Politicen list za slovenski narod. Po poŠti prejeiuan velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta f* gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". M Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska onkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. S3. 7 Ljubljani, v torek 12. aprila 1892. Letnik XX. Po deželnih zborih. i. Navada je, da razgovor po deželnih zborih začenjamo b kranjskim deželnim zborom. Ker smo pa o kranjskem deželnem zborn že tako obširno poročali, hočemo letos nekoliko odstopiti od stare navade in začeti z drugimi deželnimi zbori onih kro-novin, po katerih bivajo Slovenci. Ta kratek naš pregled bode čitateljem pokazal, da naši bratje po jeziku in krvi morajo biti hud boj za narodni obstanek in da je baš v deželnih zastopih ta boj najtežavnejši in najobupnejši, ker se morajo upirati sovražnim in brezozirnim večinam. Zaterej si naši čitatelji lahko mislijo, da bodemo imeli le malo veselega povedati o letošnjem deželnozborskem zasedanju, pač pa mnogo žalostnega. Štajersko. Začeti hočemo z deželnim zborom štajerskim. Da iz Gradca SIoveDci v narodnem oziru nemarno dobrega pričakovati, je pač znano. Ži volitev jed-nega deželnega odbornika je nam pokazala, da večina Slovencem ne mara biti nič prijaznejša, nego je bila dosedaj. Tretjina prebivalstva na Štajerskem je slovenska, v deželnem odboru je pa vseh šest članov nemških in od teh je le jeden konservativen. Določitve o volitvi deželnega odbora nam neso ugodne. Kmetske občine volijo jednega, mesta in trgi jednega, in veleposestniki jednega odbornika, tri pa ves zbor. Dokler imajo nemški liberalci večino, jim je tudi zagotovljenih pet deželnih odbornikov, konservativcem pa jedino zastopnik kmetskih občin. Pravično bi seveda bilo, da bi večina Slovencem prepustila jeden sedež izmej onih, za katere voli ves zbor. Slovenska delegacija se je tudi bila obrnila do večine v tem oziru, ali našla je le gluha ušesa. Liberalci ne dopusti, da bi jih Slovenec v deželnem odboru vsak dan s svojo prisotnostjo opominjal na to, da je velik del dežele slo-vensk, in jim s tem motil mirno spanje. V Gradcu se boje vsakega znamenja, da bivajo tudi Slovenci v deželi, samo deželnih priklad se tudi od Slovencev ne branijo. Za Slovence bi bil slovenski zastopnik v deželnem odboru tem večjega pomena, ker ima deželni odbor velik vpliv na šolske zadeve, in kakor iz vsakoletuega poročila razvidimo, meša se tudi jako rad v šolske stvari. Glavno njegovo prizadevanje pa meri le na ponemčevanje Slovencev. Vsaj iz vseh poročil deželnega odbora izvemo v prvi vrsti, kaj se je storilo za nemščino po slovenskih šolah. Dobro bi bilo, da bi že v deželnem odboru kak Slovenec pojasnil pri priliki naše razmere. A ravno to so hoteli Nemci preprečiti in zaradi tega sta uemško-liberalna in nemško-narodna stranka volili kakor jeden mož našega nasprotnika v odbor. Posebno pomenljivo je, da so pri tem, kakor tudi pri drugi priliki, tudi zastopniki veleposestva se pridružili našim nasprotnikom. Naloga veleposestnikov bi pač bila, posredovati mej nasprotnimi strankami, nikakor pa ne postavljati se tako po robu proti željam velikega dela prebivalstva v deželi. Tako postopanje veleposestnikov moramo si dobro zapomniti, posebno ker nam včasih kažejo neko na videzno prijaznost. Deželni zbor kranjski. (XIV. srja, dne 8. aprila.) Nova deželna bolnišnica. (Dalje.) V svrho primerne rešitve vprašanja o kanalizaciji je deželni odbor dne 6. julija 1891 sklical enketo, h kateri so na vabilo prišli razven bolničnega ravnatelja in zdravnikov c. kr. deželni zdravstveni poročevalec dr. F. Keesbacher in mestni fizik dr J. Kopriva. Enketa izrekla seje, da bi se za odvajanje podnebnih in odpadnih vodil moral zgraditi kaual. Deželni odbor obrnil se je torej z noto z dne 21. julija 1891 do mestnega magistrata, da bi zaradi grajenja kanala ob Dunajski cesti do tja, kjer se bode ž njo stikala nova bolnična cesta, potrebno odredil. Magistrat je pa z noto z dne 14. marcija 1892 obvestil deželni odbor, da je občinski svet v seji s dne 1. decembra 1891 grajenje tacega glavnega kanala odklonil. Vsled tega sklepa naročil je dežtlni odbor že 11. decembra 1891. deželnemu inženirju V. Hraskemu, da poroča, kako bi bilo izpeljati kanalizacijo od nove bolnice do reke Ljubljanice in koliko bi znašali stroški zi tak kanal. Deželni odbor je bil namreč mnenja, da bi se morale ne le podnebne in odpadne, vode, temveč tudi vse druge odpadne snovi: kuhinjska in kopelska voda, itd. z bolničnega ozemlja odpravljati in po kanalu v reko Ljubljanico odvajati, ker le na ta način bi se bolnično ozemlje za vselej obvarovalo napojenja z nalezljivimi snovmi. Sicer so pa preiskave od merodajne strani (Pettenhofer) določile, da se človeški odpadki brez zadržka smejo odvajati v tekoče vode do količine '/15 kana-love tekočine na 1 tekoče vode. Inženir Hrasky je predložil izdelek dne 30. januvarija 1892, v katerem je podrobno razpravljal zdravstvene prednosti in tehnične razmere grajenja tacega kanala, priloživši natančen načrt kanala in stroškovni proračun. Kanal držal bi skozi Dunajsko, vozno in Martinovo cesto ter za Št. Petersko vojašnico v Ljubljanico. Stroški za grajenje proračunih so se na podstavi od tukajšnjih in inozemskih stavbinskih tvrdk zahtevanih ponudeb s 25.000 gld. Deželni odbor je izročil elaborat c. kr. deželni vladi v to svrho, da bi poizvedel mnenje deželnega zdravstvenega sveta, kateri je o tem predmetu v svoji seji dne 15. februvarija 1892 obravnaval in se za izpeljavo tacega kanala za odvajanje vseh voda in odpadkov pritrjevalno izrekel. Skupni stroški za zgradbo bolnice znašali bi: I. Upraviteljsko poslopje, štirje bolniški oddelki, mrtvašnica in go- LISTEK Sebastopolj. (Spisal Lov Tolstoj, prevel J. P.) II. Ko sta prišla v ulico razvaljenih zidanih sten tatarskih hiš, so poročnika Kozeljcova zadržali vozovi bomb in topovskih krogelj, ki so se zbrali na potu v Sebastopolj. Dva pešca sedela sta v prahu na kamnih razrušene zagraje ob potu in jedla vodene dinje s kruhom. „Greste li daleč, rojak?" rekel je jeden vojaku, ki se je z malo vrečo na ramah ustavil pri njima. „V stotnijo pojdem iz gubernije," odgovoril je vojak, gledajoč v strau od dinje in popravljajoč vrečo na hrbtu. — „Že tri tedne smo bili pri vojaškem senu, ali sedaj so pa nas vse poklicali; ne v4m, kje je sedaj naš polk. Pripovedujejo, da so minoli teden bili v Korabeljni. Ste kaj slišali, gospoda?" „V mestu je, v mestu, bratec," odgovoril je drugi, star vozniški vojak, ki je z nožem izrezoval dinjino belino. „Se le pol dnč je, kar smo prišli od tam. Kako hudo je, bratec!" „Kaj je takega?" „Mari ne slišiš, danes od vseh stranij streljajo, da ni mesta več celega. Koliko so že pobili naših, ni moči povedati." Govoreč, je mahal z rokama in popravljal kapo. Prišedši vojak je zamišljeno zmajal z glavo, pocmokal z jezikom, potem potegnil iz golenice pipo. Ni je nabasal, temveč le malo razkopal nago-reli tobak in zažgal kos kresilne gobe pri vojaku, ki je kadil, in privzdignil kapo. „Torej z Bogom! Prosim, nikar kaj ne zamerite," in Btresnil je s hrbtom vrečo in šel dalje po potu. „Oh, da bi se zdrav povrnil," rekel je vojak, ki je rezal dinjo. „Vsejedno!" zamrmral je odšli vojak, motajoč se mej kolesi nakupičenih voz. III. Postaja je bila polna ljudij, ko je prišel Ko-zeljcov. Sel je k njej. Prva osoba, katero je srečal, je bil postajini vodja, suh, mlad človek, ki se je prepiral z dvema častnikoma, ki sta šla za njim. „In res, kakor bi čakala tri ali pa deset dnij Se generali počakajo!" rekel je vodja, da bi ja podražil, — „pa vama precej ne zaprežem." „Pa nikomur ne dajati konj, če jih ni . . . zakaj jih je pa dobil neki streže z rečmi?" kričal je starši častnik s kozarcem v roki in vidno nalašč se izogibajoč zaimenom, pa vendar dajoč razumeti, da bi postajnemu vodji lahko rekel: ,ti'. „Sami razsodite, gospod vodja," rekel je jecljajoč drugi mladi častnik, — „midva ne potujeva za zabavo. Že morajo naju potrebovati, da so naju poklicali. Vse to povem generalu. Potem že veste, kaj . . . Vi ne spoštujete dovolj častniškega stanu." „Vi vse spridite!" posegel je starši nevoljen v besedo: — „vi morate vedeti, kako se mora govoriti ž njim. Sedaj je zgubil vse spoštovanje. Konje sem, to minuto, pravim jaz!" „Prav rad, gospod, ali kje naj jih pa vzamem?" Postajin vodja je nekaj časa molčal, potem pa mahajoč z rokama izpregovoril: „Jaz, gospoda, vse dobro včm, kaj naj storim. Dajte mi vsaj (na obrazih se je častnikoma pokazalo upanje) , . . vsaj do konca meseca me pustite živeti, — potem pa mene ne bode več tukaj. Rajši pojdem na Malahov kurgin (staro grobišče), kakor spodarska poslopja.....gld. 248998 II. Kuhinjsko poslopje s kapelo . „ 50000 III. Iufekcijska bolnica...... 22613 IV. Vodovod in kopališče .... „ 11110 V. Zvezni hodniki po Waidinannu „ 2970 VI. Poti, ceste in vrtne naprave . „ 5000 VII. Mehanični del kuhinjske oprave „ 4000 VIII. Kanalizacija znotraj bolnice . . „ 4000 IX. Vpeljava plinove razsvetljave . „ 5000 X. Naprava telegrafa...... 500 XI. Glavni kanal....... 25000 skupaj . gld. 379191 torej mimo proračuna, prodloženega v lanskem zborovanju s gld. 320000 za bolnico in s . . 22000 za infekcijsko bolnico, skupaj . . „ 342000 več za...........gld. 37191 Naposled se glede administracijskega poslopja, v katerem bode umeščen tudi oftalmološki oddelek pripomni, da je deželni odbor dal napraviti še drug načrt, po katerem bi bilo namesto jednega velicega paviljona s podzemeljskim obokom graditi dva mala paviljona, jednega za administracijo, druzega pa za oftalmološki oddelek. Na ta način odpravila bi se ne le nepriličnost, da bi bil jeden bolniški oddelek umeščen v admini-straiijskem poslopju, temveč bi bilo tudi brez večib stroškov po dozdanjih skušnjah moči pripraviti za oftalmološki oddelek potrebno število postelj. Po prvotnem načrtu odpadlo je na ta oddelek samo 24 postelj, v samostojnem oddelku bi pa bilo prostora za 36 postelj Sprejeti so bili naslednji nasveti finančnega odseka: Z ozirom na to,'da bi bil nameravani kanal od nove bolnišnice za Bežigradom do Ljubljanice jako drag in ker je potrebno, da poseben veščak na podlagi predloženih načrtov dokaže, da bi ta kanal zadoščal vsem zahtevam — naroča se deželnemu odboru, naj poizveduje, ali bi se ne moglo dobiti primernejše stavbišče za novo bolnišnico, posebno z ozirom na potrebo kanala; pri tem naj bi se posebno v poštev jemalo za cerkvijo sv. Petra ležeče knezoškofijsko zemljišče, parcele št. 16/1, 17 in 18 v obsegu 12 oral 297 Q V slučaju, da bi kompetentni faktorji z zdravstvenega stališča to zemljišče priznali primernim in bi se moglo dobiti za primerno ceno, pooblašča se deželni odbor, da to zemljišče takoj kupi, ono za Bežigradom pa proda za primerno ceno, vendar ne pod kupno ceno. I. Za slučaj nakupa omenjenega zemljišča in v interesu takojšnjega zgrajenja nove bolnišnice naj se: 1. Predloženi načrti in proračun potrdijo s pogojem, da se bodo vsa poslopja brez premen mogla zgraditi na tem zemljišču; 2. deželnemu odboru se naroča, da za vsa poslopja konkurenčnim potom razpiše oddajo del tako, da se grajenje more pričeti še to leto; 3. ob jednem naj stopi v dogovor s kompe-tentno cerkveno oblastjo, ali bi bilo mogoče cerkev sv. Petra porabljati za bolnišnično cerkev, v katerem slučaju bi ne bilo treba posebne kapele. Ko bi te obravnave ne imele vspeha, naj se zgradi hišna kapela po prvotnih nasvetih. II. Če omenjenih zemljišč v primerno kratkem času ne bode mogoče dobiti in bi se zgradba nove bolnišnice morala zavleči, ostanejo v veljavi že predloženi načrti in proračuni in je za ta slučaj 4. deželni odbor pooblaščen, da zaradi kanalizacije natančno, strokovno preiskuje in o tem poroča v prihodnjem zasedanju. 5. V tem slučaju naj se oddaja del, izvzemši kuhinjsko iu gospodarsko poslopje s kapelo vred takoj razpiše, da se more graditev pričeti še to leto. 6. Deželni odbor se pooblašča, da z redom usmiljenih sesti¡1, sklene pogodbo, po kateri se jim dovoli pavšalni znesek 50.000 gld. za kuhinjsko in gospodarsko poslopje s kapelo vred; grajenje pa mora voditi sposoben, od deželnega odbora potrjen stavbeni voditelj, natančno po načrtih in pod kontrolo deželnega stavbinskega urada. V tej pogodbi naj se natančno določi, da je d9žela neomejena lastnica vse stavb. III. V obeh slučajih pa se morajo 7. vse zgradbe spraviti pod streho do jeseni 1893 in dovršiti do konca avgusta 1894. 8. Izvršitev teh ukrepov pa je pred vsem odvisna od formalne pogodbe z g. J. Gorupom. 9. Končno se vzdržuje za leto 1890 dovoljeni kredit 50.000 gld. za 1. 1892. Vsi ti predlogi so bili sprejeti. Poslanec baron Schwegel dalje poroča v imenu finančnega odseka o strežniškem osobju v blaznici na Studencu. Deželni odbor je predložil dolgo poročilo o poizvedbah glede strežniškega osobja v Celovcu, Inomostu, Solnogradu, Gradcu, Brnu in Lincu. Končni nasvet odborov je, naj se to vprašanje odloži do časa, ko se bode sploh izvršila organizacija na Studencu. Finančni odsek pa predlaga: Deželnemu odboru se naroča, naj strogo preišče vse nedostatke v blaznici na Studencu in o tem poroča v prihodnjem zasedanju, ob jednem p^ stavi primerne nasvete o uravnavi zdravniške in strežniške službe v tem zavodu. Poslanec V i š n i k a r poroča o prošnji deželnih uradnikov za uravnavo petletnic ter stavi r imenu finančnega odseka naslednji predlog: Prošnja deželnih uradnikov se odstopa deželnemu odboru z naročilom, da napravi in predloži v prihodnjem zasedanju preosnovo pravilnika o pet-letnicah z dne 4. oktobra 1871 tako, da se petletnice vštevajo v plačo in pokojnino. Petletnice, katerih število je primerno znižati, naj dobivajo uradniki in služabniki še-le potem, ko služijo gat let v istem plačilnem razredu, in so urediti tako, da uradnik nižjega razreda s petletnicami in aktivitetnimi dokladami vred, katere naj se odnosno tudi urede, ne bode mogel doseči plače uradnika višjega razreda. Ob enem naj se predloži normala o dijetah deželnih odbornikov in deželnih uradnikov. Poslanec Luckmann načelno ni proti predlogu, a prej je treba izdelati penzijski statut; zato bi pa tukaj ostal. Delajte, kar hočete. V vsej postaji ni niti jednega močnega voza, konji pa že tretji dan niso videli povesna sena." In postajini vodja je zginil za vrati. Kozeljcov je s častnikoma vkupe šel v sobo. „Kaj?" rekel je popolnoma mirno starši častnik mlajšemu, če tudi je poprej se kazal razkačenega, — „tri mesece že potujeva, pa še počakajva. Ce ne bo posebne nesreče, že prideva." Zakajena, umazana soba bila je tako polna častnikov in kovčegov, da je Kozeljcov jedva našel mesto pri oknu, kjer se je usel. Gledajoč obraze iu poslušajoč pogovore, usel se je k oknu. Na desno od dveri, okoli vegaste, umazane mize, na kateri sta stala dva samovara s semtertja pozelenelim bakrom in bil razložen slador v raznih papirjih, sedela je glavna skupina: mlad častnik brez brk v obšiti suknji je nalival čajno posodo. Štirje ravno tako mladi častniki bili so v raznih kotih sobe; jeden izmej njih je bil položil pod glavo nekak kožuh in je spal na divanu; drugi je stoječ pri mizi rezal pečeno koštrunino brezrokemu častniku, sedečemu pri mizi. Dva častnika, — jeden v pobočniškej suknji, drugi v pehotni suknji toda v tenki, s torbo čez ramo, — sedela sta pri peči. iu po tem, kako sta gledala na druge, in kako je ta, ki je imel torbo, kadil smodko, se je videlo, da nista navadna peš-častnika in da sta s tem zadovoljna. Ne da bi viduo prezirala druge v obnašanju, temveč videla se jima je sama zadovoljnost, ki se je nekoliko opirala na denar, nekoliko pa na zveze z generali. Očitno je bilo, da sta prepričana, da sta več od drugih, če tudi sta to še nekako hotela skrivati. Mlad doktor z debelimi ustni in pa topničar z nemško fizijonomijo sta sedela skoro na nogah mladega častnika, spečega na divanu, in štela denar. Štirje častniški sluge so dremali ali pa prevračali culice in kovčege. Mladi častniki, ki so, kakor je ou na prvi pogled spoznal, ravno prihajali od svojih vojev, mu niso ugajali. Glavno je pa, da se je sedaj on spomnil, da njegov brat ima te dui priti v jedno sebastopoljsko baterijo. Na častniku s torbo, katerega je on že nekje videl, se mu je vse zdelo zoperno in nesramno. Z misijo, da mu dobro odvrne, ko bi se spomnil, da bi mu kaj rekel, šel je od okna k peči in se usel na klop. Sploh on kot čisti vojni in dobri častnik ni ljubil „štabnih", za kakoršne je na prvi pogled spoznal ta dva častnika, (Dalje slčdi.J predlaga, naj se izpusti v predlogu besede: „Tako, da se petletnice vštejejo v pokojnine." Poslanec Hribar ugovarja predgovorniku, da bi se petletnice ne vštevale v pokojnine, in graja, da se še sedaj ni predložil penzijski statut, dasi je bilo to skleneno že leta 1886. — Predlog finančnega odseka je bil sprejet. Poslanec K lun poroča o prošnji učitelja A. Vertniks, da bi se mu pri umirovljenju štelo 40-letno službovanje, ter nasvetuje: Učitelju Antonu Vertuiku dovoljuje se milostnim potom pokojnina letnih 500 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada. — Obvelja. Isti poroča o napravi zavoda za gluhoneme in slepe na Kranjskem. Poročilo deželnega odbora o tem je jako obširno. Poročevalec omeni, da bi zaklad zadoščal za gluhoneme, za slepe ne. Oba zavoda bi bila lahko pod jedno streho, le pri pouku bi morala biti ločena. Vlada je obljubila podporo. Deklice bi se morda lahko oddale v zavod v Šmi-helu pri Novem Mestu. Finančni odsek predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, da naj se z vso odločnostjo in brez zamude poprime ustanovitve lastnega deželnega zavoda za gluhoneme in slepe. V ta namen naj za ta zavoda napravi natančno osnovo, v kateri naj se ozira na število gluhonemih in slepih otrok in pretresa vse potrebne okolščine, zlasti: a) ali se dasta oba zavoda pod enim upravništvom spraviti pod eno streho; b) v koliki meri se imajo gojenci obeh vrst ločiti glede stanovanja, vzgojevanja in pouka; c) ali bi ne bilo prav, gluhoneme otroke ločiti po spolu in vsaj za prvi čas zavod vrediti morda samo za dečke, gluhoneme deklice pa proti primerni odškodnini iz ustanov za gluhoneme v odgojo izročiti ubogim šolskim sestram v Šmi-helu pri Novem Mestu? 2. Dalje se deželnemu odboru naroča: a) Da dogovorno z deželno vlado za zgradbo omenjenega zavoda kupi primerno posestvo; b) da preskrbi potrebne načrte in natančen preudarek stavbenih troškov; c) da sestavi pravila z vsemi potrebnimi določbami ; d) da v prihodnjem zasedanju o vsem tem deželnemu zboru poroča in mu stavi potrebne predloge. Vsi predlogi obveljajo. Poslanec vitez Langer poroča o odkupu kneza Auersperga mostov na Krki in \ Soteski. Oba mosta sta na ponudbo za 5800 gld. z mitniškimi pravicami. Mostarina na Krki je v zakupu za 218 gld. 10 kr., mostarina v Soteski znaša do 60 gld. Mosta sta v dobrem stanju. Sprejet je bil naslednji predlog finančnega odseka: Deželnemu odboru se naroča, naj z gospodarskim in dohodarskim uradom v Soteski kot pooblaščencem' kneza Auersperga prične obravnave zaradi odkupa obeh mostov ter v prihodnjem zasedanju o tem poroča. Poslanec P o v š e poroča o uvrstitvi občinske ceste iz Šneberga v Zalog med okrajne ceste. V 4. seji dne 24. oktobra 1890. leta izročil je deželni zbor prošnjo občine poljske za uvrstitev iz Šneberga na Zalog držeče občinske ceste med okr. ceste deželnemu odboru z naročilom, da preišče stanje te ceste in poroča o tej cesti. Iz poročila deželnega odbora razvidi se, da ima napominana občinska cesta povsem bistveni znak okrajne ceste, kajti ona veže po najkrajši poti neposredno dve glavni okrajni cesti, to je ono, ki vodi od Ljubljane v Dol, in drugo, ki vodi v Zalog-Slapnico in v okraj litijski. Posredno pa dela najkrajšo zvezo med okrajnima cestama Cruuče Sv. Jakob in Kamnik-Domžale-Sv. Jakob; iz tega pa je razvideti, da služi v veliko prometno korist vsem ob teh cestah ležečim vasem, oziroma okrajem Ljubljana, Kamnik, Brdo in deloma Litija. Cesta, ki je le 41/* kilometra dolga, je povsem ravna, nima nikakih klancev in npeha, kakor ga je na Ce-škem, kajti naša presrčna želja je, da se naredi mir mej avstrijskimi narodnostmi. .Ker so pa naše razmere precej podobne tirolskim, je naša dolžnost, da pazno zasledujemo to stvar. Kar se hoče dovoliti Italijanom na Tirolskem, odrekati se ne sme tudi nam Slovencem. Posebno na Štajerskem vlada lahko veliko stori, ker s svojim vplivom v deželnem zboru lahko pomore konservativcem do večine. Konservativci so pa prijaznejši Slovencem, kakor"liberalci. Veliko pa tudi vlada lahko stori administrativnim potom. Ogersko. Specijalna budgetna debata se v državnem zboru jako na dolgo vleče. Vlada se že boji, da do konca maja budget in finančni zakon ne bodeta rešena in zatorej misli zbornico prositi, da se podaljša budgetni provizorij. Sicer se pa misli, da hoče s tem, da se zahteva podaljšanje budgetnega provizorija, vlada le vplivati .na opozicijo, da bi tako ne zavlačevala podrobnega posvetovanja o budgetu. Vnašaj® države». Milan. Bivši kralj srbski še ni dobil nobenega državljanstva. Dogovarjal se je z rusko vlado, da bi postal ruski državljan. V tem slučaju bi bil dobil od ruske vlade nekako pokojnino. Seveda, Rusi bi bili tako preskrbeli Milana le zaradi tega, da bi vplival v ruskem zmislu na Srbijo. Ker se je pa ruska vlada popolnoma preverila, da Milan nima v Srbiji najmanjšega vpliva, so se pa pogajanja razbila. Rusija. Kacega pomena je finančni minister Višnjegradski za Rusijo, najbolje kaže to, kako so se že razveselili nemški listi, ko se je razširila vest, da je zbolel. Berolinski listi na njegovo bolezen sploh neso hoteli verjeti in so mislili, da se je le carju zameril in zatorej v kratkem pod pretvezo bolezni odstopi. Vest o bolezni Višnjegradskega je v Berolinu vzbudila nado, da se zboljšajo zlasti narodnogospodarsko-politične razmere mej Nemčijo in Rusijo. Argentinija. Predvčeraj so v Argentiniji bile volitve voliluih mož za volitev predsednika. Ra-dikalci se volitev niso udeležili. Ker je več vodij zaprtih, je radikalna stranka popolnoma desorgani-zovaua. Dnevne novice. V L j u b lj a u i, 12. aprila. (C. in kr. visokost nadvojvoda Albreht) se je danes zjutraj z brzovlakom južne železnice peljal skozi Ljubljano v Pulj. (Volitve v mestni zbor ljubljanski.) Naznanili smo že, da so razpisane volitve v mestni zastop ljubljanski iu se bodo vršile dne 25., 27. in 29. t. m. — Odbor „Katoliško političnega društva" se je v včerajšnji seji razgovarjal o postopanju konservativne stranke pri prihodnjih volitvah. Sklenil je, da „Katoliško-političuo društvo" velikonočni ponedeljek skliče shod konservativnih ljubljanskih volilcev ; pri tem volilnem shodu bo poročal dr. V. Grego rič o mestnem gospodarstvu in o svojem delovanju v mestnem zastopu ; na to bo : r a z g o v o r o volit v a h. Gospode konservativne volilce prosimo, da se v obilnem številu udeleže volilnega shoda velikonočni ponedeljek; ?euske-volilke pa že sedaj opomnimo, naj bodo pozorne pri oddaji pooblastil, s katerimi so se lansko leto godilej obsodbe vredne sleparije. Pooblastila je izročati le zanesljivim, znanim možem. — Radikalno „Slovensko društvo" je imelo dne 10. t. m. volilni shod. Dr. vitez Blei weis je bil mnenja, da bi morda kazalo v II. in III. volilnem razredu prepustiti opoziciji po jedno mesto. Zoper tak kompromis sta se izjavila krojač Kune in dr. Tavčar. G. Kune je med drugim izpre-govoril moške besede, vredne samo g. M. Kunca, rekoč: „Kar se tiče kompromisa, s kom pa naj bi ga sklepali? Kdo je tisti faktor, s katerim naj se dogovarja naš predsednik?" — Čudno je, da stavi to vprašanje baš g. Matija Kune, ki se je taktično lani dogovarjal z onim faktorjem, po katerem je na shodu „Slov. društva s toliko emfazo še-le popraševal! Škarje, škarje, gosp. Kune! — Na podlsgi teh razgovorov so zavrgli kandidaturo enega najdejavnejših mestnih odbornikov, kar so radikalci sami priznali na tem shodu, namreč dr. V. G r e.g o r i č a , na njegovo mesto pa postavili čevljarja g. Jarneja Žitnika. Radikalni strankarski strasti je bilo s tem zadoščeno, je li pa tudi vestni skrbi za mestno gospodarstvo, to je drugo vprašanje, (Preč. gospod profesor Tomo Zupan) nam javlja, da ne prevzame v „Slov. Narodu" in „Lai-bacher Zeitung" označene kandidature v ljubljanski mestni zbor. (Predavanje v Rndolfiuumn.) Precej obilni muožici izbranega občinstva je razlagal g. profesor S. Rut ar v Rudolfinumu v slovenskem jeziku o tem, kaka da je bila nekdaj struga Ljubljanice in kako so po njej plovili. Pokazal je na karti nekdanje ljubljansko pristanišče na Bregu. Ljubljanica ima od Vrhnike do Ljubljane samo pol metra padca ali strmca. Da so mogli brodariti, so vredili reki strugo, da je tekla voda na drugem kraju, kakor danes. Bilo je na tej reki vsa stoletja, dokler se ni odprla tržaška železuica, polno življenja. Velike in male ladije so plule po vodi gori in doli. Neko tako 26 metrov dolgo ladijo so predlanskim izkopali na Koslerjevem zemljišču na barju. Trnovci in Krakovci so imeli svoje privilegije. Najstarejši je od cesarja Friderika III. iz leta 1489, ki določuje, da sme Trnovce v vseh zadevah (razven kriminalnih) soditi samo vodni čolnar v Ljubljani. Ustanovili so plovci tudi bratovščino, s katero so lepo poskrbeli za bolne in umrle ude zadruge. Poleg drugih cesarjev je Trnovcem privilegije in opravilnik potrdila tudi cesarica Marija Terezija. Posebno lepo ladijo so izdelali za priliko, ko so cesarja Leopolda peljali iz Ljubljane na Vrhniko. Ob bregovih Ljubljanice je stalo ta čas polno mogočnih hrastov, da ni delal vihar na vodi presilnih valov. Plovili so tudi pod Ljubljano proti Savi in dalje v južne kraje. Zaradi slapov pri Fužinah so napravili ob strani 810 metrov dolg prekop od leta 1720 do 1739. Da bi se osušilo močvirje, so pa leta 1780 naredili Gruberjev prekop in leta 1728 uravnali strugo Ljubljanice pod prisilno delavnico. L. 1840 so iztesali za Ljubljanico celo parnik, ki je bil 28 metrov dolg. Krstili so ga „Erzherzog Johann", a čez nekoliko let ga prodali Oelovčanom za vrbsko jezero. Sklenil je govornik predavanje z nado, da se še kdaj oživi prijetna zabava vožnje po Ljubljanici, posebno kadar bode iztrebljena močno zasuta struga. Občinstvo je hvaležno vsprejelo zanimljivo predavanje. (Slovensko gledališče.) Minolo nedeljo se je predstavljala veseloigra »Nervozne ženske". Beneficijanta gospa Borštnikova in gospod D a n i 1 o sta bila odlikovana s šopkoma in vencem. 0 igri sami ne moremo povedati driizega dobrega, kakor da sta pisatelja razne slučajne spletke prav spretno razvozliala, sicer pa je igra polna zopernih in neukusnih pikanterij, ki morejo spriditi tudi — nojev želodec. Nam je neumevno, da naši prelaga-telji tako suženjski prevajajo vse tri vi j al n osti tujih tlačanov izprijenega ukusa! Ali je temu uzrok trma, ali naivnost? (Koroški deželni zbor.) XXIII. seja dne 5. aprila. Na mesto odstop všega dr. Ubl-a izvoli se iz kurije j velikoposestva baron Aichelburg-Labia za dež. od-' bornika. Po predlogu fin. odseka se prošnje mestnega I odbora celovškega in učiteljskega osobja na ljudskih ( ter meičanskih šolah v Celovcu, ljudskih šolah v , Beljaku in Nem. Plajbergu po daljši debati, katere se | udeležijo poslanec gr. Goe3s, dr. pl. Hibler, Ghon, | Schnablegger, Herbert- Kerchnawe in dr. Prettntr, odklonijo. Po dolgi debati, katere se udeležijo poslanec dr. Steinwender, Schnablegger, dr. Luggin, dr. Abuja, dr. Prettntr, knez Rosenberg, Hinter-huber, se sprejme predlog odseka za gradnjo železnice skozi Ziljsko dolino, da prevzame dežela za 100.000 gld. glavnih akcij, z dodatnim predlogom dr. Luggi n-a. — XXIV. seja dne 6. aprila. Stavb, odsek zahteva za uravnauje aprijskega hudournika 100.590 gld. Ugovarjata posl. Lax in dr. Prettner, ki uzajemno poudarjat», da se v razmerju z denarnimi močmi dežele mnogo preveč potrosi za urav-nanje voda, ki ne donaša zaželene koristi. Ze sedaj se kaže primankljaj, in ako se bode tako delalo naprej, bati se je še večjega. Obširno zagovarjajo predloge posl. Supersberg, Walter, dr. Abuja, dr. Hibler, Glockner. Predlogi se sprejmejo. — Jako dolgotrajna debata vname se tudi po poročilu o gradnji dež. boluišnice, o kateri predlaga posebni odsek, naj se izdelajo novi načrti in vrše razna pogajanja z mestno občino itd. Ugovarjal je zopet dr. Prettner, ki ugovarja malo — ne vsem večjim predlogom, ki pridejo pred zbornico, in tako skrbi, da posvetovanja ne postanejo preenoličua. Predlogi se sprejmejo. Na predlog fin. odseka se odkloni prošnja za podporo mestnemu gledališču v Celovcu. Odobro se računi 1. 1891. za popravljanje škod po uimah v Belanski dolini v znesku 18.930 gl. 78 kr; v isti namen dovoli se za 1. 1892. 8300 gld. — XXV. seja dne 7. aprila. Sklene se postava, o uravnauju Noče, za koje se bode potrebovalo 66.000 gld. Po daljši debati se naroči dež. odboru, naj dela na to, da se uravnanje Bele v Kanalski dolini plača po državnih stroških. — O uravnauju Žile poroča dr. Luggin. Na predlog fin. odseka dež. zbor privoli v to, da se v Beljaku napravi dekliška meščanska šola. Dotično poslopje ima pa zgraditi mestna občina. Dežela hoče dodati 20.000 gld. — V večerni seji poroča poslanec dr. Abuja o drž. mitnicah. Gosp. odsek poroča, kako se je porabila Strucmanova poljedelstvena ustanova. Na predlog fin. odseka se odkloni prošnja celovške občine za podporo k gradbi nove konjiške vojašnice. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) je poslal n e- 1 m eno van njen prijatelj 61 raznih, deloma dragocenih knjig. — Pri drugem občnem zboru posojilnice v Radovljici so nazoči zadružniki zložili 30 gld; po predlogu g. M. Pesjaka iz Kamne Gorice se je nabrani znesek obrestonosno naložil, posojilnično ravnateljstvo bode pa skrbelo za nadaljno nabiranje doneskov, dokler naložena svota ne naraste na 100 gl., in se posojilnica v Radovljici vpiše kot pokroviteljica naši družbi. — Posojilnici v Vitanju in Črnomlju sta darovale po 10 gld., posojilnici v Gornjem Gradu in v Š m i h e 1 u pri Pliberku po 5 gld.; g. K. Pestevšek je nabral v veseli družbi 2 gld. 60 kr., in g. M. Ko k al j je daroval 50 kr. — Zahvaljujoč se gg. posameznim darovalcem isto tako kot slavnim domorodnim društvom usojamo si beležiti to prepričanje, da so naši denarni zavodi — domoljubne smotre podpirajoč — vredui tudi sami isto take domoljubne zaslombe. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Iz ormoškega okraja) se nam piše: Nedavno je napadlo več pobalinov na Grabah blizu Središča kmetskega fanta I. Tkalca, ko je šel ta iz Ormoža domov na Preseko, ter ga tako natolklo, da je v nezavesti pri cesti obležal. Tkalec je baje sedaj že nekoliko okreval; pobalini pa v luknji premišljujejo surovosti svoje. — V jedni ormoških gostiln nastal je po noči dne 7. t. m. prepir med nekojimi komiji in čevljarskim pomočnikom F. Heilingom, ki se je končal s tem, da je razjarjen in vinjen Heiling za- sadil dolg kuhinjski nož jednemu komiju naravnost v prsi (pljuča.) lleilinga, ki je bil že enkrat radi «ličnega zločinstva kaznjen, izročili so takoj sodišču. Ormoški zdravnik dr. liéis zeló dvomi da bi ranjeni komij okreval. Samo neprijetne in nevesele vesti Yara pošiljam iz našega okraja, dal B¿g, da Vam morem prihodnjič kaj veselejšega sporočiti. —z.— (S Koroškega.) Dne 3. t. m. je pogorela Leit-nerjeva hiša v M.miku. Škode je 650 gld. Posestnik je bil zavarovan. — Dne 4. aprila je pogorelo posestvo Osv. Griča v Labudu. Škode je 4000 gld., zavarovanih 3400 gld. — V Stokenboju je zasul dimnik starega plavža petiušestdesetletnega delavca Ivana Pongraca, ki je imel dimnik razrušiti. Pon-grac je umrl za ranami. — Dné 5. t. m. našli so otroci v Radiji vasi v gozdu svojo mater mrtvo. Mati je bila prpjšnji dan šla v gozd drv nabirat. — Za Vrbsko jezero napravili so v Lincu nov par-nik, ki se začne sestavljati te dni. Novi parnik „Helios" bode imel prostora za 300 oseb ter bode električno razsvetljen. (Rovanje zoper slovensko šolo na Koroškem.) Piše se nam : Nasprotna nemčursko-liberalna strsnka sedaj s pomnoženim pritiskom dela na tó, da za-brani slovensko šolo. In to nepostavno in nepravično gibanje, žal, podpirajo tudi mnogi višji krogi. Zlasti so pa prizadevanja krutih nasprotnikov naperjena proti dovoljeni slovenski šoli v Št. Jakobu v Rožni dolini, kakor se je tudi v Vašem cenjenem listu že poročalo. Zadnje „Fr. St." pa kot „Erfreu-liches" zopet poročajo, da se je minóle dni podala zopet deputacija šesterih mož iz Št. Jakoba k deželnemu predsedniku Schmidt-Zabiérowu s prošnjo, naj v šentjakobski šoli ostane vse „pri starem". Ker je prva deputacija sramotno pozebla, obečajo si neki od druge več vspeha! Prouzročitelj deputaciji je sevó učitelj (!) Franc Oman, glavni hujskač proti slovenski šoli, in početje tega novodobnega „junaka" žalostnega spomina smatrajo „Fr. St." kot „der ge-sunde und praktische Sinn unserer slovenischen Landsleute". — In nota bene, vse to se vrši pod višjim pokroviteljstvom I (Vodstvo c. kr. poštnoliranilničnega nrada) na Dunaju razposlalo je račun za mesec marci j. V čekovnem in v varčevalnem prometu skupaj se je vložilo 761.333krat za 91,421.108 gld., od tega na Štajarskem 39.466krat za 3,705.433 gld., na Koroškem 10.988krat za 1,004.804 gld., na Kranjskem 8778krat za 920.011 gld., v Primorju 12.948krat za 1,476.330 gld., v Dalmaciji 3903krat za 389.189 goldinarjev; a vrnilo se je 201.892krat skupaj za 90,530.390 gld., od tega na Koroškem 1421krat za 273.978 gld., na Kranjskem 1142krat za 271.946 goldinarjev, na štajarskem 6146krat za 1,763.510 goldinarjev, na Primorskem 3844krat za 1,302.629 goldinarjev, v Dalmaciji 459krat za 75.254 gld. Od 12. januvarija 1883, ko je hranilnica začela poslovati, bilo je 44,076.166 vlog za 5092,466.324 gld. 29 kr.; izplačil pa 12,598.150 za 5029,673.194 gld. 89 kr., v blagajnici je torej preostalo 62,793 129 gld. 40 kr. Med izplačilom je 17,715.725 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu nahaja se 9754 rentovnic v vrednosti 12,996 220 gld. , potem 873.846 vložnih in 19.984 čekovnih knjižic. Število vložnikov je naraslo za 5622 oseb v varčevalnem, za 183 v čekovnem, za 122 v nakazničnem oddelku. Izmed knjižic slovenskih je svojo izgubil po jeden vložnik v Šoštanju (3 gld. 64 kr.), v Kamniku (22 gld. 41 kr), v Trstu (28 gld. 19 kr.); pravico do nove knjigo-vložnice ima prvi dne 18tega aprila, drugi 14. aprila, tretji 17. aprila. Novo pošto z nabiralnico dobil je kraj : Robič v Primorju. Okrožnica, iz katere smo te podatke povzeli, v neuradnem delu objavlja črtice o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Italijanskem, Nizozemskem in Švedskem. Olblelte iz surove svile po gld. 10"50 in boljše vrste razpošilja poštnine in eolnino prosto svllarnioa G. HENNEBEEG (e. in kr. dvorni založnik), Ziirich. Vzorci s povratno pošto. Pisma 10 kr. porto. Crloria - svila 120 cm široka za plašče zoper prah in dež. 132 2 (5) Monakovo, 12. aprila. Princ regent jo včeraj priredil obed na čast avstrijskega cesarja; navzoči so bili vsi člani Leopoldove družine. Cesar odpotuje danes zvečer. ' Kolon j a, 11. aprila. Francosko reservno i brodovje pride, kakor je izvedela „Kölnische 1 Zeitung", povodom zlate poroke danske kra- ■ ljeve dvojice sredi inaja v Kodanj, kamor pride tudi ruski car. Pariz, 11. aprila. Včeraj je bila v Com-pliegnu eksplozija, ker se je razpočila s smodnikom napolnjena posoda, položena pod okno hiše sodnijskega predsednika. Sodi se, da so to storili talje divjačine iz maščevanja. Skoda jo samo gmotna. Pariz, 12. aprila. V Toulonu so bili zadnje štiri noči ob isti uri požari, dvakrat v dveh hišah, v katerih stanujejo sodniki. Madrid, 11. aprila. Znatna množina dinamita je ukradena v rudniku Linares. Anarhista Numeza so danes zjutraj zaprli. Chicago, 11. aprila. Za 1. dan maja pripravljajo delavci demonstracijo, katere se udeleži 20.000 oseb. Tujci. 10. aprila. Pri Slonu: Müller, profesor, z Dunaja. — Steinhardt, uradnik; Trappraan, Wukosinovich in Seidl, iz Trsta. — Loy, gospa Leskovic, Röthel in Verderber iz Kočevja. — Maidič iz Jarš. — Košar, župnik v pok., iz Dobrave. — Link iz Gradca. — Folakowski, živinozdravnik, iz Kranja. — Horak, logar, z rodbino, iz Veršič, Pri Južnem kolodvoru: Kvas, gostilničar, iz Trsta — Sohönbichler, stavbeni mojster, z Dunaja. — Fattur, trgovec z lesom, z Dolenjskega. Pri avstrijskem čaru: Ilumer iz Linea. — Novotny z rodbino z Dunaja. — Vurnik iz Radovljice. Pri Virantu: Kočevar, poslovodja, iz Krošnje. Vremensko «poročilo. . — -------- - - — - W * ---------,, Srednja temperatura 7'8°, za 1'2° pod normalom. Stanje avstro-ogerske banke dne 8. aprila 1892. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 400,803.000 (+ 2,951.000) Kovinski zaklad „ 246,056.000 (+ 369.000) Listnica „ 141,023.000 (+ 1,276.000) Lombard „ 23,700.000 (— 444.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 49,999.000 (— 1,216.000) t 211 1 S prežalostniin srcem naznanjamo, da se je Rožjoj providnosti zazdelo našega proljubega otroka, oziroma brata Evo-ta, danes po noči ob 123/4. uri po kratkej bolezni v 3. letu njega starosti k sebi poklicati v boljšo življenje. Pogreb boda jutri dne 13. aprila ob '/a(>. uri po-Ipoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1892. Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici in Ivana Tomšič, stariši. — Božidar in Rudolf Tomšič, brata. Marijca, Antonija, Pavlina in Olga Tomšič, sestre. sedanjosti je 166 6 -1 Austria-brizgalnica izdelana po zistemu c. kr. kmetijsko družbe dunajske (patent bratov Nechvile). — V zalogi pri izdelovateljih; Itrafa Meclivile, DUNAJ, V/l, Ziegelofengasse 1, tovarna za izdelovanje kletinih pristrojev, brizgalnic in najraznovrstnejših sesalk. naravnost s Francoskega pripeljan, najboljše, stare vrste, v steklenicah a 3 gld. in v malih steklenicah i 1 gld. 75 kr. Ficcolijeva lekarna „JPri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (1312) 10 Zaloga Karola Giani-ja umetelnih vezenin in tkanin Dunaj, I., Seilergasse 10, Giittweigerhof, priporoča vise. duhovščini cerkvene zastave, bal-dahine, kazale, dalma-tike, pluvijale, vela, monštranoe, kelhe, kadilnice, altarske svetilnice, svete kipe, križeva pota , božje grobe, steklene in bronaste oerkvene le-stenoe v vseh oblikah in slogih. Paramenti pošljejo se na zahtevanje na ogled. Skoi-o stoletni obstoj naso tvrdke, ki je na dobrem glasu, jamči za njeno solidnost. Ilustrov ani ceniki zastonj in poštnine prosto. 60 20-4 I> u n a j s k a borza. Dné 12. aprila. Papirna renta 5%, lt5% davka . . . Srebrna renta 5$, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta.....110 Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 982 Kreditne akcije, 160 gld........310 London, 10 funtov stri........118 Napoleondor (20 fr.)................9 Cesarski cekini ....................5 Nemških mark 100....... . . 58 95 gld. 94 . - kr. 50 „ 75 „ 75 „ 90 „ 44'/,. 63 „ 171/»,, Dn6 11. aprila. Ogerska zlata renta 4#.......108 gld. 45 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 „ 75 „ 4% državne sročke 1. 1854., 250 gld. . . 139 „ — „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 141 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....183 „ 50 „ Zastavna pisma avstr.osr.zem. kred. banke 4% 96 „ 15 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,* 100 „ 75 „ Kreditne srečke, 100 gld.......192 „ 35 „ St. Gonois srečke, 40 gld.......62 „ 50 „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. 25 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 „ — „ Salmove srežke, 40 gld........63 „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....68 „ — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 147 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2830 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 89 Papirni rubelj . . ........ 1 Laških lir 100..........45 50 20 65 imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile števT 10. Najkulantnejše so kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila izvršd se «ajtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljske zadolžnloe. 4'/a % zastavna pisma peitanske ogerske komer- cijonalne banke. 41/, "¡o komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10 > premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. 1M«M0 goldinarjev dobi se z jedno kreditno promeso it gld. 41/a in 50 kr. kolek. Žrebanje dné 2. maja. Izdajatelj: Dr. Ivan Janei. Odgovorni vredik: Ignacij Žitnik. s Ktol Tisn" v lni.