KRALJEVINA ggg§ JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48’—, polletno din 96*—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
78. kos.	V	LJUBLJANI	dne	28.	septembra	1938.	Letnik	IX.
VSEBINA:
473. Uredba o institutu za državno obrambo.
474. Uredba o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine.
475. Pogoji za izdajanje dovolitev in način opravljanja kon-
trole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine.
47«. Avtentično tolmačenje uredbe o kmetijskih zbornicah.
477. Popravek avl. tolmačenja uredbe o likv. kmetskih dolgov.
Zakoni in kraljevske uredbe.
473.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra IT.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
predpisujejo na predlog ministra za vojsko in mornarico in na podstavi členov 1., 8. in 10. zakona o državni obrambi in člena 3. zakona o ustroju vojske in mornarice tole
uredbo
o institutu za državno obrambo.*
Namen in značaj instituta za državno obrambo.
Člen 1.
Radi tesnejšega sodelovanja vede, uporabnih znanosti in veščin s pripravami, ki se vrše radi državne obrambe, Se ustanavlja pri inšpekciji državne obrambe institut za državno obrambo.
člen 2.
Institut za državno obrambo je naprava, v kateri je delo za vsakega njenega člana ne samo zakonita obveznost po zakonu o državni obrambi in zakonu o ustroju vojske in mornarice, marveč tudi najvišja državljanska in domoljubna dolžnost do države, naroda in njegove oborožene sile za najresnejše ip najtežje prilike, ko nastopi uPoraba člena 1. zakona o državni obrambi.
V svojem poslovanju, kolikor se nanaša na zgolj znanstveno (idejno) stran delovanja, je institut za držav-
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne Id. junija 1938., št. 128/XXXlX/317t
no obrambo avtonomna (svobodna) naprava s pravico občevanja v državi in na tujem.
Naloga in področje.
Člen 3.
Institutu za državno obrambo je naloga:
a) da oddaja ministru za vojsko in mornarico in inšpekciji državne obrambe mnenja o vseh znanstvenih vprašanjih, ki so v zvezi s pripravo vojaške sile in države za vojno, in to v namenu, da daje raznim panogam državne uprave kakor tudi strokovnim vojaškim organom in napravam, ki imajo službo državne obrambe na skrbi, svojo znanstveno pomoč, zlasti o vprašanjih, ki se pojavljajo kot nova in za katerih rešitev je potrebna velika znanstvena strokovnost;
b) da načenja vprašanja iz točke a) tega člena tudi sam od sebe.
Institut za državno obrambo v ta namen:
1. obdeluje po zahtevi vojaške in občne državne uprave znanstvena vprašanja, ki bi bila državni obrambi v prid;
2. podaja iz lastne pobude predloge, oprte na strokovno in znanstveno proučevanje, za spopolnjevanje sredstev državne obrambe;
3. vodi natančen register o vseh elementih znanstvenega značaja, ki morejo, ko nastopi uporaba člena 1. zakona o državni obrambi, rabiti državni obrambi;
4. raziskuje, zbira, preverja in izkorišča znanstvene izume in metode, ki bi bili državni obrambi v prid;
5. izdeluje znanstvene metode glede del za državno obrambo;
(i. zbira strokovnjake in organizacije, ki morejo svojo izobrazbo ih sposobnost koristno dajati v službo državne obrambe, predlaga odredbe za spopolnilev njih pripravljenosti in sposobnosti;
7.	razvija in podpira vsako delavnost, ki je v zvezi z vedo in znanstveno delovno metodo, če je ta delavnost državni obrambi v prid)
8.	pobuja in podpira delavnost za prosvetitev in narodno vzgojo našega ljudstva.
Sestava instituta za državno obrambo.
Člen 4.
Institut za državno obrambo je sestavljen iz rednih in dopisnih članov in ima: a) predsedništvo in b) potrebno število razdelkov po namenu, kateremu naj rabijo, in pisarno.
Predsedništvo instituta sestoji iz predsednika instituta, predsednikovega pomočnika, glavnega tajnika in pisarniškega šefa instituta.
Razdelke sestavljajo predsedništvo razdelka in potrebno število odsekov, v katerih so sorodne stroke vede, znanosti in veščin.
Predsedništvo razdelka sta predsednik in tajnik Tazdelka.
Vsak odsek ima šefa in potrebno Število članov, za katere se določijo redni člani, ki stanujejo v Beogradu.
Število razdelkov v institutu, število odsekov v razdelkih in sestavo odsekov predpiše minister za vojsko in mornarico s pravilnikom.
Člen 5,
Redni in dopisni člani instituta za državno obrambo se izberejo izmed naših državljanov iz vrst predstavnikov yede, uporabnih znanosti in veščin kakor tudi gospodarstva, ki morejo po svojih strokovnih sposobnostih in po moralnih lastnostih trajno in uspešno obdelovati vprašanja državne obrambe.
Glavni tajnik je izmed rednih članov instituta s fakultetno izobrazbo; šef pisarne instituta je starejši višji častnik z višjo izobrazbo.
Redni člani se izberejo izmed oseb, ki stanujejo v Beogradu, dopisni pa izmed oseb, ki stanujejo v notranjosti države ali v Beogradu.
Člen G.
Redni in dopisni člani instituta se postavljajo in razrešujejo na predlog ministra za vojsko in mornarico s kraljevim ukazom. Preden nastopijo dolžnost, opravijo prisego, katere besedilo predpiše minister za vojsko in mornarico s pravilnikom.
Člen 7.
Po določbah člena 1. zakona o državni obrambi so člani inslituta za državno obrambo obvezniki državne obrambe in kot taki oproščeni druge vojaške obveznosti V miru in med vojno.
Način dela v institutu za državno obrambo in dolžnosti njegovih članov.
Člen 8.
Delo instituta za državno obrambo je zaupnega značaja. Vse osebe na službi v tem institutu kakor tudi udeleženci pri sejah tega instituta morajo imeti v potaji delo instituta in njegove izsledke.
Člen 9.
Nujna in važna dela v institutu za državno obrambo imajo prednost pred rednim poslom članov instituta, ki so v državni, samoupravni ali zasebni službi.
Člen 10.
Delo instituta za državno obrambo vodi inšpektor 'državne obrambe, ki je hkrati tudi predsednik instituta.
Dolžnosti predsednika instituta za državno obrambo »o, da;
a) skrbi, da je delo instituta vselej usmerjeno v prid državne obrambe;
b) vzdržuje čvrsto zvezo z vsemi ministrstvi in napravami, ki delujejo po določbah zakona o državni obrambi za pripravljanje in izvedbo splošne državne mobilizacije;
c) zastavlja sam ali na zahtevo posameznih pristojnih organov vrhovne vojaške ali občne državne uprave institutu naloge v smislu člena 3. te uredbe;
č) sklicuje in vodi plenarne in druge važne seje instituta;
d) skrbi za delo članov instituta v smislu učinkovitosti in zaupnosti;
e) vodi upravo instituta.
Člen 11.
Dolžnosti pomočnika predsednika instituta so, da:
a) nadomestuje predsednika instituta, kadar je zadržan;
b) opravlja posle, ki mu jih predsednik instituta dodeljuje.
Člen 12.
Glavni tajnik vodi posle po znanstvenem delovanju v institutu, šef pisarne vodi upravne in občne posle instituta.
Člen 13.
Predmeti se obdelujejo v ustreznih razdelkih in odsekih, posamno ali v skupinah.
Člen 14.
Za pomožne posle v institutu za državno obrambo se odredi potrebno osebje po uredbi o formaciji vojske v mirnem času.
Sredstva.
Člen Ih.
Institut za državno obrambo je administrativni organ druge stopnje, brez blagajne.
Člen IG.
Institutu za državno obrambo se dajejo na razpolago potrebna materialna sredstva, ki se zagotove s proračunom ministrstva za vojsko in mornarico. Ta sredstva rabijo za nabavo strokovno-znanstvenih knjig in spisov za knjižnici, listov in časopisov za čitalnico, potne stroške članom instituta za službena potovanja in nagrade članom za njih referate in druga pismena dela v institutu kakor tudi za plače glavnega tajnika in knjižničarja in za odškodnino za porabljeni material po členu 17. te uredbe. Honorarje rednim in dopisnim članom za obdelana dela in seje določi minister za vojsko in mornarico v mejah proračuna.
Člen 17.
Vse naprave v državi, ki morejo s svojimi knjižnicami in laboratoriji, pripravami in tehničnimi sredstvi služiti namenom instituta za državno obrambo, so dolžne biti temu na razpolago brez; pravice do kakršne koli odškodnine, razen do odškodnine za porabljeni inateriai*
7	Člen	18.
a)	Pečat instituta za državno obrambo se glasR slfiStitut zemaljske odbrane«.
b)	Institut ima svoj poseben vložni zapisnik: strogo zaupni, zaupni in odprti; upravne posle opravlja po pravilih za službeno korespondenco pri vojski.
Člen 19.
Notranja ureditev, poslovanje instituta glede budže-tiranja in ostale nadrobnosti predpiše minister za vojsko in mornarico s pravilnikom.
Minister za vojsko in mornarico naj izvrši ta ukaz. y Beogradu dne 14. aprila 1938.; D. št. 3198.
Pavle s. r.
Dr. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za vojsko in mornarico, armadni general Ljub. M. Marič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
474.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo
o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine.*
§ i.
Za slajenje vinskega mošta letnika 1938 se sme oddajati sladkor brez plačila državne trošarine zato, da se ojači sladkorna vsebina mošta, toda samo v krajih, kjer grozdje zaradi Izjemno neugodnih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti ali je zaradi elementarnih škod moralo biti prej obrano. Te pogoje morajo pod lastno odgovornostjo ugotoviti krajevni kmetijski referenti. Ta sladkor je oproščen tudi banovinske in občinske trošarine. Sladkor mora biti denaturiran.
§ 2.
V ta namen se sme nabavljati sladkor brez plačila trošarine samo od državnih sladkornih tvornic ali od založišč teh tvornic, ki se ustanove v ta namen.
§ 3.
Po predpisih § 2. zakona o vinu in člena 4. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu se sme dovoliti nabava sladkorja brez plačila trošarine kot dodatek k vinskemu moštu v količini po največ 4 kg sladkorja na 100 litrov vinskega mošta.
§ 4.
Dovolitve za oddajanje sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine izdajajo pristojne Nnančne direkcije.
§ 5.
Pogoje, po katerih se izdajajo dovolitve za nabavo sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine, in kontrolo o uporabi sladkorja, oddanega v ta namen, predpiše minister za finance.
§ A.
Ta uredba dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 8. septembra 1938.; M. s. št. 834.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
475.
Pogoji
za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrolo o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine.*
Minister za finance je z odločbo št. 63.124/111 z dne
10.	septembra 1938. na podstavi pooblastitve iz § 3. uredbe o oddajanju sladkorja za slajenje vinskega mošta brez plačila državne trošarine tole predpisal:
»Dovolitve za oddajo sladkorja brez plačila državne trošarine iz državnih sladkornih tvornic ali njihovih v ta namen ustanovljenih založišč radi dodaje vinskemu moštu izdajajo pristojne finančne direkcije ob tehle pogojih:
1. Če potrdi kmetijski referent pod lastno odgovornostjo, da grozdje v tistem kraju zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti ali da je bilo zaradi elementarnih škod prej obrano, morajo finančne direkcije zaradi tega vsako prošnjo predhodno predložiti ministrstvu za kmetijstvo in izdajo dovolitev šele na zahtevo ministrstva;
2. na predpisno kolkovano prošnjo prizadetega vinogradnika, ki ji mora brezpogojno priložiti:
a) potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih;
b) izjavo, koliko sladkorja želi nabaviti in od katere državne sladkorne tvornice ali založišča te tvornice, kakor tudi zavezo, da bo mešal samo vpričo pristojnih kontrolnih organov.
Tako vlogo morejo podati tudi obstoječe vinogradniške zadruge skupno za svoje člane in tudi vinogradniki ene občine skupno ob plačilu takse 30 dinarjev po tar. post. 1. in a. zakona o taksah za vsakega posameznega prosilca; prošnji pa je treba priložiti seznam zadružnikov ali vinogradnikov in navesti količino pridelanega mošta in količino sladkorja, ki jo želi nabaviti vsak zadružnik ali vinogradnik. Ta seznam mora biti overjen od občine.
Vinogradniške zadruge, katerih člani izroče zadrugi ves svoj pridelek grozdja v nadaljnjo predelavo in ki samč sladijo, plačajo za prošnjo samo eno takso iz tar. post. 1. in 5. zakona o taksah.
Izdano odločbo, da se dovoljuje uporaba sladkorja brez trošarine za ojačitev mošta, vroči finančna direkcija prizadetim vinogradnikom ali zadrugi ali občini, državni sladkorni tvornici ali založišču, od koder naj se sladkor nabavi, in oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadzorovanje vinogradnika ali zadruge, ki hoče mošt sladiti.
Oddelek finančne kontrole naredi poseben spisek oseb, ki so deležne ugodnosti, in vpiše vanj:
a) ime, priimek in bivališče vinogradnika;
b) količino pridelanega vinskega mošta;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
septembra 1238., it, 211/LXIII/499.	16.	septembra 1918., it, 2U/LXIII/503,
c) količino nabavljenega in vinskemu moštu dodanega sladkorja pri vsakem vinogradniku;
č) dan, ko se je mešanje opravilo;
d) količino vina iz prejšnje letine (1937), kolikor ga je tedaj še bilo pri vinogradniku;
e) število rodbinskih članov in služabništva vinogradnika in
f) pripombo, v katero je vpisati vse drugo, kar je kontrolni organ opazil.
Upravičenec mora pristojnemu oddelku finančne kontrole pismeno prijaviti dan, ko bo mešal.
Sladi se samo vpričo organa finančne kontrole in si vzame organ potrebne podatke o tem za spredaj omenjeni spisek.
Vsako mešanje sladkorja, ki se opravi brez navzočnosti kontrolnega organa, velja in se kaznuje kot tihotapstvo po predpisih člena 34. zakona o državni trošarini. Ta pristavek morajo vpisati finančne direkcije v Vsako dovolilo.
Organ finančne kontrole naj nabavljeni sladkor raztopi v enem sodu z moštom, sorazmerno s količino pridelanega mošta, in naj da tako denaturirani sladkor lastniku na razpolago, da ga sam doda moštu v drugih sodih.
Sladkor, namenjen za slajenje, se odpravlja iz tvor-nice ali njenega založišča po predpisih za odpravljanje trošarinskega blaga, na katero ni bila plačana državna trošarina, in se oznamenuje z določenim znamenjem kot »blago brez plačila trošarine, namenjeno za ojačitev sladkorne vsebine vinskega mošta«.
V ta namen dovoljene količine sladkorja se ne smejo uporabljati za noben drug namen in tudi ne za slajenje vina, ker se bo sicer postopalo po določbah točke 1. členov 33. in 34. zakona o državni trošarini.
V ta namen smeta ustanoviti državni tvornici sladkorja založišča v vseh vinskih središčih; vanje se spravi sladkor brez plačila trošarine in jih vodijo starešine pristojnih glavnih oddelkov finančne kontrole.
Glede dobave sladkorja, cene, plačila in ostalega se je obračati interesentom do sladkornih tvornic v Belju in na Čukarici.
Oddelek za davke pri ministrstvu za finance izda finančnim direkcijam potrebna navodila.«
Prednje se dostavlja direkciji s pripombo, da mora izdati dovolitve v 24 urah po prejemu prošnje.
Direkcija naj v vsakem dovolilu opozori, da se sme sladkor mešati samo vpričo pristojnega organa finančne kontrole in da velja in se kaznuje nasprotni postopek kot tihotapstvo po določbah členov 33. in 34. zakona o državni trošarini. Vinogradnik mora pri pristojnem oddelku pismeno vsaj 48 ur prej prijaviti, kdaj bo mešal. Oddelek priloži to prijavo k spisku, ki ga osnuje za take upravičence.
Direkcije naj opozore kontrolne organe, da se odpravlja sladkor iz tvornice ali iz založišča po predpisih za odpravljanje netrošarinskega blaga in da je oznameno-vati ta sladkor z znamenjem, ki je za to določeno.
Starešina glavnega oddelka finančne kontrole, ki vodi založišča sladkorja, namenjenega za slajenje mošta, osnuje posebno skladiščno knjigo o prejemanju in oddajanju tega sladkorja. Vsaka oddaja sladkorja iz založišča osebi, ki sladi mošt, se mora izpričati z odlokom pristojne
finančne direkcije o dovolitvi uporabe sladkorja, ki se mora priložiti skladiščni knjigi.
Po opravljeni trgatvi sklene voditelj sladkornega založišča skladiščno knjigo in jo dostavi kontrolnemu organu pri sladkorni tvornici z vsemi odloki finančne direkcije vred. Po pregledu knjige razbremeni kontrolni organ voditelja za oddani sladkor, v tvorniške knjige pa vpiše ta sladkor kot blago, uporabljeno brez plačila državne trošarine.
Kontrolni organi, ki opravljajo denaturiranje oz.iroma mešanje sladkorja z vinskim moštom, naj zlasti pazijo, da se določena količina sladkorja v vinskem moštu docela potopi, tako da se sladkor onesposobi za vsako drugo rabo, in ne smejo oditi, dokler se to ne zgodi.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, y Beogradu dne 10. septembra 1938.; št. 63.124/111.
476.
Avtentično tolmačenje
uredbe o kmetijskih zbornicah.*
Na podstavi člena 36. uredbe o kmetijskih zbornicah M. s. št. 55 z dne 21. januarja 1937.** predpisujem tole avtentično tolmačenje:
Člani kmetijskih zbornic po t. a) odst. 1. člena 7. uredbe o kmetijskih zbornicah so vsi lastniki zemljišč, ki so zavezana plačevanju davka na dohodek od zemljišč (zemljarine), če niso oproščeni plačevanja tega davka.
V Beogradu dne 15. septembra 1938.; št. 62.215/V.
iMinister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
' '
477.
Popravek
avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, t
V besedilu avtentičnega tolmačenja uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov št. 71.577, ki je natisnjena v »Službenih novinah« št. 155/Ll z dne 13. julija 1938.,ft je namesto »meseca julija« prav: »dne 9. julija«, kar.se s tem popravlja.
Iz pisarne ministrstva za pravosodje v Beogradu dne
1.	septembra 1938.; št. 71.577.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn® 23. septembra 1938., št. 217/LXV/515.
** »Službeni list« št. 140/20 iz 1.1937. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. septembra 1938., št. 211/LXIII/508.
Jf »Službeni list« št. 378/61 iz 1. 1938.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani,^ Tlaka la zaloga tiskarna Merkur d, d. s Ljubljani j njen predata volk: Otmar Mihalek s Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 78. kosu IX. letnika z dne 28. septembra 11)38. ^______
Razglasi kraljevske banske uprave
IV. No 17.956/1.	2765-3-1
Razglas.
Kraljevska banska uprava razpisuje nabavo večje množine oblačilnega in periluega blaga za božično obdarovanje siromašne ljudskošolske mladine. Predvsem se bo nabavila za dečke »Sagliav hlačevina iu oksford oziroma kotenina ter za deklice barhend oziroma flanela Za obleko in flanela za perilo. Za kakovost posameznih vrst blaga je priložiti vzorec v dolžini 1 m.
Ponudbe, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, z vzorci, cenami in prodajniini pojjoji, je nasloviti na banovinski šolski odbor Ljubljana, Knafljeva ul. štev. 9/11, soba štev. 20, do
10.	oktobra 1938.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dno 22. septembra 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
%
V. No. 87/125.	27SO-3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za ureditev 11 mlinarskega kanala na Muri pri Cmureku
prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. oktobra 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila se dobe med uradnimi urami istotam in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša 531.918*19 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidno iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. septembra 1938.
y. No. 362/31.	2740 3-2
Razglas o licitaciji.
Dne 8. oktobra 1938. ob 11. uri do-Poldnc se bo vršila v prostorih tehničnega oddelka kraljevske banske uprave * Ljubljani, Gledališka ul. št. 8, v sobi Mev. 33,
!• javna pismena ponudbena licitacija ** prevzem in izvršitev gradbenih del *» zdravniški prizidek in depandanso na Golniku, in sicer za izvršitev zgradb v ®trovem.
Načrti in proračuni so interesentom razpolago med uradnimi urami, in *lc®r za zdravniški prizidek pri tehnič-oddelku kraljevske banske uprave
v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8, v sobi štev. 13, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 150 pri tem uradu, za depandanso pa pri oblastni upravi bolniškega fonda za državno prometno osebje na direkciji državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ul. št. 33, soba št. 214, kjer je tudi dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu din 400'—. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov za zdravniški prizidek se morajo kolkovati po tar. l>ost. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki za din 130*—.
Kavcijo v višini 10% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake, je položiti za zdravniški prizidek pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 13, za depandanso pa pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubijani, Kolodvorska ul. št. 33, najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne. V gotovini se more položiti1 kavcija za obe zgradbi pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah za vsako gradnjo posebej in za vsa za to gradnjo razpisana dela, ker se bo vsaka gradnja oddala kot celota in ne posamezna obrtniška dela, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod proračuna — torej ne na lastne prepise ponudene enotne cene — s številkami in besedami ponudbene zneske za posamezne postavke in ponudbeno vsoto za vsa dela. Drugače sestavljene ponudbe se ne bodo upoštevale.
Ponudene enotne cene naj bodo za obe zgradbi enake, ker se nameravata oddati obe gradbi, ki tvorita eno celoto, enemu ponudniku.
Zapečatene ponudbe morajo biti kolkovane z državnimi kolki po tar. post.
25.	zakona o taksah, ponudbe za zdravniški prizidek tudi še s 50°/o banovinsko doklado k državnim taksam in z vsemi predpisanimi odprtimi dokumen-li izročene na dan licitacije najkasneje do 11. ure predsedniku komisije.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka v Ljubljani in pri oblastni upravi bolniškega fonda na direkciji državnih železnic v Ljubljani, Kolodvorska ul. 33.
V Ljubljani dne 20. septembra 1938. Kralj, banska uprava dravske banovine. Glavna uprava bolniškega fonda za državno prometno osebje kralj. Jugoslavije.
V. No. 82/115.	2712-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za grad-bo vodovoda v Suhi krajini
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. oktobra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki
se dobe proti vnaprednemu plačilu na-pravnih stroškov din 700'— med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 2,066.973'65.
Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo nižje od zneska din 1,980.574'15.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 20. septembra 1938.
*
II.	No. 22949/1.	2705-3-3
Razglas.
Zoratti Draga iz Maribora. Gregorčičeva št. 29/L, namerava na vodnem kanalu potoka Polskava, pare. št. 639/1 k. o. Ogljcnšak. ob lastnih parcelah št. 489/2 (na levem bregu) in št. 478 (na desnem bregu) na stavbeni pare. št. 40/2 k. o. Ogljcnšak zgraditi vodno napravo za pogon kovačnice. S Francis-turbino z ležečo osjo maksimalne požiralne možnosti Q — 3201/sek in nadlivnega kolesa bi se pri Omesečni vodi Q = 435 1/sek in padcu h *= 4'86 m izrabila bruto sila 28 HP ali na osi obeh motorjev neto (4 -j- 13'3) = 17'3 IIP. Maksimalna izrabljena sila bi znašala pri Q — 500 1/sek skupaj neto Q = 20'3 H P.
Ob predložitvi pravilnih načrtov je zaprosila imenovana za podelitev dovolitve za gradbo te naprave..
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi odredb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/52—1931) v smislu odredb §§ 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 4. in 5. oktobra 1938. s sestankom komisije dne
4.	oktobra 1938. ob 12. uri pri nameravani gradbi kovačnice.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru 1. br. od dne 1. razglasa v občini Zg. Polskava do vključno ‘2. oktobra 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljavili ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane gradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma so bo odredilo po veljavnih zakonskih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek 11., v Ljubljani do 2. oktobra
1938.	ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani due 16. septembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I 260/38-8,	2686
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Briga vi.
B 685/38-5.	2759
Objava.
Predlog upnika, da se uvedi konkurz o imovini »Lesne in gospodarske zadruge Slovenska Bistrica«, se je zavrnil, ker ni imovine.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. septembra 1938.
&
Og 66/38—4.	2783
Amortizacija.
Na prošnjo Markelj Minke, postrežni-ce v Ljubljani, Tyrševa cesta 12 (podstrešje), se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki baje ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v roku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilni knjižici
a) Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, št. 35.610 z vlogo din 19.000’—,
b) Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani, št. 207.626 z vlogo 16.530'40 dinarjev, obe glaseči se na ime Markelj Minka.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 23. septembra 1938.
S 52/38—2.	2758
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 17. avgusta 1938., opr. št. I R 92/38, je bil Gregl Franc, posestnik v Gornji Sušici št. 20, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Zag-meister Anton, posestnik v Gornji Sušici štev. 32.
Okrajno sodišče v Brežicah, odd. I., dne 21. septembra 1938.
*
P 217/38-1.	2773
Oklic.
Tožeča stranka Krstulič Ivanka, pos. hči iz Purge št. 8, je vložila proti toženi slranki Krstuliču Jožefu, pos,, Purga št. 8, radi din 5500'— s prip. k opr. št, P 217/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 24. oktobra 1938. ob devetih dop. pred tem sodiščem v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Peleh Miko, posestnik iz Vel. Sel št. 15, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 24. septembra 1938.
št. 82, 86, 96, 138, 173 m 183.
Cenilna vrednost: din 53.196'30. Vrednost pritekline: din 7975’—. Najmanjši ponudek: din 35.165'—. Varščina: din 5320'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž,-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 16. septembra 1938.
I 159/36—22.	2576
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1938. ob četrt n a d e v e t bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin:
Cen. vrednost Najm. ponudek Varščina
I. skupina:
zemljiška knjiga Buče vi. št. 163 in 235 din	44.773 —	29.848'—	4.477'30
II. skupina:
zemljiška knjiga Buče vl. št. 227, 228 in 229
din	63.9487 0	42.632'46	6.394'87
III. skupina: zemljiška knjiga Kozje vl. št. 22
din	10.843'50	7.229'-	1.084'35
Končno se prodajajo vse skupine po celotah:
din	119.565'—	79.71072	11.956'60
Obveljal bo ugodnejši način dražbe. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. 111.,
dne 5. septembra 1938.
I 373/38—7.	2636
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Virštanj vl. št. 42.
Cenilna vrednost: din 475575. Vrednost pritekli ne: din 50'—. Najmanjši ponudek: din 3170'50. Varščina: din 476'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem
dne 10. septembra 1938.
*
I 46/38-12.	2654
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1938. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dovje vl. št. 35$-
Cenilna vrednost:	I. skupine din
205.192'50, II. skupine din 2.337'-,
III.	skup din 3.352'50, IV. skup. din 8.276'—, V. skup. din 4.432'50, VI. skup. din 2.561'—, VII. skup. din 4.71675.
Vrednost pritekline: din 380’— je upoštevana že v 1. skupini.
Varščina: I. skupine din 20.519'23, IT. skupine din 23370, III. skupine dih 335'25, IV. skup. din 827'60, V. skup. din 443'25, VI. skup. din 256'-, Vil-skup. din 47175.	•	,.:
Najmanjši ponudek: I. skupine din 136.795'—, II. skup. din 1.558'—, III. skup. din 2.235'—, IV. skup. 5.518'-, V. skup. din 2.955'—, VI. skup. din
1.708'—, VII. skup. din 3.145'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori
dne 3. septembra 1938.
&
I 444/37-35.	2563
Dražbeni oklic.
Dne 31. oktobra 1938. dopoldne, n poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
a) Dole vl. št. 103 in 38,
b) Sv. Jurij vl. št. 192 in 298 in
c) Sv. Križ vl. št. 105.
Cenilna vrednost: ad a) din. 102.838'—» ad b) din 8.785'—, ad c) din 2.000'—.
Najmanjši ponudek: ad a) 68.558’73 din, ad b) din 5.856'75, ad c) din 1.333'50-
Vreduost priteklin: din 4.990'—.
Varščina je desetina cenilne vrednosti.
Najproje se postavi na dražbo vsak vložek zase, nato pa vsi vložki skup®! in obvelja dražba, ki poda višji izk^' piček.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom
dražb«?
sicer bi se ne mogle več uveljavlja11 glede nepremičnin v škodo zdražitelj8’ ki je ravnal v dobri veri. .
Drugače pa se opozarja na dražben oklic, ki je nabit na uradni deski te® sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. IW dno 20. avgusta 1938.
I37T/SS—7. — I 430/38—9.	2560
t • *	...
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1938. dopoldne ob devetih in enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin
a) zemljiška knjiga Šmartno vložek št. 380 in
■ b) zemljiška knjiga Dole vi. št. 130 ih 221.
- Cenilna vrednost: ad a) din 45.720'—, ad b) din 53.816'—.
Najmanjši ponudek: ad a) din 35.000, ad Ijj din 35.878'—.
Varščina v gotovini znaša ‘/io cenilne Vrednosti.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-henem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 31. avgusta 1938.
I V 4296/31.	2744
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1938. o b d e s e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vižmarje vi. št. 138, in sicer:
: Cenilna vrednost Najm. ponudek
I. skupina:
hiša št. 48 v Vižmarjih z gospodarskimi poslopji, kmetijskimi in mizarskimi stroji ter pare. št. 16, 17/1, 12, 13, 222 in 17/2
din 291.494'—	194.324'—
II. skupina:
pare. št. 239
din	2.185'—	1.456'—
III. skupina:
pare. št. 407
din	4.605'-	3.070'—
IV. skupina:
pare. št. 412
din	6.011'—	4.008'—
V. skupina:
Pare. št. 808 in 809
din	1.780'—	1.186'—
Skupaj cenilna vrednost: 306.075'— dinarjev.
. Vrednost pritekline: din 13.420'—. Najmanjši ponudek: din 204.044'—. Varščina znaša desetino cenilne vrednosti in jo je položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j0 priglasiti sodišču najpozneje pri draž-“®nem naroku pred začetkom dražbe, ®icer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega 8°dišča.
Dkrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 9. avgusta 1938.
Konkurzni razglasi
975.	2748
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Furman Jožice, trgovke z mešanim blagom v Slovenski Bistrici.
Poravnalni sodnik: dr. Muhič Franc, starešina okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici.
Poravnalni upravnik: dr. Schaubach Boštjan, odvetnik v Slovenski Bistrici.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici dne 4. novembra 1938. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do vštevši 29. oktobra 1938. pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 22. septembra 1938.
Por 9/38-4.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2768 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. septembra 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . 1.849,296.604*95 (+ 3,504.691'—) Devize, ki niso v podlogi 422,941.320-—(+ 2,449.105-71) Kovani novec 405,117.991-—(+ 3,633.168-50) Posojila . . . 1.694,723.225-58 (+41,248.076-20) Vrednostni
papirji . .	234,980.811-64(+25,225.694-44)
Prejšnji predjeml
državi ... 1.642,602.617-69 (+	11.376-—)
Začasni predjeml gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti rezervo. fonda 220,865.556'71 (+ 2,000.000"—) Vrednosti ostalih fondov .......... 33,603.944-50	(+	35.000--)
Nepremičnine........... 195,469.409-29	(+	211.193-58)
Razna aktiva 2.164.745.786-89 (+	4,164.813-04)
9.464.246.268-25
Pasiva.	dinarjev
Kapital , .	180.000.000-—
Rezervni
fond ....	221,596.588*72 (+	61.250"—)
Ostali fondi .	36,558.461"— (+	3.335’93)
Novčanice v
obtoku . . 6.452,345.300--( + 125,309.900--) Obveze na
pokaz 2.245,201.945-91 (- 49,520.292-721 Obveze z rokom ....	50,(XX).000-~
Razna pasiva 278,543.972 621+ 6,628.924'26i
9.464.246.268-25
Obtok in obveze .... 8.697,547.245"91 Celotnokritje .... 27*32 '/„
Kritje v zlatu .... 27.06'/,
Obrestna mera:
po eskomptu.................................6%
po zastavah: na zlato in varante ..*••*• 5% na vrednostne papirje • ■ a • • • 6%
VI št. 42.370/38.	2776
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje ofertno licitacijo v skrajšanem roku 7 dni za oddajo tesarskih, delno mizarskih in kleparskih del pri portatnem poslopju »Žal« pri Sv. Križu.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra 2/II, soba št. 7, od 29. septembra t. 1. dalje med uradnimi urami za običajno odškodnino. Ponudbe je treba predložiti do 6. oktobra t. 1. do 11. ure. Takoj nato bo sledilo odpiranje ponudb v sejni sobi mestnega tehničnega oddelka.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 26. septembra 1938.
Predsednik: dr. Juro Adlešič s. r.
*
VI št. 49.694/38.	2777
Razpis.
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo težaških, zidarskih in železobe-tonskih del za zgradbo grobnice padlim vojakom na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani v roku 14 dni.
Popis dela, načrti in stavbeni pogoji se dobe v pisarni mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra, II. nadstropje, soba št. 7, med uradnimi urami.
Pravilno kolkovane ponudbe je v zapečatenem ovoju vložiti v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva do dne
12.	oktobra t. 1. do li. ure, kjer bo takoj nato sledilo komisijsko odpiranja olert.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 1. septembra 1938.
Predsednik: dr. Juro Adlešič s. r.
*
T. No. 45/25-1938.	2685-3-3
Razglas o licitaciji
za oddajo gradnje dovozov k železo-betouskemu mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80’275 državne ceste št. 50.
Ker prva, z razglasom sreskega načelstva v Celju z dne 27. avgusta 1938., T. No. 45/20, razpisana licitacija za oddajo gradnje dovozov k železobetonske-mu mostu čez Hudinjo v Škofji vasi v km 80 275 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na soboto dne 1. oktobra 1938. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju.
Proračun znaša din 79.022'— kavcija din 8.000'-.
Nadrobne podatke in pojasnila o licitaciji dobijo interesenti v uradnih urah pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Sresko načelstvo v Celju dne 16. septembra 1938.
No. 3843/15—38.	2772
Razpis.
Občina Čatež, srez brežiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje ustrezno čl. 12. uredbe o obč. uslužbencih. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali ujej enake strokovne šolo z zavržnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po 61. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini.
Občina Čatež dne 25. septembra 1938.
Št. 3520/38.	2749
Razpis.
Občina Litija, srez litijski, razpisuje sledeča pragmatična službena mesta;
1. občinskega tajnika,
2. občinskega blagajnika,
3. občinskega vojaškega referenta.
Šolska izobrazba: Popolna srednja šola z zaključnim izpitom, oziroma spregled kvalifikacije.
Za blagajnika varščina: din 10.000'—.
Prednost imajo prosilci z večletno prakso.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni
po objavi tega razpisa v »Službenem listu« -pri tej občini.
Uprava občine v Litiji
dne 21. septembra 1938.
&
No. 579/11.	2774
Razpis.
Občina Sv. Štefan, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje-pripravnika. Šolska izobrazba: dovršeni 4 razredi srednje ali njej enake šole. Prednost imajo organisti. Prošnje s potrebnimi dokumenti po členih 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v 30dncv-nem roku pri podpisani občini.
Občina Sv. Štefan dne 25. septembra 1938.
j!;
P. S. št. 16/36.	2752-3-1
Razpis.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje nabavo 2 bluz, 2 hlač in 2 kap s kokardo za uradnike polic, straže V. in VIII. skupine in 53 bluz, 51 hlač, 53 kap s kokardo in 53 malih vrvic za policijske stražnike.
Javna ustna licitacija bo dne 3. novembra 1938. ob 11. uri v pisarni poveljnika policijske straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisanem predstojništvu — poveljniku policijske straže.
Predstojništvo mestne policije —
policijska straža — v Mariboru dne 24. septembra 1938.
Prcz. št. 1934/38.	2781-3-1
Razpis.
Na podstavi odločbe g. ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 22. septembra 1938., S. št. 27.208, razpisuje obča državna bolnidti v Ljubljani v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« mesto šefa prsnega oddelka.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih in zakonu o bolnicah, da so specialisti za prsne bolezni in da niso po položaju starejši od V. položajne skupine.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih je vložiti neposredno pri sanitetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz upravne pisarne obče drž. bolnice v Ljubljani
dne 26. septembra 1938.
*
Ad št. 608/38.	2679-3-3
Razpis dobave.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje za dobavo mesa, mesnih izdelkov in slanine za čas od odobritve druge ofertne licitacije oziroma od 1. novembra 1938. do 31. marca
1939.	po nalogu ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje O. št. 14.675 z dne 12. IX. 1938. v skrajšanem roku desetih dni drugo javno ofertno licitacijo, ki se bo vršila po določilih zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje dne 11. oktobra 1938. ob 11. uri dopoldne v pisarni tukajšnje bolnice.
Pogoji kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije se dobijo med uradnimi urami pri upravi bolnice.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani
dne 17. septembra 1938.
Štev. 903/38 pr.	2784
Rektorat univerze kralja Aleksandra I.
razpisuje mesto fakultetnega knjižničarja na juriilični fakulteti v Ljubljani.
Pravilno kolkovane, lastnoročno pisane in podpisane prošnje, opremljene z listinami po čl. 3. zakona o uradnikih in z dokazilom o popolni srednješolski izobrazbi po čl. 185., lit. c), obče univerzitetne uredbe, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1938. na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani.
Prednost imajo prosilci, ki so že bili v državni ali samoupravni službi. Poleg državnih jezikov morajo kompetenti ob-
vladati tudi nemščino in po možnosti Še kak romanski jezik.
Itektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
dne 27. septembra 1938.
Rektor: dr. Kušej s. r.
Razne objave
2757
Objava.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odločbo z dne 28. julija 1938., št. 25.011 K, na podlagi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. in uredbe o izpremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne
5.	oktobra 1935. dovolilo podpisani hranilnici;
1. odlog plačil za dobo šestih let;
2. obrestno mero za stare hranilne vloge in vloge po tekočih računih z letno 2% bruto, računajoč od dne
26.	februarja 1935.;
3. finančne olajšave iz čl. 15. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
Hranilnica za konjiški okraj v Slovenskih Konjicah dne 23. septembra 1938.
*
2779
Poziv upnikom.
»Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurju ob južni železnici, registrovana zadruga i omejeno zavezo« je po odloku ministrstva za kmetijstvo z dne 29. januarja 1938., št. 33.112/V/37, prešla v izvenstc-čajno likvidacijo.
Likvidacija je bila poverjena »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«, za vr-šilev likvidacijskih poslov pa je bil pooblaščen Alojzij Bajec, tajnik Kmetsko posojilnice v Celju.
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve po stanju 8. maja 1938. v roku treh mesecev na naslov podpisanega likvidatorja.
Celje dne 30. avgusta 1938.
Alojzij Bajec,
tajnik Kmetske posojilnice v Celju, likvidator.
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico št. 26, izdano z dnem 12. novembra 1936. 11° občini Sodražica, srez kočevski, in j° proglašam za neveljavno.
Arko Ivan s. r., Brezje 71.
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdan0 leta 1929. po občini (Mošnje) Brezje in jo proglašam za neveljavno.
Klinar Franc s. t* Noše 1 — o. Brezje*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. [Tiska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.
%