nabito polito dvorano — (Foto Lojze Mavec)
Iz Hrvatske
Iz konzularne službe. Za vodjo nemškega konzulata v Vinkovcih Je bil Imenovan poslanlški svetnik Pavel Neve. Vodja nemškega konzulata v Dubrovniku je postal generalni konzul Ludvik Adler. Njegovo delovno območje se razteza na velika županstva Dubravo, Bribir-Sidrago, Hum m Cetinjo.
Novo hrvatsko odlikovanje. S posebnim zakonom je bil ustanovljen nov hrvatski red za zasluge. Ima 3 stopnje in obliko križa. Podeljevali ga bodo v miru in vojni zaslužnim državljanom.
Simbolični dar Pogtavnikovl telesni straži. V svečani avdienci je sprejel Poglavnik načelnika vojaškega odposlanstva italijanske vojske v Zagrebu, ki mu je ob tej priliki izročil moderno puško-polstrojnlco kot simbolični dar italijanskih Oboroženih sil konjeniškemu oddelku Poglavnikove telesne straže.
Desetletnica hrvatsko-nemšKega društva v Zagrebu. V dvorani hrvatskega glasbenega zavoda je bila svečana proslava desetletnice obstoja hrvatsko-nemškega društva v Zagrebu. Svečanosti sta med drugimi odličnimi gosti prisostvovala prosvetni minister dr. Mile Starčevič in nemški poslanik Siegfried Kasche, ki je v nagovoru na zbrane člane naglasil trdno povezanost nemškega in hrvatskega naroda. Na koncu svojega govora je poslanik Kasche izrazil prepričanje, da je borba, ki jo skupno vodijo evropski narodi, temelj njih boljše bodočnosti.
Zatemnitev v januarju. Po predpisih uredbe o zatemnjevanju je v mesecu januarju zatemnitev obvezna od 7. zvečer do pol 8. zjutraj.
Zemunski gasilci — občinski nameščenci. Na prošnjo zemunskih gasilcev je mestno načelstvo sklenilo, da se bodo odslej gasilci smatrali kot mestni uslužbenci.
Za glavnega ravnatelja za pošte, telefon in telegraf v prometnem ministrstvu je bil imenovan oddelni vodja v prometnem ministrstvu Franc Poljan.
Tekstilno blago na točke. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je izdalo novo odredbo o dodeljevanju tekstilnega blagn. s katero je opuščen dosedanji način razdeljevanja tekstilij in uveden sistem na točke. Oblačilne nakaznice odraslih bodo imele po 120 točk, medtem ko bodo otroci in dojenčki prejeli samo nakaznice s 100 točkami.
Hrvatski delavci na božičnih počitr.ie&h. Prejšnjo soboto je prišla večja skupina hrvatskih delavcev iz Nemčije na zagrebški kolodvor. K sprejemu je prišel tudi Poglavnik. Delavci so ga prijazno pozdravili in mu na njegovo vprašanje, kako se jim je godilo ln kako so zadovoljni s prehrano, enodušno odgovorili, da jim je dobro. Dne 10. januarja se delavci vrnejo v Nemčijo.
Hrvatske vasi se elektrificirajo. V vaseh Črnca, Beretinca in Krušljevca v okolici Varaždina so prebivalci na nedavnih vaških sestankih sklenili, da ustanov® električne zadruge. Vaščani občine Vido-vec pa so zbrali za napeljavo električnega toka že milijon kun v gotovini in nsv-kupili ves električni materijal.
40 milijonov za zelje. Kmetje iz vasi VI-dovec se pretežno bavijo s pridelovanjem zelja in so letos odposlali po železnici 221 vagonov zelnatih glav v vrednosti nad "5 milijonov kun. Razen tega so mnogo zelja z vozovi prepeljali v Zagreb in Var~ždm, tako da se lahko računa, da so kmetje ob_ čine Vidovee dobili letos za prodano zelje okrog 40 milijonov kun.
Davek na nezazidane parcele v Zagreba ukinjen. »Hrvatski Narod* objavlja naredbo zagreškega župana, po kateri je do daljnje odredbe ukinjeno pobiranje mestnega davka na nezazidane parcele. Mestno poglavarstvo bo odpisalo davek na nezazidane parcele, odmerjen za letošnje leto, vplačani zneski pa ne bodo vrnjeni.
Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni dar!
be zamazane in potne delavce in žensko, ki si ogleduje sirovega težaka. Na drugem delu si ke bi videii samostanski vrt v njem pobožne sestre in kot sred šče Angeliko. potomko stare plemiške rodbine, ki je sedem let delala pokoro za greh iz mladosti in ki vidi, zastrupljena, v smrtni agoniji vizijo svojega umrlega otroka. Tretji del slike bj predstavljal vsebino komične opere »G anni Scicchi«. Grabežljivo rodbino ob smrtni postelji samo navidezno mrtvega šaljivca. Ta tript-h bi ne bil vsebinska enota. kot jo zahteva triptih, temveč bi predstavljal tri povsem različne snovi, ki nimajo nobene skupnosti, ker so povsem kontrastne. Ali si lahko predstavljate, katšen čustven skek je za publ'ko, če sliši po pičlem desetm nutnem odmoru, po drami sestre Angelike. ki prenese človeka v svet bolečine in očiščenja — kemično opero kot je »Scicchi«. ker vlada farizejstvo, laž goljufija m sebičnost? S tem je zmanjšan uč"'nek opere -n druga žali po prvi človeški čut. Zato kot libreti ne harmonirajo. čeprav so — vsaka zase po svoje — mojstrovina.«
»Kaj mislite o muz:kalni strani »Triptiha«?«
»Muz kalno sta po glasbeni iznajdljivosti bolj originalna »Plašč« in »Scicch'«. V njih je čutiti vpliv Stra vinskega, posebno v j-Plašču«, kjer se nehote spominjamo Stra-vnskega »Petruške«. Puceni je vzkMknil. ko ga ie slišal: »Guarda guarda a che pun to b giunta la musica!« (Poglejte poglejte, kam je prišla riarba'«) Toda v »Angeliki« je ostal stari Puccin' vel časten v pesm in melodiji «
Kaj pravi dirigent A. Neffat*
Pucciniiev »Triptih« je eno izmed njegovih zadnjih del To se vidi po zrelosti mu-zikalne zamisli in pc tehn;čni dognanosti. Zajel je vse tri v neko določeno muzikalno
forme: prvi tema »Plašča« je dramatično razgiban, toda v nasprotno, komično smer. liričen, tretji: »Gianni Scicchi« pa je zopet razgiban, toda v nasprotno, komično smer. Scicchi je njegova ed5na komična opera.
Letos je preteklo 20 let, odkar je bila na našem odru oprizorjena »Sestra Angeli-ka«. Pela jo je Zikova. V tej operi je tride-jansko dogajanje zgoščeno in koncentrirano v eno samo. Vsa intenz!teta duševne drame je pedana v preprostem in morda ravno zaradi svoje preprostosti močno učin-kujočem dejanju ter zlasti v instrumentalnem pogledu — zreli glasbi. Tako glasba, kakor libreto delujeta na poslušalca na način, ki zbuja sočustvovanje in ginjenost in torej vršita tisti del poslanstva glasbe, ki naj poraja v človeku humanost.
Nekaj o M. Kirbosovem debutu kot koreograf.
Z Maksom Kirbcsom je spoznala gledališka publika zelo nadarjenega in telurčno odličnega plesalca. Kot član Monte Cari-skega baleta (s katerim je prepotoval velik del Evrope in ki je bil tudi v Ameriki), je delal pod vodstvom slovitih svetovn'h plesalcev-koreografov Ko je pred nekaj leti prišel v Ljubljano, je reproduciral na samostojnem baletnem večeru s svojo partnerico in ženo Ireno nekaj znamenitih koreografij. Kirbcs pomeni torej za naše gledališče novo mlado moč, ki nam bo s svojim znanjem jn poznanjem tujih, velikih koreografij posredovala najnovejše prido-b tve na plesnem polju. Njegova prva velika samostojna koreografija na našem odru bo Beethovnova 7. simfonija v koreograf-ski obdelavi L. Mjasina. ki je prinesla temu baletnemu mojstru ansambla v Monte Carlu mednarodni sloves.
Razen našega celokupnega baleta, ki je tokrat pomnožen s pomožnim, in razen naših soloplesalcev: Bravničarjeve, Japljeve,
Remškarjeve in Draga Pcgačarja, bomo videli v glavnih partijah Maksa Kirbosa ln njegovo ženo Ireno, ki bo sodelovala na tem večeru kot gost.
Vsebina Beethovnove Sedma simfonije.
Baza libreta 7. simfonije je izključno
svetopisemska: stvaritev sveta, pozabijenje ljudi na Boga, brezskrbnost božanstev na nebu in propast vsega posvetnega življenja v cgnju.
Prvi stavek simfonije: Pooo sostenuto, — Vivace, predstavlja stvarjenje sveta po Duhu Stvaritelju. Nebo, zemlja in voda se prikažejo s soncem. Ono oživlja rastline, ptice in druge ž''vali. Končno nastopi stvarjenje moža in žene.
Drugj stavek: Alegretto. Kacs izvirnega greha. Zločin nad Nedcilžnim je zapu«til trpljenje m globoko kesanje. Madež krvi pokriva do kazni za zločin neverno človeštvo.
Tretji stavek: Presto. Na nebu. Oilm. pijska med'gra daleč od zemlje in njen.h skrbi. V Etru gospodujejo mitološka božanstva.
četrti stavek: Allegro con Brio. Uničenje. (Svetovni razpad). Človeštvo »e je Iz. pozabilo v orgijah — božja jeza konča to propadanje. Ogenj pogoltne vse, ki so pozabili na božje zapovedi.
Vsebinsko je 7. simfonija tečna kopija zamisli L. Mjasina. Koreografsko to izvesti pa je z ljubljanskim baletnim ansamblom popolnoma nemogoče, ker po številu niti zdaleka ne odgovarja Mjasinovim zahtevam. Kljub temu pa se je M. K;rbosu posreClo prilagoditi dejanje in tehnično stran izvedbe naSemu (sicer pomnoženemu številu) in njegovim zmožnostim, take 5a je razen osnovne zamisli in koncepta v najširših obrisih, ki sta Mjasinova, koreo-
grafija njegova. Kar se tiče inscenacije in kostumov se je drža i — v kolikor je bilo mogoče — kostumov znanih umetnikov Bčrarda ln Karinske, ki sta inscenirala krstno predstavo.	MaSa SI.
ZAPISKI
Rubensov dom
Ko se Je slavni slikar Peter Pavel Ru-bens vrnil s študijske poti po ItaliH Id Španiji, se je oženil s patricijsko hčerjo Izabelo Brandtovo in sklenil, da si postavi svojo hišo. Kupil je sredi Antwerpna ob Tournhouterskem kanalu za 10.000 goldinarjev hišo in posestvo ter pričel svoj novi dom urejati po načelih, ki so se priljubila na poti po sredozemskih deželah. Prvotni gotičnl stanovanjski hiši je bil pridružil renesančno poslopje z veliko slikarsko delavnico za učence to z manjšim ate-lierom zase. Obe poslopji je prav lepo združil na zunaj to na znotraj ter si uredil zadaj veliko dvorišče, ki ga je zapiral renesančni portal, skozi katerega je bil vhod na vrt. Ta stavbena dela so trajala sedem let. šele 1. 1617 se je mogel Rubens naseliti v svojem preurejenem domu. V njem je živel do smrti, se pravi, celih pet ta dvajset let. Ves ta čas ga je izboljševal in okraševal. Po njegovi smrti je spadalo k zapuščini tudi 317 slik, ki so bodisi krasile Rubensov dom, bodisi bile razstavljene naprodaj, zakaj podjetni umetnik Je priložnostno kupčeval tudi ■ tujimi slikami.
Ta hiša je potlaj prehajala od lastnika na lastnika. Eden izmed poznejših lastnikov je spremenil veliko dvorano v konjušnico. V iasu francoske revolucije je bila v hiši ječa za katoliško duhovščino. Ko se je mesto Antwerpen odločilo, da kupi Ruben-
sov ck«m, so nastali razni spori ln šele 1. 1931 je prešla hiša v njegovo last za lep znesek 5.086.377 frankov. Mesto je sklenilo, da zanemarjeni stavbi vrne njeno nekdanje lice. To pa ni bilo tako lahko, ker niso imeli na razpolago podobe njenega prvotnega stanja. Zategadelj so vse stene najprej temeljito očistili vsega, kar so nanje nanesli poznejši lastniki, da so tako dobili jasnejše pojme o tem, kako je bila hiša opremljena za Rubensovih časov. Restavracija bi se imela končati 1. 1940, pa je prišla vmes vojna in zadržala delo. Zidarji in fasadniki so še vedno na delu, z&to so pa nekateri prostori že restaurira-ni do kraja in opremljeni s pohištvom iz Rubensove dobe.
V bodoče bo RubemL v dom v Antvverp-nu središče vsega raziskavanja o nesmrtnem flundrskem mojstru. V njem bo zbrano vse gradivo o njegovem življenju in delu; z muzejem in arhivom pa bo združeno tudi ognjišče žive in sodobne umetnosti. Antwerpen bo torej po sedanji vojni bogatejši za znamenitost, ki ima — prav ka-Iror Rubensovo delo — svetoven kulturni pomen.
V poročilu o mladinskem kLv »r^kem čeru je izostala opomba, da je koncert priredila Glasbena Matica in da so vse zbirke, ki so bile izvajane, izšle v založbi Glasbene Matice, razen dveh.
»Kavalir z rožo« v novi režiji, v Rimu je ondotna Opera vprizorila Straussovo opero »Kavalir z rožo« v popolnoma nori inscena-ciji, katero je pripravil kot gost Heinrich K. Strohm. Vse vloge razen partije Ochsa so bile v rokah italijanskih pevcev. Pred_ stavi je prisostvoval tudi nemški poslanik italijanske vlade von Mackensen.
ešnjev vrt
44
Taganrog, katerega je nekako iani
ob tem času zasedla nemška vojska, o domovinsko mesto ruskega pisatelja Antona Cehova. Njegovo prebivalstvo sestavljajo Rusi. Grki in Armenci.
Taganrog je osnoval Peter Veliki, in sicer kot pomorsko trdnjavo na pomorski konici Taganroškega zaliva. 2e takoj ob svojem nastanku je imelo to mestece čudno usodo. Jedva zgrajeno in opasano z močnim zidovjem, je učakalo. da so mestno obzidje zopet podrli, kajti pontski mir, sklenjen 1. 1711, je določal, da ne sme imeti fortifikacij. L. 1769 za vlade Katarine II., pa so utrdbe obnovili. V pristanišču sc se tedaj zasidrale voine in trgovinske ladje. Skladišča žita, ki so ga do-važali iz Ukrajine in iz kotline Dona, pa so ustvarile v Taganrogu prospevajoč trgovski stan Tako se je stvoril tukaj ma!o-rneščan ruskega devetnajstega stoletja, ki je poleg plemenitaštva postal del in nosilec ruske inteligence. Oče Antona Čehova je bil takšen malomeščan in trgovec. Živel je v ugodnih gmotnih razmerah in po tedanji šegi je rad gostil prijatelje in znance pod cvetočimi češnjami ob belo pogrnjenih mizah, kjer se je življenje odprlo tudi Antonu Čehovu. Značilno je. da sta se oba sinova trgovca Čehova posvetila umetnosti: Anton je postal, pisatelj, njegov brat pa slikar.
V tem okolju pastirskih iger zapoznelega rokokoja ob Azovskem morju je dne 13. januarja 1860 ugledal luč sveta pisatelj in dramatik Anton Čehov. Mladost mu je
potekala na očetovem domu, v študiju se je oprijel medicine, zanimalo pa ga je nekaj popolnoma drugega. Danes vidiš v Taganrogu Čehovljevo knjižnico, najdeš pa tam še druge ostanke stare dobe, katerih sledov ni megla uničiti niti sedanja vojna. Pisec teh vrst je stopil v vestibul, kjer ga je sprejela starejša dama v tesno oprijemajoči se obleki s čipkami, ki so bile že popolnoma orurnenele cd dolge uporabe. To je bila prikazen iz davne dobe pred svetovno vojno. Kot prava podoba iz Čehovljevih spisov in dram je dama lagodno prihajala po stopnicah, nagnila svojo ozko, temno glavo na stran, vprašala, kaj želi, in ko je slišala, da ga zanima muzej, je odvrnila v dobri nemščini, naj ji sledi k ravnatelju Čehovljevega muzeja in knjižnice. Stopil sem, pravi obiskovalec v prazno sobano, pogreznjeno v poltemo. Na stenah so visele fotografije, v omarah pa razporejeni rokopisi, prve izdaje in scenografije iz Čehovljevih dram. Skozi umazane zavese je lila v sobano medla luč in se mešala s senco akacij tam zunaj. Vse je bilo tiho. Podobe v naravni velikosti v pristno ruskem slogu, ki sili k monumen-talr.osti, so stopale iz okvirov, razpokanih na vseh straneh. Zdelo se je, da se začenja okrog mene življenje, v katerem nastopajo maske...
Nenadoma je stal pred menoj belolas starec ter mi .ie imenoval svoje ime: Aleksander Bolandin, profesor na gimnaziji v Taganrogu. Govoril je gladko nemški. Njegova postava z močno brado in musku-laturo na vratu je bila v opreki s tihim glasom, ki mi je žuborel, da je govorec študiral v Nemčiji filozofijo in teologijo. Šolal se je v Heidelbergu, Lipskem in Berlinu. kjer se je posvetil prvenstveno lite-
rarno-znanstvenim študijam ter napisal razprave o Goetheju in Shakespearju. In vendar je bil ta mož izgubljen duh. Sedemdesetleten, brez učencev, svoja dela dovršujoč v dobi, ki ga ni razumela, ko je revolucija nad revolucijo vznemirjala ljudi in državo, je bil le senca pravega življenja. Doktrinami nauki marksizma so mu ostali tuji. V njem je ostalo tradicionalno nagnenje bivšega svečenika, svoboda duha. katero sta mu posredovala Goethe in Shakespeare in vse to je potisnilo starca nekam ob stran. Mož je videl, kako se vedno bolj odmika od njega svet devetnajstega stoletja. Minil je carizem, humanizem Dostojevskega in strpljivost, katero je propovedoval Tolstoj. Ko mu je bilo 60 let, je Bolandin trikrat poromal na griče pred Taganrogom in vsako pot pa so ga privedli nazaj v ječo. Potem, ko je presedel za zapahi sedem let, ga je neki komisar izpustil na svobodo. Bolan-dinova usoda je značilna za mnoge duhovne ljudi, ki so ostali v Rusiji in so doživeli svetovno vojno ter prekucijo 1. 1917. Na koncu obiska me je prosil, naj mu pomagam priti v Nemčijo. »Nemčija«, je dejal, »je moja duhovna domovina, tam bi si želel umreti...«
Pod steklom leži knjiga, ki priča, v kakšnem duševnem razpoloženju je živela ruska inteligenca ob koncu 19.stoletja. Naslovljena je »OstrOva Sahalin«. To je popotna knjiga Čehova, ki poroča o pustolovščinah. doživljenih na potovanju širom Rusije, od Moskve do sibirskih meja. Ob čitanju se zdi. da se obnavljajo pred bralcem krvavi madeži sredi tundre, dvigajo se pred njim leseni mlini in slednjič vidimo ves otok Sahalin v krogu kaznjencev. Nekje na steni vidimo ležalko na krovu ladje, s katero se je Čehov vozil čez Ledeno morie. Kakor otoki v daljnjih morjih se nam zdijo danes tudi drame in zgodbe j Čehova. Kot mlad študent medicine je Če-i hov pisal v Moskvi feljtone in prigode za satirične tednike. In mogoče se je zanimal za zdravstvo samo zaradi tega, ker je bil že v mladih letih bolehen človek. Ze tedaj se je oglašala v njem jetika, kateri je podlegel L 1904 v Badenweilerju potem, ko je zaman iskal zdravja v suhem ozračju Ufe, Jalte in Krima.
Čehovljevo življenje je bilo znano le ožjemu krogu enako mislečih pisateljev in igralcev. Čehovljeva duša je bila prav tako samotna, kakor duša največjega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Tudi srečanja, katera nam predočujejo slike iz Čehovljevega življenja v njegovem muzeju in knjižnici, se zdijo kakor idila pozne ruske družbe. Tu vidimo n. pr. Čehova z dolgo brado in naočniki na verandi, poleg Tolstoja v beli kmečki bluzi in visokih škornjih. Neka druga slika prikazuje Čehova in Tolstoja na soncu, Čehova, kakor je bilo vedno v njegovi navadi, v brezhibni črni obleki, Tolstoja pa pri zajtrku z belo brado, ki zre kakor čarovnik predse. Na glavi velikega epika sedi slamnik s širokimi krajci, pod njim-se bliskajo skriv-
nostne oči. Potem vidimo Gorkega in Cehova v Jalti na Krimu. Kakšno nasprotje med kmečkim obličjem Maksima Gorkega in med finimi potezami, ki jih izraža Ce-hovljev obraz! Pisatelja sta na jutranjem sprehodu pod cipresami vzdolž obzidja carskega gradu. Podobnih slik je cela kopica. Na neki vidimo Cehova kot vlastelina v kožuhu pred hišo z dvema hrtoma. Kajti kakor Tolstoj, je bil tudi Čehov meščan in gospod, v nasprotju z zapuščenim Dostojevskim, ki tvori med ruskimi pisatelji veliko izjemo.
Na dnu dvorane vidimo poleg beležk in dnevnikov, poleg napotkov za pisatelja in njegovo delo, poleg povabil in sličnih rekvizitov tudi fotografijo Čehova na mrtvaškem odru. Dve sveči ob strani osvetljujeta upadel obraz, tanke roke se oklepajo razpela. Zraven stoji zapisana zadnja Čehovlova beseda: »Umiram ...«
Popoldan v Taganrogu. Cesta v južnem delu mesta je zasajena z akacijami. Zemlja gredic, ki so bile prej zasajene z vrstami plemenitih trav, je zdaj preorana in zasejana s koruzo in krompirjem. Od morja prihaja topel veter, na koncu ceste se dviga v zrak svetilnik in sega, tako se zdi, naravnost v temnosinje nebo. Na Čehov-
skaji so trgovine 5e zaprte Po cesti hite
ženske s sončniki iz rdeče svile, v tenkih barvastih oblekah in bluzah, s pisanimi rutami na glavah. Ustavil sem se pred dolgim vrtom z železno ograjo. To je nekakšen češnjev vrt, porasel deloma z ogromnimi praprotnicami. Sredi njega stoji spomenik. Vznožje je obloženo s kosi apnenca, sredi njega se dviga poprsje Cehova. Ustavil sem korak, odprl vrata in odkorakal po peščeni stezici proti majceni hišici, ki je čepela skrita med češnje-vimi drevesi. Vrata na hišici sem opazil šele ko sem bil že pred njimi. Bila so na stežaj odprta.
Trije med seboj zvezani prostori so zevali prazni. Na stenah je viselo le nekaj slik: Cehovljevi starši, njegovi bratje in sestre, njegov profesor z gimnazije, — de-koriran. seveda — razglednice Taganroga, zdaj razdejana ruska ce* .?v, klasicistična stavba gimnazije, spričevala in rodbinski dokumenti. To je bilo vse. V tišini hiše so plesali sončni žarki, zelen somrak se je kradel skozi majhna okenca v izbo. Zunaj pred vhodom je bila kuhinja, v njej nekaj bakrenega posodja. kuhalnik za čaj. klešče za žerjavico in medeninast samovar. Kmalu sem zapustil hišico, posedel še malo na vrtu pod debelo češnjo in sem opazoval igro sonca na stezicah in grmičju. Nad jasminovim grmom pred hišo je zrasla ogromna sončnica, za odevelimi vejami češenj pa sem razločil ploščo iz marmorja in na nji napis:
»Anton Cehov« 1860—1904
Zimska obleka dreves
Kako vpliva potek, trajanje in trdota zime na prihodnjo žetev, nam kažejo vsakoletne skušnje. Ljudje ae v začetku zimskih mesecev topleje oblečemo. Živalim se kožuh zgosti, samo za rastline se zdi. da so izpostavljene vsem nevšečnostim zame. To pa je samo varljiv videz. Kakor je narava poskrbela za živali, ni pozabila tudi dreves.
Kakšne zimske temperature lahko prenesejo posamezne rastline, je odvisno od tega. koliko vode ostane v rastlinskih celicah. Čim več vode vsebujejo takšne celice, tem večja je nevarnost, da rastlina zmrzne. Led pa, kakor znano, lahko raztrga rastlino. Seveda ni nujno, da vodi vsak tak primer do katastrofe, ki pomeni smrt za rastlino- Vsaka rastlina pa se temeljito okvari, če mraz njene življenjske funkcije tako moti, da ne more s pomočjo sonca zajemati iz zraka dovolj ogljikove kisline, ki je važna za njeno prehrano.
Že v naših ldimaifcičnih razmerah so razlike v tem pregledu zelo različne. Alpske rastline začno poganjati že pri temperaturi ničle, druge rastline pa potrebujejo vsaj deset stopinj toplote, da lahko začnejo ki it i. Pri rastlinah enoletnicah preživijo zimo samo semena. Semena namreč ne vsebujejo nobene vode in lahko prenesejo mraz do 200 stopinj. Rastline so bitja, ki so zmožne zelo velikih temperaturnih razlik. Drevo reagira v svoji okolici na toplotne izpmemenv-be prav tako kakor na primer žaba, kača 'ali martinček. S tem je takoj pojasnjeno,
Nafvečfa trava na sveta
Življenje Mailajcev in drugih tropskih narodov bi bilo brez bambusa, največje trave, ki raste na naši zemlji, zelo težko, da. skoraj nemogoče. Bambus, glavna rastlina džungel, v katerih biva tiger un razne velike kače, cvete vsakih 25 let in obrodi tedaj velike množine redilnega semena, iz katerega meljejo moko ali ga uporabljajo kakor riž. Bogati, nepričakovani pridelek je že večkrat rešili tamkajšnje prebivalce lakote in celo simrti.
Ko seme dozori, rastline odmrjo. Iz korenin, ki ostanejo žive. poženejo novi poganjki, pogostokrat do sito in še več iz ene same korenine. Poganjki rasto zelo bujno in dosežejo že v nekaj dineh višino enega metra, v nekaj tednih so že visoki kakor dve- do trimdstropne hiše. Nekatere bambusove vrste, posebno na otoku Cej-Lcnu, zrastejo do 40 in še več metrov visoko, debele pa so kakor naše smreke Bilo so kolenčaste kakor pri naših žitih in travah, znotraj votle, pa tako trde. da se pri sekanju krešejo iskre Iz votlih debel, posebno iz spodnjih delov, izdelujejo domačini razne posode, celo lonce, v katerih kuhajo. Zunanja stran sicer zogleni, se pa ne sežge.
Iz močnejšrilh bambusovih stebel grade domačini svoje koče. Iz primemo debelih odganjkov napravijo stebre, debelejše raz-koljejo in naravnajo kot deske, ki imajo \ sicer špranje, vendar se dobro drže skupaj
in povsem ustrezajo namerni.
Z velikimi, palmam podobnimi listi pokrivajo svoje koče in bivališča. Iz bambusovih cevi so zgrajene ode vasi, ki prav dobro ustrezajo in so dovolj odporne proti vremenskim neprilikam. Če pa izbruhne v taki naselbini požar, nastane kanonada, ki se razlega daleč naokrog. V notranjih votlinah zaprti zrak se segreje in nazžene stebla s silnim pokom. Bam-bu-bam-bu opozarjajo domačine na nevarnost in siine eksplozije. Od tod ima ta rastlina tudi svoje ima
Iz vlaken mladih poganjkov in iz listov izdelujejo posebne vrste papir, ki presega po čvrstosti, kakovosti in odlični gladkosti najboljši evropski izdelek. Tudi taiko imenovani svilen papir, ki ga rabijo za tisk dragocenih lesorezov izdeluje|jo iz bambusovih vlaken.
Mladii in mehki, kakor zapestje debeli poganjki dajejo prav ukusno zelenjad, z mladimi listi pa krmijo živino. Starejši poganjki izločajo v kolencih kremenčasti bambusov sladkor, ki služi domačinom za zdravilo. Iz močnih stebel napravljajo mostove, jih uporabljajo za vodovodne cevi in splave, na katerih plava na primer glavno mesto Siam. Iz te, za domačine tako odlične in vsestransko uporabljive trave izdelujejo pohištvo, notže, loke, piile, sulice, izredno lahke in trpežne vrvi, košare, jadra in preproge.
kako se lahko vrtnarjem posreči, da ob mrzlih božičnih praznikih s čisto navadno toplo kopeljo povzroče, da začne cvesti španski bezeg. Majhno zvišan ie temperature navadno zadostuje, da se življenjski šoki v rastlinskem telesu zganejo in ožive.
Zimsko spanje rastlin se da laže prekiniti kakor spanje živali. To potrebo po toploti pri rastlini izkoriščamo tudi v naši prehrani. Krompir nam vzkali v umetno povroče-nem ozračju prej, kakor bi se to zgodilo na prostem. Tudii fižola in buč ne sadimo
pri nas že ▼ aprilu, ker nastopi zanje primeren čas šele v maju. S tem, da jih sadimo potem, ko je minilLa nevarnost mraza, jih obvarujemo gotovega pogina.
Ob začetku zime pade ne le temperatura, temveč se skrči tudi mnotžina svetlobe, ki ima kakor v življenju človeka tudi v življenju rastline ogromno vlogo. Rastlina brez svetlobe ne more vsrkavati hrane iz zraka. In čim manj je svetlobe, tem bolj je prehrana rastline »racionirana«. To pr i mora rastlino, da skrči porabo hrane. Energija, ki jo obnavlja prehrana, se izrabi, in voda* ki je v lisitih. izhlapi. Kei torej pozimi rastlinam primanjkuje vode, &e rast ustavi. To se kaže najočitneje pri listovcih, ki odvrže jo listje, ki mso nič drugega kakor organi za izhlapevanje. Iglavec, bor na primer, porabi samo eno desetinko vode kakor na primer jesen. Zato ni treba, da si pomaga s tako radikalnimi sredstvi kakor kako listnato drevo. ZadoMtuje mu. da ima namesto listov igle. ki so prevlečene z nekakšno voščeno plastjo, medtem ko imajo iglice luknjice samo na spodnji strani Proces izhlapevanja se zategadelj pri iglavc.h vrši mnogo počasneje in iglavci ostanejo zeHeni tudi čez zi mo.
Če pomeni dodga in huda zima za poljske pridelke hudo preizkušnjo, prinaša tudi mila zima brez snega rastlinam mnoge nevšečnosti. Temperatura pod snežno odejo je namreč vedno višja od temperature na površini. Zato se cesto primeri, da pri razmeroma občutnem mrazu zemlja pod snegom niti ne zamrzne. Na drugi strani pa sneg zopet ščiti rastline. Ščiti jih s tem, da jih očuva prezgodnjega kalijem ja v primeru, da nastopi čez noč toplejše vreme. Sneg učinkuje v takšnih primerih kot nekakšna plast izolacije, ki skrbi za srednjo temperaturo Sneg tudi povzroča, da rastline na prostem ne izgube preveč vode, katere sti ne morejo dovolj hitro načrpati iz zemlje.
Kaj stori lahko človek v takšnih spremenljivih zimskih razmerah? Proti miili zimi skoraj ni obrambe. Nevarnostim tade zime pa se lahko izogne s skrbno izbiro rastlinskih vrst Tako se znanost s proučevanjem zimske klime uvršča z velikimi zasilugami tudi v našo prehrano, katero bolj in bolj smotrno uravnava ter jo napravlja neodvisno od muhavosti spremen i jivega vremena.
IKAJ VEM? KAJ Z^A&IS?
586.	Kdo je bil sin in naslednik kralja
Davida?
587.	Kakšen les uporabljajo za boljšo vrsto svinčnikov?
588.	Zakaj meri ploskev zemlje, ki jo pregleda letalec iz določene nadmorske višine, približno toliko kvadratnih kilometrov, kolikor znaša 40-kratna nadmorska višina, izražena v metrih? (Primerjajte vpr. 583!)
•
589.	Ena Iz astronomije
Zvezdogled je opazoval to ozvezdje in ga je s pravilnim zvezdnim likom razdelil v 12 enakih delov tako, da je prišla v vsak del ena zvezda. Kako je to napravil?
• • *
Rešitev nalog 22. t m.:
581.	Prava margarina se izdeluje iz govejega loja in mleka.
582.	Mikron se imenuje tisoči del milimetra.
583.	Ploskev zemlje, ki Jo pregleda letalec iz določene višine v zraku, je kalota (kapica) zemlje in imamo za natančno izračunan je posebno matematično formulo. Kadar se pa ne zahteva natančnost in zadostuje dobra približna vrednost pomnožimo v metrih izraženo nadmorsko višino s številom 40 in nam ta produkt pove število kvadratnih kilometrov pregledane ploskve.
Liska s rebrnim r epom
(Iz japonščine)
Nobenemu japonskemu dekletu, četudi še tako sodobnemu in z zapadnimi idejami prepojenemu, kakor je bila na pr. Yuri, mala rjavolasa uradnica Petrolejske družbe, ne bi niti padlo na um, da bi se sramovalo, če bi ga kdo gledal v kopeli.
Vsakdanja kopel je skoraj obred, ki ga zahteva snaga in ki ga vsaka žena opravi brez zadrege. Vse se neprisiljeno slečejo in potopijo v polne banje. Mnogokrat puste okna odprta in se ne zmenijo za poglede tujcev, ki gredo slučajno po cesti. Sicer pa Japonci nimajo nav-' 1e gledati skozi okna in čeprav so zvesti občudovalci ženske lepote, ne pokažejo kdo ve kakšnega zanimanja, če zagledajo golo žensko, ki se koplje pri odprtem oknu .
Zato je bila Yuri nekoliko presenečena, ko je iz kopeli zagledala skozi odprto okno mladega moža, ki se je ustavil in jo gledal.
Bil je na evropski način oblečen mladenič, a brez klobuka, s skrbno počesanimi in gladkimi črnimi lasmi, imel je svetlo modre naočnike in morda novo. lepo zlikano obleko.
»V Evropi je moral biti«, je pomislila Yuri, »in je spoznal razliko med našo sramežljivostjo in sramežljivostjo belih žen!«
Skoraj neprijetno ji je postalo, da je stopila iz vode in vsa gola krenila k oknu, ne da bi se zmenila, da jo vidi. ter spustila zaveso.
Ko se ie okopala, se je skrbno počesala ln si polepšala obraz, se oblekla in odšla v urad.
Kornaj pa je prečkala cesto, že je zagledala mladega moža. Pristopil je s ponižnim smehljajem na ustih in pozdravil.
»Prosim vas, oprostite... Bil sem nadležen in vaš pouk me je zadel! Ne bi bil smel gledati...
Yuri se je nasmehnila. Zares, mladenič ni bil grd. Čeprav je nadaljevala svojo pot, mu je odvrnila:
»Bili ste dolgo v Evropi, kaj ne?«
»Zmeraj... Roditelji so me vzeli s seboj, ko sem imel dve leti. Živel sem v Angliji, Nemčiji in Italiji — in sem se vrnil šele pred tednom domov!«
»Razumem, tedaj. V drugem svetu živite ...«
»Ne, ne! Oče in mati sta me vzgojila po japonskih običajih. Seveda, spoznal sem tudi nekatere razlike in...«
Yuri se je nasmehnila in se ustavila pred nebotičnikom Petrolejske družbe. Ponudila mu je roko:
»Tedaj evropski pozdrav. Zbogom!«
»Zakaj zbogom? Ali ne bi privolili, da bi vas spet videl? Jutri je praznik... Ali ne bi hoteli z menoj na sprehod?«
Yuri ni odklonila.
Naslednji dan sta šla v okolico. Na zadnji postaji sta izstopila iz podzemske železnice in zavila med cvetoča polja.
Uziko — tako 'se je imenoval mladi mož — je pripovedoval o svojem življenju v Berlinu in Rimu. Njegov oče je bil diplomat in on se je šolal v evropskih šolah.
»Ali je res,« je vprašala Yuri in sedla na odžagano deblo, ki ga je pokrival mah in je pozabljeno ležalo na cvetočem travniku, »da so evropske žene lepše kakor me? Pravijo, da so vitke j še, dočim smo me
zajetnejše... Imajo daljše noge, dočim imamo me daljše telo in krajše noge... Ali je res?«
»Vsako pleme ima posebne ideje o lepoti,« je diplomatski odvrnil Uziko. »V Afriki so zamorke, ki se zde njihovim možem lepe, a mi bi se jih ustrašili. In tudi nekatere bele žene niso lepe...«
Yuri se je nasmehnila.
»In zato ste bili zmeraj na Zapadu! Ni dvoma, da zelo malo poznate naše življenje!«
»Res je. Toda... Oprostite, Yuri, ali ni tam lisičji brlog? Morda se motim?«
Yuri je pogledala in potem s svečanim glasom dejala:
»Seveda. To je brlog lisice s srebrnim repom. Vi te legende ne poznate?«
»Mati mi jih je povedala mnogo, a se ne spominjam, da bi mi govorila tudi o tako plemeniti živali. Pripovedujte mi vi!«
Žuželke so čvrčale po travniku in ptice so žvrgolele po bližnjih drevesih.
»Pred davnimi dnevi,« je začela Yuri, »je živel samuraj, ki je bil najlepši, najple-menitejši in najvrednejši med vsemi samuraji. Mnogokrat se je boril v vojni in premagal vse sovražnike. Končno se je nastanil v gradu svojega poslednjega tekmeca, ki ga je bil premagal. Dolgo je užival gostoljubnost tistega gradu. Lilijin cvet, premagančeva hčerka, pa se je skrivala v podstrešju in je zmeraj jokala.
Nekega dne je bil samuraj v parku, ko je stopila predenj Iraza, lisica s srebrnim repom, ga pogledala in mu rekla...
Toda, vam, ki ste živeli na zapadu, se bodo zdele neumne te bajke o govorečih živalih!«
»Nasprotno,« je odvrnil Uziko. »Tudi v Evropi so takšne!«
»Tedaj poslušajte. Lisica Iraza je graja-
la samuraja, ker je bil kriv, da je jokala tako lepa deklica. Vojščak, ki ni ničesar vedel o Lilijinem cvetu, je hotel z lokom usmrtiti lisico. A ta se ni niti premaknila in pušica je padla pred njenimi nogami na tla. Mož je izdrla katano (japonski meč) in planil po nji, toda plemenita žival je izginila.
,Neka žena je v gradu', Je bil dejal tistega večera samuraj svojim tovarišem. .Poiščite jo in jo privedite sem!'
Toda Lilijinega cveta niso našli. Zastonj so jo iskali tri dni in tri noči brez odmora. Samuraj pa je odtlej zmeraj slišal njen jok. Niti spati ni mogel vefi .
Zato je šel spet v park in poiskal brlog lisice s srebrnim repom. Pri brlogu pa je našel prelepo deklico. Bila je Lilijin cvet Tako lepa je bila, da se je takoj zaljubil. Posušil je njene solze in se hotel z njo poročiti.«
»In tedaj,« je ponagajal Uziko, »je lisica za poročno darilo darovala svoj srebrni rep!«
»Hudobnež!« je ugovarjala Yuri. »Kako se morete norčevati iz tako lepe legende?«
»Toda jaz se ne šalim! Povejte mi, Yuri, kaj se je potem zgodilo?«
»Kaj naj bi se zgodilo?«
»Ne vem... Na primer, kaj se zgodi zaljubljencem, ki se snidejo pri brlogu lisice s srebrnim repom?«
»Da... se zelo hitro poroče.«
»Da, toda tudi... da se morajo nemudoma poljubiti. Ali ne?«
»Naj vam ne bo lisica izgovor, da...«
Uziko se ni zmenil za njeno upiranje. Stisnil je k sebi lepo Yurl in jo vroče poljubil.
Ko se je odtrgal od njenih ust Je dejal
smeje:
*In sedaj lahko misliva na poroko!«
Navedemo štiri primere. V prvem stolpcu so nadmorske višine v metrih, v drugem stolpcu so približne vrednosti po našem navodilu in v tretjem stolpcu so natančne vrednosti pregledanih ploskev v kvadratnih kilometrih:
1000	40.000	40.005
2000	80.000	79.998
3000	120.000	119.958
4000	160.000	159.944
♦
584.	Kdo je bil nepridiprav?
Deček, ki je zadel s snežno kepo starega
/noža v glavo, je tisti ob plotu.
*
585.	Jajca na trgu
Kmetica je prinesla na trg 63 jajc. Prodala jih je petim gospodinjam po vrsti, vsaki polovico jajc kolikor jih je še imela in še pol jajca. Prvi gospodinji je prodala polovico od 63 in še pol jajca, t j. skupaj 32. Drugi gospodinji je prodala polovico od ostanka 31 in še pol jajca, t j. skupaj 16 jajc. Tretji gospodinji je prodala polovico od ostanka 15 in še pol jajca, t j. skupaj 8 jajc. Enako je prodola četrti gospodinji 4, peti gospodinji 2 jrjei in ji
je ostalo eno jajce.
• » »
REŠITEV BOŽIČNE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. eskadra, 7. Atropos, 13. Kirov, 14. lej, 16. ab ovo, 17. osa, 18. otavnik, 21. na, 22. smo, 23. bas, 25. A, O (Alfa in Ornega), 26. oklo, 28. Maori, 32. idiot, 34. oslon. 36. aškrc, 38. avoir, 40 ti, 41. že, 42. se, 43. da, 44. vsa, 45. Noe, 46. Ba(rij), 47. v p. (v pokoju), 50. Ag (ar-gentum, srebro), 52. Imola, 54. očala, 56. njuno, 59. osvit, 61. aloa, 63. ubodi, 65. naši, 67. ve, 68. noj, 70. rja, 72. Al(uminij), 73. Iva, 75. razlika, 78. ale, 79. cikel, 81. eon, 82. naboj, 83. anapest, 84. Alabama.
Navpično: 1. ekonomat 2. Sisak, 3. Kra, 4. A, O, 5. dvom, 6. Ala, 7. Ajn, 8. raka, 9. Ob, 10. pol, 11. ovčar, 12. solo-mura, 15. Evno, 19. Tomo, 20. ibis, 22. sodržavljan, 24. slovenščina, 27. lik. 29. at(mosfera), 30. ro, 33. Ice, 35. las, 37. šivam, 39. ideal, 46. bibavica, 48. Pao(hi), 49. nov, 51. Galileja, 53. ono, 55. ata, 57. nuja, 58. ob, 59. od, 60. Sirk. 62. Levin, 64. Oslo, 66. Salom 69. Orle, 71. Jana, 74. Aka, 76. zet 77. Ina, 78. aba, 80. ep.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
V hotela
»Na pomoč! Na pomoč! Vratar, kje ste?«
»Tu sem, gospa! Kaj pa želite?«
»V moji sobi sta dva tujca. Vrzite, prosim, enega ven!«
Spomenik
Katona so nekoč prijatelji vprašali, zakaj ne poskrbi, da bi tudi njemu kakor mnogim drugim odličnikom postavili spomenik. Odgovoril jim je:
»Dosti ljubše mi je, da me ljudje vprašujejo, zakaj spomenika nimam, kakor pa da bi me vprašali, zakaj ga imam«
Najgalantnejši moški
V New Yorku je bil že davno znan kot najgalantejši moški kralj jazza Paul Whi-teman, ki je prav tako slovel po svojem orkestru kakor po svoji zajetnosti.
Ko je nekdo vprašal ameriškega obiskovalca nočnih lokalov in zabavišč, nekaj je bil prav Whiteman proglašen «t najgalantnejšega moškega, je dobil prav ameriški odgovor:
»Zato, gospod, ker lahko ponudi v tramvaju dvema damama sedež, kadar vstane s klopi...«
8peljal ga je
»Tu je prepovedano loviti ribe. Kazen boste plačali.«
»Saj ne lovim rib. Samo črva učim plavati ...«
», to je pa nekaj drugega. Ali lahko pogledam vašega črva?«
Ribji privleče črva iz vode: »Prosim, le oglejte si ga!«
»Dragi moj, vendar boste morali plačati kazen. Crv nima kopalnih hlačk, kopanje brez hlačk je pa pod kaznijo prepovedano.«
Ljubljana prestala že mnogo potresov
Kaf pcsssesais ,sLfu&ljana je aa pctresaera ozemlju"? — Hujši potresi so v Ljubljani redki
Nedavno je -Ljubljančane malo prestrašil potres in nekatere je vrgel iz postelj; številni so ga pa prespali in bi njti ne vedeli, da se je zazibalo, če bi temu drugj ne pripisovali takšnega pomena. V splošnem se ljudje potresa najbolj boje med vsemi uimami ali šibami božjimi. Posebno živčno manj trdne ljudi zelo vznemiri, tudi. ko je povsem neškodljiv. Ljubljančan; se pa menda potresa boje precej tudi zaradi spominov na močen potres <ki ga 'imenujemo velikonočni potres) v nečj 14. in 15 aprila 1. 1895. Tedanji potres je sicer zahteva! izredno malo človeških žrtev v primeri s škodo, ki jc je povzroči na poslopjih vendar je zapusti) strah, ki se ga Ljubljančani n;so mogli povsem otresti še deslej. Kljub temu tudi radi pezabijamo, da je Ljubljana na potresnem ozemlju in posamezni strokovnjaki so večkrat z vso resnostjo opozarjala, da je treba v stavbarstvu upoštevati značaj ljubljanskih tal. Menda so samo pri zidanju nebotičnika mislili, da je treba stavbo tudi zavarovati pred potresem. Znam strokovnjak je na predavanju ljubljanskih inženjerjev nagla-šal, da modeme stavbe niso. vselej dovolj odporne protj potresu, ker slone na stebrih; pritlični nosilni zidovi — zlasti ogli — b; morali biti čim bolj pomi ter togi. Morda bi bilo prav. da bi nas manjši potres od časa do časa spomml, na kakšnih tleh 2i viino, kajti sicer bomo postali preveč lahkomiselni.
Kaj vemo o potresih'.
Povprečni ljudje vedo zelo malo kaj je prav za prav potres Tudi v tem se kaže ostanek tistega praznovernega gledanja na vse, kar je v zvezi z elementarnimi silami. Kakor preprosti ljudje še dandanes ne vedo in ne merejo razumeti, da ima elektrika kaj skupnega z nevihtami, tako jim je tudi težko — če ne celo nemogoče — pojasniti, da potresi nastajajo zaradi premikanja zemeljskih plasti, bodisi v zvezi z delova-njem vulkanov ali zaradi krčenja, pokanja ter premikanja neuravnovešenih zemeljskih skladov. Tudi zemlja živi, kar se očituje med drugim v potresih. Potres nastsne v ognjšču, ki ga strokovnjaki imenujejo hipocenter. Da pa potres nastane, morajo biti izpolnjen; posebni pogoji. V ognjišču je napetost med zemeljskimi plastmi; če je ravnovesje porušeno, torej, če se napetost sprosti, to se pravi, da se prožne kamenine sprožijo ter stresejo, se potencljal-na energija pretvori v kinetično. Pretvarjanje energije lahko povzroče predvsem sunki, bodisi zaradi prelomov alj zaradi drsajočega trenja kamenin. V tem primeru prihajajo v poštev geološki, odnosno tektonski procesi, krčenje ter gubanje zemeljski plasti natezanje in navpično premikanje. Upoštevati je pa treba še vulkanske izbruhe in večje udore (v večjih zemeljskih votlinah). Sunke povzročajo zlasti vulkanski izbruhi, podzemeljsko prelivanje tekoče, vroče zemeljske mase (magme) in po-deri. Prelomi nastanejo, ko je napetost, ki počiva v kamen nah, prekoračena zaradi premočnega natezanja. Do drsajočega trenja pa pride pri premikanju ob, prelomih in pri guban ju zemeljskih plasti, (če se hočete o vsem tem primerno poučiti, čitajte razpravo dr. I. Rakovca »Potresi v luči geologije«, »Kronika« II., str. 8; iz te razprave posnemamo le nekatere podatke.) Najpogostejši so tektonski potresi; okrog 90% potresov je, ki nastanejo zaradi sunkovitega prem'kanja v zemeljski skorji. Samo 4% vseh potresov nastane zaradi gu-banja skladov; potresi te vrste so mnogo slabši od tektonskih. Nad 1% vseh potresov povzročajo natezanja. prelomi ter razpoke v zemeljski skorji Navadno družijo te vrste potresov z onimi, ki nastajajo zaradi premikanja zemeljskih plasti ob prelomih in ki j;h je največ, okrog 85% vseh. To so najmočnejši ter največji potresi. Vsako premikanje ob prelomih je hkrati ognjišče potresa in potres je tem večji čim globlji in daljši je prelom. Premikanja ob prelomih (črto preloma lahko imenujemo pre.. lomn:co), se rada ponavljajo, zato so potres' ob prelomnih območjih najpogostejši. Vulkanski potresi, ki jih je okreg 7%, so navadno združeni z vulkanskimi izbruhi in njih ogljišče ne sega globoko; omejeni so le na okolico vulkanskega ozemlja. Udom,-potresi, ki jih je okrog 3%, nastanejo ob udora stropa podzemeljske jame. Pri nas se moramo ozirati tudi na te potrese bolje, ker je površjna kraških tal velika ter izredno mnogo podzemeljskih jam.
dopuščajo tudi globino do 300 km. Pri ve-č'ni potresov je hipocenter v globini 5 do 60 km. — Točko, ki je na zemeljski površini najbližja hipocentru, to se pravi ki je navpično nad ognjiščem. Imenujejo epicenter, ali središče potresnega ozemlja. Razumljivo je, da je tam potres najmočnejši. Od ognjišča potresa se širijo po tresn' valovi v vse smeri, ker pa nalete na svoji poti na različne kamenine, se tudi razFčno lomijo, in na podlag,- tega skušajo geofiziki dognati, kakšne, kako debele in kakšne so plasti zemlje. V epicentei pro-dro najprej valovi neposredno cd spodaj navzgor, jn sicer najprej long-'tudinalni. ki so hitrejši od transverzalnih. Od epiccntra se širijo še površnski valovi na vse strani in povzročajo najmočnejše valovito zibanje. Njihova hitrost je mnego manjša od hi-trosti long'tudinaln;h in transverzalnjn valov. Glede na to, kako močen je potres, dele potrese na 12 stopenj. Potres prve stopnje zaznamujejo le ptresomeri, potres 12. stopnje je pa tako močen, da podre vse, kar je človek sezidal Potresi do 6. stopnje s0 še lokalni. Ljudje j h čutijo še do oi-daljenostji 200 km. potrer-omeri jih pa zaznamujejo do oddaljenosti 500 km. Potrese od 6. do 8. stopnje ki so še vedno mali potresj, zaznamujejo seizmografi v oddaljenosti 0d 500 do 5000 km. Srednje močni potresi so od 8. do 10. stopnje; pctresomei-i jih zaznamujejo — če st dobri — v oddaljenosti 5000 do 10 000 km. Veliki potresi so samo 11. ir. 12. stopnje. Po tej razdelitvi je bil ljubljanski potres 1. 1895 8. stopnje, terej srednje močen.
Iz zgodovine ljubljanskih potresov
O ljubljanskih potresih v preteklosti nam govore številni zgodovinski viri. Ljuh_ Ijano pretresajo več ali manj močn, potresi že približno tisočletje. Približno tako močni potresi kakršne je bil 1. 1895 so bili v Ljubljani v letih 1000, 1310, 1348, 1503 in 1511. Nekateri so bili menda še močnejši, kakor sodijo strokovnjaki. Posebno močen je bil potres 1. 1511 Tudi tedaj je bila Ljubljana v epicentru in središčno potresno ozemlje, ki jo imenujejo strokovnjaki ple-istoseistno regijo, je b'lo mnogo večje kakor 1. 1895. Tedaj so potres čutili prav občutno tudi na Dunaju in poškodovan -e bil zvonik cerkve sv. Štefana. O šibkejših po. tresih nam zgodovinski viri ne nudijo dovolj podatkov in ni mogoče dognati, koliko je bilo vseh potresov. Seidel je ugotovil, da so se vrstili potresi od 1. 1852 —1886 tako pogosto, da so zaznamovali vsako leto povprečno po 1—3 sunke Belar pa pravi v svojem poročilu o ljubljanskem potresu da je bilo v Ljubljani vsako stoletje po več potresov, vsako drugo stoletje so se pa pojavljali katastrofalni potresi. Po teh ugotovitvah se nam torej ne b; bilo treba biti še tako kmalu katastrofalnega potresa, ker še ni mimlo niti 50 let od zadnjega. Potres 1. j 1895 je poškodoval v Ljubljani 10.3% vseh !
Najbolj varna tla za zidanje
Pri zidanju v Ljubljani bi se seveda morali ozirati tudi na kakovost tal, glede na to, kako so odporna proti potresu. Dosedanje preiskave tal strokovnjakov so v tem pogledu že dovolj zanesljiva. Rakovec opozarja. da je pas ob vznožju Golovca, Grada in Rožnika potresno še najbolj varen; tam so namreč hiše zidane na živo skalo, glinasti skrilavec ali kremenov peščenjak.
Toda ta pas je zelo ozek; kmalu se ob njem začenjajo naplavine in njih debelina naglo narašča. Najmanj varna so tla Barja. Rakovec imenuje barski svet, ki se začenja na meji savskega proda in ki v njem prevladujejo Ilovnate plasti. Za ugotovitev tečne meje bi bila potrebna številna vrtanja med Gradom in Rožnikom. Približna meja poteka od ribnika v Tivoliju mimo dramskega gledališča realke in univerze preti Tranči. V severnem delu so se pred potresom najbolj varna poslopja, ki stoje neposredno na konglomeratu, a konglomerat se začenja šele v globini 5 do 8 metrov. Peščene plasti niso tako varne, vendar pa mnogo bolj kakor ilovnate.
Doklade za otroke ostanejo neizpranenje-
ne. Poleg tega so dobili državni uradnik posebne božične doklade in sicer oženjen po 1.200, samci pa po 800 kron. Te dokiaat so bile izplačane 12. decembra. Drjavna blagajna je bila s tem obremenjena približno za 200 milijonov kron.
Grčija dežela trgovcev
Živahno, pestro trgovska vrvenje po grških mestih
Pravijo da so Grki tako spretni in podjetni trgovci, da židje v Grčiji ne morejo priti do prave veljave kakor med drugimi narodi. Koliko je resnice na tem, tujec v Atenah in drugih gršk h mestih ne more na prvi pogled spoznati. Dejstvo je pa, da so bile mnoge najlepše hiše v grških mestih, zlasti v predmestjih, kjer so vile bogatih meščanov, prazne, ko so lani vkorakale v Grčijo nemške čete. Lastniki hiš in vil židje so bili pravočasno odnesli pete, in so pustili Grčijo skupaj z angleško vojsko. Dejstvo je pa tudi. da je zlasti v Solunu več stanovanjskih okrajev, razpadaj o. ih baiak, pokritih s p očevino in lepenko, zanemarjenih in nesnažnih, tako da človek kar verjet: ne more, da so to človeška bivališča. V njih stanujejo židje, ki se preživljajo deloma tudi z beračenjem.
V večjih grških mestih so tako lepo opremljene in bogato založene trgovine, da bi se lahko kosale s trgovinami v poljubnem evropskem velemestu. Trgovin je toliko, da so v polni meri krite vse potrebe. In vendar cvete po grških mestih tudi krošnjarstvo, ter trgovina po stojnicah, postavljeni skoraj na vseh» vogalih in cestnih križiščih- V celih mestnih okrajih so po hodnikih postavljene stojnice druga kraj druge. Tu je blaga v izobilju in pestrost najrazličnejše robe je tem večja, ker morajo trgovine hočeš nočeš tekmovati s stojnicaami po cestah in ulicah Zato imajo svoje blago razstavljeno kar na mizah in stojnicah kar pred svojimi izložbami. Njihova konkurenca ima pa večinoma bla-
go razloženo kar po tleh, ker na svojih vozičkih nima dovolj prostora. Na prodaj je vse. kar kdo potrebuje od čevljev in klobukov do gumbov in oblek, od večer-n"h oblek do gumijastih pasov," od začimbe in dišav do kuhinjske opreme, stan lonci, uniforme, sukanec, volna, sukno. čebula. slaščice, pecivo itd.
Ni torej čuda. da je konkurenca ostra. Kupcu je težko odločiti se kaj in kje bi kupil. Po nekem čudnem sporazumu so cene pri vseh prodajalcih enake za enako blago. Toda samo slab: poznavalci razmer plačujejo blago po cenah- kakor jih zahtevajo prodajalci. Prj toliki izbiri blaga ni težko pogoditi se za nižje cene. Kupci se dobro zavedajo, da je blaga na prodaj v izobilju in zato potiskajo cene navzdol-V tak:h primerih so prodajalci prisiljeni popustiti pri cenah, sicer jim uidejo kupci h konkurenci. Prodajalci po grškh mestih niso vsiljivi, pač pa zelo prijazni in posti žlj:vi. Trgovina po grških mestih je zelo živaahn. Ob pogledu na pisano množico prodajalcev in kupcev bi tujec mislil, da ima pred seboj na ljudski veselici zbrane ljudi. Grki vidijo v trgovanju nekakšno družabno zabavo in razvedrilo. Ze fant či. ki prodajajo po cestah dišave, sladkarije in pecivo, se pridno vadijo v tem. Zdaj je seveda položaj kupcev piecej drugačen. kakor je bil pred vojno. Prodajalci so postali bolj samozavestni :n blaga jim ni treba več tako ponujati kakor prej, ker je povpraševanje .nogo večje. Blago dobiva večjo vrednost, denar jo pa izgublja.
Nov msst čez Donavo
Stopnje potresov
Potres zavisi v glavnem cd ognjišča, njegove oblike in velikosti, pa tudi cd globine. Ognjišče (h;poeenter) leži vedno v zemeljski skorji, navadno v zgornjih plasteh. Včasih je le nekaj stetin metrov globoko, lahko pa tudi celo več 10 km. Nikdar ne sega pod plasti trdnih kamenin, kjer se že začenja tekeča magma. Spodnja meja hipo-centra mere segati okrog 120 km globoko po mnenju večine seizmologov, nekateri pa
poslopij tako, da so jih morali podreti. V mestu je zahteval le 2 človeški žrtvi, v okolici pa 5 Ni pa podatkov o števcu ne_ srečnežev, ki so umrli zaradi potresa pozneje.
Prelomi in ljubljanska f!a
Ljubljanska kotlina leži na meji med Alpami in Dinarskim gorstvom in je po nastanku udorina ter torej od vseh stran j obdana od večjih ali manjših prelomov. Pri ljubljanskih potresih so po dr. Rakovcu odločilnega pcmena nasleolnji prelomi. Ob Savi meti Karavankami in Julijskimi Alpami se vleče savski prelom. Vzporedno z njim leži ob južnem vznožju Stiv;njsk;h Alp, še nekaj manjših prelomov. Ob severnem robu posavskih gub se vleče škozi vso Ljubljansko kotlino, in sicer od šenturške gore mimo Kranja proti zahodu ob južnem robu Jelovice tudi večji prelom. Ob sever- j nem robu Barja prelom še ni povsem do- ; gnan, a strokovnjaki sodijo, da se vleče prelomn:ca od Kosez mimo Viča proti južnemu delu Ljubljane. Od Škofljice se vleče krajši prelom proti severu mimo Mcinika in ima najbrž zvezo s prelomom od Drenovega griča mimo Horjula na sever do Poljanske doline. Eden strekvnjakov sodi. da. se vleče od Radovljice mimo Kranja in Ljubljane in ob Krki nrmo Žužemberka še dalje proti jugovzhodu »ljubljanski prelom«, ki naj bi bil izhodišče vseh potresnih sunkov, a Rakovec misli, da je konstrukcija tega preloma vsaj za območje Ljubljanske kotline neutemeljena. Po njegovi sodbi je izhodišče potresa prelom, kj poteka tudi skozi Ljubljano, a v drugi smeri, namreč od juga preti severu, odnosno se-vero_severozahodu in se pri tem sklicuje na to, kje je potres 1. 1895 najbolj poškodoval poslopja. Najbolj poškodovana so bila poslopja od Trnovske ulice na jugu do Ajdovščine na severu, v območju med Gradom in B^žnikom. Območje najbolj poškodovanih hiš v ljubljanski okol ci kaže da poteka prelom pod Barjem, Ljubljano in Sorškim poljem približno od juga nroti severu; pokrit je z mlajšimi naplavinami.
Mešana bolgarsko-rumunska komisija za proučevanje načrta novega mostu čez Donavo je imela oni dan v Ruse prvo sejo. Komisija se je hotela na mestu prepričati, ali je zemljišče pripravno za most. Delegaciji obeli držav sta prišli na sejo polno-j številno. Rumunsko delegacijo je vodil eden . najvišjih uradnikov v rumunski železniški \ direkciji Trajan Parvu. Člani komisije so j ravnatelj oddelka za gradnjo mostov Boju | Rianu, ravnatelj oddelka za vodne gradnje i Pilolcr in še nekaj strokovnjakov. Bolgar-« | ski komisiji predseduje generalni železniški ; direktor Samadžiju, njegov pomočnik je i tehnični ravnatelj bolgarskih državnih že-| leznic Filipov.
; Komisija si je ogledala na obeh bregovih i Donave zemljišče, kjer bo zgrajen most. ! Sklenila je takoj pričeti s preiskovanjem i terena. Vodja bolgarske delegacije je v i pogovoru z novinarji zlasti naglašal, da t je naletela pri namestniku ministrskega ! predsednika Mihaelu Antonescu ter pro-| metnem ministru Bojujili na polno razumevanje. Komisija upa, da bodo priprave za gradnjo mostu kmalu končane. Pozneje se bo sestajala mešana komisija v Sofiji.
Večina teh vojnih ujetnikov se je že lahko vrnila k svojim družinam v priključenih pokrajinah v Makedoniji in Trakiji. Stroški Rdečega križa so se znatno povečali zaradi splošnega porasta ccn. Bolgarski Rdeči križ vzdržuje v Sofiji eno največjih in najmodernejših bolnic v Bo'gariji.
Bolgarski Rdeči križ
Bolgarski Rdeči križ jf: dobival doslej denarna sredstva na temelju sporazuma s celo vrsto gospodarskih organizacij. Ta pogodba je pa letos sredi novembra potekla. Rdečemu križu je bilo treba zagotoviti potrebna denarna sredstva zakonskim potom. Sobranju je bil predložen te dni osnutek zakona, po katerem se zviša prispevek, ki ga je treba plačevati od vsega uvoženega in izvoženega blaga v znesku 2.5 pro mille fakturne vrednosti. V vojnem času se ta prispevek podvoji. Vrednost bolgarskega uvoza je znašala lani 10.24, izvoza pa 9.23 milijard levov. Rdeči križ je dobil lani iz tega naslova okrog 50 milijonov levov. Poleg osnovnih nalog, skrbi za ranjence, opreme sanitetnih vlakov in vojnih bolnic itd., mora Rdeči križ zdaj skrbeti tudi za vojne ujetnike bolgarske narodnosti, ki so prišli v ujetništvo lani ob razsulu bivše jugo-slovenske in grške vojske.
Telefonski promet v Budimpešti
Telefonski promet v Budimpešti je v zadnjih letih silno narasel. V novembru 1938 je bilo v Buaimpešti samo 12.24 milijonov krajevnih pogovorov, lani v decembru že 17.58, letos v oktobru 10.16, v no_ vembru pa 20.5 milijonov, število telefonskih priključkov je naraslo od 74.543 v novembru 1938 na 97.083 v novembru leto. šnjega leta. Poleg števila medkrajevnih telefonskih pogovorov je naraslo tudi trajanje istih in poštna uprava je bila pri si. ljena postaviti posebne kontrolne aparate, da ugotovi ali se ljudje res drže predpisanih petih minut. Kjer se ne drže predpisanega časa, se telefonski aparati vzamejo iz prometa. V bodoče bo poštna uprava postopala v tem pogledu še strož.j^ zlasti zato, ker tovarne ne dobavljajo no\ih telefonskih aparatov in ker so možne nove telefonske zveze samo s pomočjo starih aparatov.
Nemški zdravniki v Bukarešti
V Bukarešti se je mudilo zadnje dni več nemških zdravnikov, ki so se udeležili zborovanja, sklicanega po nemškem znanstvenem zavodu v Rumuniji. Na zborovanju so se obravnavala razna vojno medicino zadevajoča vprašanja. Na čast nemškim gostom je priredil rumunski minister narodnega zdravja prof. dr. Tome-scu banket, na katerem je prisrčno pozdravil nemške zdravnike in naglašal vedno tesnejše nemško-rumunsko sodelovanje na vseh poljih. Višji štabni zdravnik prof. dr. Denk se je v imenu gostov zahvalil za prisrčni sprejem, naglašajoč tes-
Tuiski premet na Slovaškem
Ravnateljstvo za tujski promet ne S lova škem jc ustanovilo v nekaterih mestih podružnice. ki bodo skupaj z upravami kopališč m zdravijiic vodule propagando za večji pose t slovaških kopališč in letovišč. Zdaj delajo propagando za zimsko sezono in opozarjajo javnost zlasrti na to. da j« preskrba inozemskih gostov povsod zagotovljena. Slovaaka tujsko-prometna zveza pripominja k temu. da bodo od 30. januarja d< 17. februarja 1943 prirejene t*a Visoki Tatri velike srmuške tekme. Slovaška ima nad 794 hotelov 227 sa na torijev m penzio-nov ter 178 planinskih damo-
Preseljevanje na Slovaškem
Poeduie 6lovaškc pokrajine so preobljudene. Ponekod so 13 do 15 članske družine skore.i povprečne. Zato je naslala potreba preseliti del prebivalstva z nekaterih pokrajin v druge n.ani obljudene. Pri tem se je pokazalo, da imajo nekatere pokrajine še premalo prebivalcev. V poštev pridejo zlasti tiste pokrajine, kjer 60 živeli židje, la so se morali izseliti, njihova zemljiška posest je bila pa razlaščena.
Olepšanje Soluna
Solunski mestna uprava je na pobudo nemških oblasti sklenila olepšati mesto. Sredi mesta je zdaj židovsko pokopališče, ki bo prenešeno drugam, prostor se bo pa porabil za lep park. Prebivalstvo Soluna se živo zanima za te predloge in načrte.
Preskrba Slovaške zagotovljena
Predsednik glavnega preskrbovalnega urada dr. Carvas je poročal na sestanku poslanskega kluba slovaške ljudske stranke o preskrbi Slovaške z žitom, krompirjem, fižolom, mesom, maščobo, čevlji, usnjem, gradbenim materialom, sladkorjem, tekstilnimi izdelki, premogom in kemikalijami. Ugotovil je. da vprašanje prehrane prebivalstva ne pomeni nobene take nevarnosti, da bi šlo za obstoj naroda m države. Ob upoštevanju vseh težkoč. k-ir jih prinaša vojna in kar jih še utegne nastati, se lahko reče. da je preskrba Slovaške v novem gospodarskem letu zagotovljena.
Draginjske doklade slovaškim uradnikom
Do osamosvojitve je imela Slovaška slabo plačano uradništvo. Nižji uslužbenci so imeli 600 do 900 kron, poluradniki 700 do 1.000, uradniki z akademsko izobrazbo pa komaj nekaj nad 1.300 kron mesečne plače. Slovaška vlada je pa poskrbela, da so se uradniške plače ravnale po porastu cen. Poleg tega je pa dvignila življenjski nivo uradništva. Uradniške plače so bile opeto-vano zvišane in uradniki so dobili tudi posebne doklade za otroke.
Da bi se izenačil položaj državnih uradnikov z onim zasebnih, je vlada zdaj sklenila izplačevati uradništvu posebne draginjske doklade. Doslej so prejemali ože-njeni državni uradniki in uslušbenci mesečno po 200 kron draginjskih doklad, zlaj bodo pa zvišane za 150%, torej na 500 kron, samcem pa za 100%, torej na 300 kron.
SoSlfa snažno mesto
Glavne ceste in ulice so v Sofiji mnogo snaznejše kakor v katerem koli drugem mee>>tu jugovzhodne Evrope Treba je sicer priznati, da pripomore k vtisu snažnosti de loma tudi trik. izražen v tem, da so pločniki v Sofiji iz rumenih in glaziram/ih opek. s kakršnimi so tlakovane vse večje sofijske ulice. Ta tlak ima pa tudi svoje slabe strani. Voda se počasi odteka, če zapade sneg, postane tlak zelo gladek, da je nevaren tako pešcem kakor tudi motornim vozilom. Kadar pa nastanee poledica, spilcih na mogoče hoditi po mestu. To je svojevrsten pojav v Sofiji. Zato je pa tlak vedno enako snažen in njemu se mora Sofija v vefliki memi zahvaliti, da napravi na tujca vtis izredno snažnega mesta. Splošen prijeten in ugoden vtis povečajo še moderna poslop-ja, zlasti kraljevska ter palače ministrstev in tujih poslaništev.
Toda tudi mestna uprava in policija sta storili svoje, da je Scrfija tako snašno mesto. Mallo jc mest v Evropi, kjer bi biio toliko košaric za papir in druge odpadke, kakor jih je v Sofiji Nikjer pa tudi na policija prebivalstva vzgojila tako dobro kakor v Sofiji, da odpadke res tudi meče v košarice. Policija pa tudi ne pozna v tem primeru nobene šale. V dveh mesecih je zasačila 3400 meščanov, ki so se bili pregrešnih proti predpisom o snagi. Vsi so bili kaznovani z denarno globa. Občinska blagajna je dobila 18.380 levov. Enako strogo bo postopada potlicija tudd v bodoče.
P. 6. Wodehou£
Humoristifan roman
»Kaj?« je za vpil Chimp, kakor bi ga bil z nožem v srce.
»Do korenin,« je Sam neizprosno podčrtal. »Za vse zlato tega sveta ne dovolim, da bi mi s tema omeloma privabljal molje v hišo.«
Lord Tilbury je vzdihnil Čudaške muhe tega mladeniča je bilo res vsak dan težje prenašati.
Misel mu je z žalostnim domotožjem poletela nazaj v tiste blažene dni, ko je mirno in zadovoljno živel na tej zemlji, ne sluteč, da nesrečni Sam vobče obstoji. Tudi takrat je šlo časih kaj narobe, a kako majhne in ničeve so se mu zdele danes vse težave, kar jih je prej poznal!
»Mislim, dragi Twist. da bo res treba žrtvovati brke, se pravi, ako vam žrtev ni pretežka,« je rekel s prenapetim glasom.
Namesto da bi pri teh besedah srečal mirni in ravnodušni pogled, kakršen se spodobi zasebnemu detektivu, je v svoje nemajhno presenečenje opazil poparjenost. ki ni bila daleč od obupa. Človek bi bil mislil, da so gospodu Twistu pravkar prečitali smrtno obsodbo.
»Obrijem naj si jih?« je Chimp zaječijal in si
očetovsko pogladil oboževana priviska. »Te uboge
brke naj si obrijem?«
»Obriti si jih mora,« je Sam ponovil z glasom,
ki ni dopuščal oporekanja. »Do tal obriti in s pepelom potrositi tla, kjer so rasli!«
»Dobro, gospod,« je z mrtvaškim glasom privolil Chimp.
»Po tem takem bi bilo tudi to urejeno,« je očitno potolažen rekel lord Tilbury. »In tako, dragi Twist, lahko v najkrajšem času nastopite službo pri gospodu Shotter ju.«
Chimp je s komaj prikritim nezadovoljstvom prikimal.
»Prepričan sem, da boste z mojim vrlim Twistom zadovoljni,« se je njegovo lordstvo obrnil k Samu. »Miren je, trezen, spoštljiv... neutrudljiv pri delu...
»Da. da, prav v tem je grda plat vse zadeve,« je odvrnil Sam in zmajal z glavo.
Lord Tilbury je še enkrat globoko vzdihnil.
XX.
Pajdaši se pričkajo.
Ko je Chimp Twist zapustil Tilburyjevo zgradbo, je krenil ob vkrcevališčih proti zahodnemu delu mesta, ker je imel s svojima vrlima zaveznikoma snidenje v kavarni »Pri levih«, v Green Streetu na Leicester Squaru.
Potrtost zaradi žrtve, ki mu jo je bil naložil Sam Shotter, ni dolgo trajala. Možje takega kova, kakor je bil Chimp Twist, znajo gledati dogodkom v oči.
Menil je, da bi bilo konec koncev otročje, če bi se spričo takega nepreračunljivega udarca usode že na prvi mah vdal obupu. Saj je šlo le za nekaj dni, kajti po dvignjenju zaklada, ki ga je čakal v vabljivem »Mon Reposu«, se je mogel vsak čas umak-
niti v kak skrit kraj in počakati, da mu zrasto novi brki. Oboji, brki in zalizci (zastran le-teh ga sicer nikoli ni mikalo, da bi jih imel), se lahko primerjajo z resnico: zatiraj jo kolikor hočeš, vkljub temu bo spet in spet silila na površje.
Samo malce potrpljenja je bilo treba, pa mu brki po žrtvi znova zrasto, mogočni in štrleči kakor nekdaj.
Da. Kaj bi neki obupa val. Ko bodo travniki spet beli od marjetic, se bo tudi on košatil v nezmanjšani moški lepoti.
Premišljujoč o tem odločilnem kosu svoje življenjske poti, je Chimp Tvvist naglo stopal do konca vkrcevališč, zavil po Northumberlandski aveniji in dospel na kraj snidenja, kjer sta gospod in gospa Molloy že sedela za posebno mizo in ga čakala.
Lokal, kamor sta ga bila povabila, je bil ob tej uri zelo miren; prav zaradi tega sta ga bila določila za pomenek.
Kadar gre za take reči, je treba napovedovati snidenja, in poslovni ljudje, z njimi vred seveda tudi žcn~ nimajo radi, da bi njihov razgovor motilo bučn^ hrumenje tujcev, ki si naročajo obede.
Izvzemši neko gospo v svileni obleki, pošiti s steklenimi biseri — ta je imela pred, naj kdo verjame ali ne, skodelico kakava in limonade, jedla pa je pocukrane kolačke s cambridgesko omako in pri-srebavala zdaj eno, zdaj drugo izmed obeh pijač — je bila dvorana docela prazna.
Komaj se je Chimp približal Molloyu in njegovi ženi, je že opazil resnobnost njunih obličij in jadrno dal tudi sebi sočuten izraz. Pravilno je pomislil, da tema dvema, ki sta ga gledala, kakor bi bila prišla
[ s pogreba, ne sme kazati, kolikanj ga njuna žalost veseli. Prisedel je torej z vso resnobo, ki jo je terjal položaj, si naročil skodelico kave in šele potem odgovoril pajdašema na njune vprašujoče poglede.
»Še vedno nič!« je rekel in žalostno zmajal z glavo.
»Kaj! Torej niste zasnovali nobenega drugega načrta?« je vzkliknila Dolly in srdito namračila obrvi.
»Ne še,« je odvrnil Chimp.
»Kaj pomeni po tem takem ,pet in šestdeset od sto in pet in trideset od sto'?« je vprašala Dolly, ki se je očitno razvnemala. »Povejte mi to, za Boga svetega?«
»In meni takisto!« je z neobičajno prevzetnostjo pritegnil Soapy.
Chimp je videl, da sta morala že pred njegovim prihodom razpravljati o stvari. Njuna soglasnost je bila kar preočitna.
»Toliko se ustite, da ste glava vsega podjetja,« je z obtožujočim glasom nadaljevala Dolly. »Rekli ste, da je treba možgane bolje plačevati kakor r^ke. zdaj pa brez sramu priznavate, da nimate ni<~ več pameti kakor vsak kunec.«
»Se toliko ne,« je popravil Soapy MoIloy, ki je v deških letih redil te plahe živalce in jih je imel zaradi tega rad.
Chimp je z zamišljenim obrazom srebal svojo kavo. Mislil je na to, kako se lahko človekova usoda v kratkem času povsem izpremeni. Da ni bilo čudovite zadevice z lordom Tilburyjem, bi bil moral poslušati te litanije v čisto drugačnem stanju duha. Očitno sta se bila tovariša pripravila za viharen nastop.	v.