„Mladoslovenec“ izhaja vsak drugi petek, datiran z dnevom naslednja nedelje ter j| Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani. — Cena oznanil je za eno stran 64 K, velja za celo leto 2 K. Naročnina se tudi na pol in na četrt leta plačuje in se |j za '/a strani 32 K, str. 16 K, ‘/s str- ^ Vis str- ^ K, Vsa str- - Ki Ve« str. 1 K. mora poslati naprej. — Dopisi dobro došli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se j| Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) ured-morajo najdalje poslati do poudeljka pred izdajo dotične številke.	j!	ništvo in upravništvo ni odgovorno. — C. kr. pošt. hran. račun št. 76.249.
Štev. 10.
V Ljubljani, dne 30. decembra 1906.
I. leto.
Smo li na pravem potu ?
Skoro bode zatonilo leto 1906 v morje neskončne večnosti. Pameten gospodar se bode ob sklepu leta ozrl nazaj na svoje delovanje v ravno mi-nolem letu, da bo spoznal katere uspehe je dosegel v tem času, da si bode začrtal pot za bodoče leto.
Tudi mi hočemo to storiti, dasi še nismo skončali celega leta, ampak je naše delovanje staro komaj štiri mesece. Ljubezen do našega naroda, ki je stiskan od vseh strani nam je narekovala lotiti se dela. Slušali smo ta glas dobro vedoči s kakimi težavami se bomo imeli boriti. A nismo se ustrašili nobenega truda, nobenih težav. In danes smemo reči: uspeh je nepričakovano velik, tacega se nismo nikdar nadejali, tem manj pa v tako kratkem času.
Naš list seje kljub hudim spletkam začel širiti in to tako čudovito hitro, da smemo pričakovati naj lepših uspehov. To je pač znamenje, da smo na pravem potu, da je bila živa potreba ustanovitev „Mladoslovenca“, ki se je v kratkem času tako zelo priljubil. In ako tudi ne bi vpoštevali razširjenje lista, kot znamenje, da smo na pravem potu imamo zato drugi nič manj jasni dokaz. Kakor hitro smo pričeli izdajati list, začeli so se pojavljati njegovi nasprotniki. V pričetku so bili ti le bolj poredko sejani, a čim bolj se je jel list širiti, tem glasnejši so postajali.
„Mi vstajamo in Vas je strah!“ Ta pregovor se je pač tu uveljavil v polni meri. V pričetku so bili naši nasprotniki še dokaj mirni, a vedno rastoči strah jim je popolno zmedel razum, da niti več trezno niso mogli misliti. Zbesneli so kot obstreljeni volkovi. Zahrbtno so ruvali proti nam v pričetku, a pozneje so pričeli javno rovati in se zaganjati v naše delo, ki ima edini smoter probujati Slovence, preganjati temo. V svoji nerazsodnosti so se posluževali spovednice in prižnice da bi zadušili novorojeno dete. A dosegli so ravno nasprotno. Hvaležni smo jim, kajti ne da bi jih bili kdaj prosili, delali so za razširjenje
lista, delali so za naš cilj in nam s tem prihranili mnogo truda in stroškov. In dasitudi so delali s tem v našo korist, vendar se jim ne moremo izkazati hvaležne, ker njihov namen pač ni bil plemenit ampak skrajno hudoben — oni hočejo še nadalje držati naše ljudstvo v temi, da bi ga tem-lažje izrabljali za svoje namene, da bi ga še nadalje brez usmiljenja izkoriščali. Toda te njihove hudobne namene jim hočemo preprečiti, ljudstvu hočemo odpirati oči, da bode spoznalo prave svoje prijatelje ter jih vedelo ločiti od hinavskih izkoriščevalcev, katerim dru-zega ni mar nego lastna korist.
Ker je naše ljudstvo še nepokvarjeno in verno, zlorabili so ti dve lepi lastnosti in začeli so kričati, da je naš namen izpodkopavati in trgati vero iz src našega ljudstva. Abotno bi bilo od nas tako postopanje. A tudi nepotrebno, ker to delajo ti hinavci sami, da hočejo zamoriti vsa blažja čutila v srcih naših ljudij. Ni hujših sovražnikov vere nego so nevredna bitja, katerih naloga je ohraniti ljudstvu pravo vero, ki jo je učil naš Odrešenik — namreč vero ljubezni.
Naš Izveličar je oznanjal mir in ljubezen, in zopet mir in ljubezen. Jedro njegovega uka je bilo: „Ljubite se med seboj. A nekateri njegovi apostoli današnjih dnij so ta zlati nauk spremenili v geslo: „Pobijte se med seboj.“ In ti Judi Iškarjoti so pravi in edini grobokopi vere, katero bi imeli oznanjati in jo širiti, ker namesto zlatih naukov Izveličarjevih sejejo nemir in sovraštvo.
Uverjeni so lahko, da se bode vse to nad njimi kruto maščevalo. Iz navedenega je razvidno, da pač nam ni treba izgubljati časa in besed, da bi izpodkopavali vero, in ker to tudi ni naš namen, kajti posvetili smo svoje moči plemenitejšemu delu.
Na pragu novega leta smo! Smo pa tudi na pragu nove dobe, ki bi sicer lahko prinesla našemu rodu dokaj dobrega, ako bi bil isti pripravljen na ta prevrat in probujen, kakor je treba. In ravno nastopajoča doba, ko se uvede razširjenje volilne pravice, je tem
nujnejše probujenje slovenskega naroda, tem potrebnejše naše delo, kajti splošna volilna pravica je za prebujene narode lahko velika dobrota, za naprobujene pa začetek suženstva.
Ravno v tem oziru hočemo posebno izdatno delovati, ter poučevati naše ljudstvo. Ko trka ta nova doba na naša vrata, je nujna potreba otresti se hinavskih prijateljev, ki bi delali za svojo korist, ter nas tlačili k tlom, da bi nas končno brez truda zadušili za vedno.
Prepričani smo, da bode vsak zaveden Slovenec nam posvetil svoje moči, da dosežemo svoj cilj čimpreje. Prepričani smo, da nas bode vsak pošten rodoljub najizdatnejše podpiral, da čimpreje rešimo naš ljubi narod iz spon, ki se ga oklepajo tako dolgo. Ysled tega pričakujemo, da nas bodo naši dosedanji sotrudniki tako krepko in požrtvovalno podpirali kakor do-sedaj. Nadejamo se pa tudi da bode še mnogo plemenitih rodoljubov stopilo v naše bojne vrste.
Yemo sicer, da bode še mnogo takih, ki ne bodo prišli do spoznanja, da bodo še nadalje slepo drli za svojimi izkoriščevalci. A to nas ne moti, ker prepričani smo, da bodo končno tudi ti prišli do spoznanja. Le to jim želimo, da bi se to zgodilo prej ko mogoče, da ne bi bilo prepozno. Ne zamerimo jim tega, ker vemo, da tavajo v temini, vsled cesar ne vedo ločiti slabega od dobrega.
Končno se pa obračamo tudi do svojih cenjenih naročnikov. Upamo, da bodo vsi tudi ostali nam še v bodoče zvesti in nas bodo vrlo podpirali pri našem delu. Upamo pa tudi, da nam bodo po svojih močeh pridobili še mnogo somišljenikov in podpira-teljev. Vsaj njihovo delo je plemenito delo, ker tudi oni bodo pomagali našemu ljudstvu do tega, da bode isto dobilo oni ugled in ono veljavo, ki ga zasluži. Združimo vse svoje moči in pričakovati smemo potem z vso sigurnostjo, da nam v resnici napoči srečno in veselo novo leto.
Štajerske novice.
Volitev v Šoštanju se je končala za občino Šoštanj s tem, da se je po posredovanju vlade sprejel kompromis glede delovanja in funkcijo-narjev. Županom je izvoljen tovarnar Hans Woschnagg, podžupanom poslanec Ivan Vošnjak.
Iz Vojnika. Naš trg bo zapustil nemški upravitelj deželne hiralnice Josip Temmerl, ki pride kot oskrbnik bolnišnice v Rottenmann. Mož si je s svojo nemško nadutostjo pridobil toliko „simpatij“, da za njim ne bo nihče solze potočil. Sicer pa je neki Hoch, ki pride za njim v Vojnik, njegov vredni naslednik.
Cven pri Ljutomeru dobi v kratkem lastno pošto. Za stvar si je veliko prizadeval poslanec dvorni svetnik dr. Ploj. — Vroča želja občine se je izpolnila.
(irozen prizor se je nudil te dni ob pol 5. uri zjutraj prestrašenim prebivalcem ob Graški cesti, katere je iz spanja zbudilo klicanje na pomoč. V hiši št. 24 stanujoča zasebnica gdč. F. K. je namreč v hipnej pomotenosti hotela končati življenje ter skočiti z okna v drugem nadstropju na cesto. Ko je bila z životom že čisto zunaj okna, prebudila se je dekla, skočila k oknu in jo ravno še za roke ujela. Zraven stanujoči dijak I). pritekel 'je takoj na pomoč ter jo prijel za obe roki, dočim je tekla dekla klicat ljudi in vrata odpirat. Medtem pa je visela gdč. K. skoro deset minut med zemljo in nebom, ne da bi jo bil dijak, ki jo je držal, mogel potegniti nazaj v sobo. Že je bil popolnoma onemogel in otrpel vsled mraza, strahu in napora, z zadnjimi močmi jo je še držal, da mu ni zdrknila iz rok v gotovo smrt na cestni tlak. V tem groznem položaju so mu prihiteli na pomoč možje s policajem na čelu. Z velikim trudom potegnili so nesrečnico, ki je baje umobolna, nazaj v sobo. Ves prizor je trajal skoro četrt uro. Z grozo so strmeli gledalci na okno, trepetajoč od strahu, da omaga zdajpazdaj dijak ter spusti nesrečnico v globočino! Vendar je mladenič vzdržal, nesrečnico so rešili in vsi so se oddehnili, da je bila zaprečena velika nesreča.
Nasledki slabe vzgoje. V Šoštanju so prijeli 15letnega Antona Kresnika, ki se je potepal okrog in kradel že kake dve leti. Naj-Ijubše so mu bile kokoši. Lovil jih je po trgu in kjer je ukradel kakšno, jo je hotel prodati takoj pri sosedu. Vzrok te sprijetnosti je slaba vzgoja. Starši so mu šli vedno na roko, kadar je učinil kak prestopek. Kolikrat so starši krivi, da zaidejo otroci na kriva pota, ko jim dovoljujejo vse in jim dajo neomejeno potuho, ne pomisleč, da se jim bo to kdaj še bridko maščevalo.
Vlak je povozil v Leitersbergu pri Mariboru železniškega delavca J. Ferka, ki je kidal sneg z tira.
Regulacija Save. Notranje ministrstvo je potrdilo načrt za regulacijo Save od Brežic do
Neresnična liberalna povest o Petrovem novčiču in fajmoštro-vem knofu.
(Priporočil štaj. red. po „Sl. N.“)
To pot je pa grmelo in treskalo s prižnice, da je bilo joj. Prečastiti dušni pastir pri Sv. X., župnik Urh Guzamernik, so sicer kaj radi rentačili ali to pot so prekosili samega sebe. Že koj ko so začeli, so se jele ženske spogledavati, potem pa je vihar tako narasel, da so celo moški trepetali in se le plaho ozirali okrog sebe.
Saj je pa bila tudi opravičena ta velika in sveta jeza prečastitega dušnega pastirja gospoda Urha Guzamernika. Nedeljo poprej je bil namreč ofer za svetega očeta. Po posebnem naročilu škofovem je Urh Guzamernik pobral „Petrov novčič“ in zgodilo se je, da je med tolikimi srebrnimi goldinarji in med svetlimi kronami ležal — knof, čisto navaden hlačen gumb. Ta gumb je bila „darovala“ pastirstvu prečastitega
štajersko-kranjske meje pri Jesenicah s skupnimi stroški 1,500.000 K. Regulacija se izvrši v 10 letih in bo gradnjo imela država sama v rokah.
Na mariborski vinorejski šoli je gospod ravnatelj Zweifler — tako se govori — prepovedal fantom, govoriti med seboj slovenski! Ta prepoved je nezaslišano žaljenje ne samo neposredno prizadetih slovenskih mladeničev, marveč vsega slovenskega naroda! Kajti ni človeka pod solncem, ki bi imel pravico, Slovencem prepovedati med seboj govoriti slovenski, in to celo na slovenskih tleh!
V pijanosti je padel pod voz v Mariboru hlapec Serdinšek iz Poberža. Kolesa so mu šla čez prsi in trebuh. Hlapec je močno poškodovan.
Odvetniški izpit je napravil pri nad-sodišču v Gradcu g. dr. Gvidon Sernec iz Celja.	-/7^
Umrl je v Studencih pri Mariboru vpo -kojeni učitelj g. Žnuderl. Bilje blag slovenski mož. N. v m. p.!
Samomor. V Dravo je skočil v Mariboru 72letni zidar Fr. Lubi ter utonil.
Svetovne vesti.
Ce ima kdo otroke. Gorje mu, kdor išče stanovanje pa ima kopo otrok. Noben gospodar ga noče; vsak se brani otrok. Tako je povsodi po svetu. Te dni je šel v Rimu neki delavec iskat stanovanje. Vpraša ga neki gospodar: Pa imate otroke? Delavec: 5, pa so na pokopališču. Prav, potem vas sprejmem. — Kako pa se je začudil gospodar, ko je delavec pripeljal s seboj tudi otroke. Jasno pa mu je bilo kmalu, ko se je spomnil, da sta se pogajala z delavcem za stanovanje na dan vseh mrtvih, ko so bili otroci na pokopališču, pa živi seveda!
Strašna eksplozija v Wittenu. Še vedno se ne ve, koli človeških žrtev je vzela eksplozija v roburitni tovarni v Wittenu na Reni, ker je vsa okolica na en kilometer zaprta. Bati se je namreč nove eksplozije. Mnogo ranjenih mora vsled tega umreti brez zdravniške pomoči. Govori se, da je dosedaj mrtvih 800 oseb. Cela naselbina je v razvalinah. Eksplozija je bila tako strahovita, da so našli kose človeških trupel ceio v sosednji vasi. Mnogo najdenih trupel ne morejo spoznati, ker jim manjkajo glave. Tudi ravnatelju dr. Franku je odtrgalo glavo. Cesar je poslal’ za ponesrečene 25.000 mark.
Izviren beg iz ječe. Iz ječe v Budimpešti je pobegnil te dni neki Peter Hinko na čisto izviren način. Napravil si je namreč iz kruhovih skorij jermen, bajonet in shrambo za patrone in vse to tako pobarval, da je bilo videti vse kot resnične vojaške stvari. Ko se je menjala nato po noči vojaška straža, se je vtihotapil tudi on iz ječe in to tem ložje, ker so ga smatrali za vojaka. Zunaj je izvršil takoj par vlomov in prišel baš pri izvrševanju zopet v roke pravice.
gospoda Urha Guzamernika izročena duša za Kristusovega pooblaščenca svetega očeta v Rimu!
To je razžalilo verska in narodna čuvstva gospoda Urha Guzamernika in zapeklo njegovo dušobrižniško zasebnost v taki meri, daje odprl vse zatvornice svoje zgovornosti in je svoje ovce in kozle tako „zdelal“, da so prelile na škafe solza in se tako sramovale, da se nekaj časa še iz cerkve niso upale, boječ se, da jih na neposvečenem svetu zadene strela z jasnega.
Urh Guzamernik je bil s to pridigo samega sebe prekosil in obljubil je tisti skopi garjevi ovci, ki za stradajočega papeža nima druzega kakor- star hlačni gumb, vse naj hujše muke peklenske. Končal pa je s pozivom, naj se tista propadla, zavržena, liberalna duša, ki je darovala gumb za papeža, oglasi tekom 24 ur v župnišču, naj prizna svoje hudodelstvo in prosi odpuščenja, sicer zanesljivo ne uteče božji nemilosti. Povrh pa je Urh Guzamernik obljubil, da pribije „darovani“ gumb na cerkvena vrata, v sramoto celi fari in da se bo hudodelec vselej spominjal svojega čina, kadar bo prestopil cerkveni prag, tako da ga bo vest pekla do smrtne ure.
Vsi farani so bili mnenja, da je velik smrten greh, darovati za sv. očeta — star knof; še
Surovi mož. V Zagrebu se je vršila te dni sodnijska obravnava proti Josipu Soliču, ki je svojo ženo obesil za pete na strop sobe in jo pustil tako dolgo viseti, daje umrla, in Tonki Šafranič, ki mu je pri tem grozodejstvu pomagala. Solič je obsojen na dvanajst let, a Tonka Šafranič je vsled pomanjkanja dokazov oproščena.
Zenski policaji. V Parizu se je celo izkazalo 15 deklet kot detektivi. Neki trgovec je opazil, da mu v trgovini vedno česa zmanjka. Nato se je dogovorilo 15 deklet, da bodo zasledovala tatu. Tako se je zgodilo in tat je bil kmalu v rokah. Junaška dekleta so ga zvezala in odpeljala na policijo.
Umetnik z lakoto. Na Angleškem se kaže kot umetnik z lakoto Švicar Beauto. Zdaj že ni ničesar zavžil 37 dni. Zdravnik pravi, da je smrt neizogibna. Beaute pa ne mara slišati o tem, ampak hoče vstrajati celih 46 dni. Policija je pozvana, da posreduje, ker velja na Angleškem samoumor za velik prestopek.
Razburljiv prizor v cirkusu Rusch na Dunaju. Dne 8. t. m. se je vršil v cirkusu Busch razburljiv prizor. Zjutraj je ozdravljeni krotilec Peters igral pred povabljenim občinstvom. Zveri so kazale z raznimi znamenji, da so spoznale svojega gospodarja. Tudi veliki lev, ki je ranil nedavno krotilca, je bil miren in se niti ganil ni, ko ga je sunil Peters z nogo. Zvečer pa je skočil lev takoj na Petersa, ko ga je zagledal. Peters je nosil roko še v obvezi. Občinstvo se je zelo prestrašilo in vse je bežalo. Petersov pomočnik je takoj priskočil na pomoč. S streli in z železnimi drogi se je posrečilo odgnati leva.
Nova podmorska ladja. Tehniški oddelek vojne mornarice severoameriških zjedinjenik držav proučuje in preizkuša novo iznajdbo na polju podmorskih ladij. Ta nova podmorska ladja'ima to dobro lastnost, da sovražne vojne ladje ne uniči, ampak, da ji onemogoči nadaljno vladaoje in kretanje. Taka iznajdba bi bila v resnici dobra, ker bi napravila konec mnogim nepotrebnim žrtvam človeških bitij.
Hvaležnost nemškega naroda. Kako znajo ceniti Nemci svoje velike može, so pokazali ob priliki, ko je bil obsojen znani čevljar Voigt, ki je kakor znano v stotniški obleki s šestimi vojaki udrl v kopeniško mestno hišo. Ko je bila obsodba izrečena, je pristopil predsednik k Voigtu in mu tiho dejal: „Bog Vam daj moč, da prestanete ta štiri leta". Našli so se ljudje, ki so mu ponudili po kazni stalno službo; nekateri časopisi nabirajo za njega doneske, da mu olajšajo življenje v ječi; v preiskovalnem zaporu je dobival dan na dan darila: skratka, Nemci znajo ceniti svoje velike može!
3164 let staro srce. Pariški muzej Louvre je dobil pred meseci iz Egipta štiri kamenite posode, v katerih so se hranili balzamirani ostanki egiptovskega kralja Ramzesa, in sicer pljuča, želodec, ledvice in srce. Prve tri reči so razpadle v prah, dočim je bilo srce tako trdo, da so ga učenjaki prepilili in ga z mikroskopom
ostreje so seveda sodile ženske, zlasti Marijine device so bile soglasno mnenja, da bi se moralo takega človeka živega sežgati.
Po maši so šli moški seveda v krčmo. Po takem dušnem užitku so bili seveda potrebni telesnega okrepčila. Stisnili so se okrog miz, a bili so vsi v taki meri pod vtiskom Guzamerni-kove pridige, da še govoriti niso mogli. Molče so zrli predse in pili polagoma, kakor da jim niti pijača več ne diši.
Zadnji je prišel v gostilno organist, star, jezikav možiček in nad vse vnet pobočnik prečastitega g. Urha Guzamernika.
„A danes ste jih pa slišah, kaj ?“ je začel organist, čim je bil sedel med može, „danes so vam jih gospod povedali, kaj.“
„Malo preveč so zmerjali,“ si je sicer jako skromno dovolil pripomniti star možiček, ki je sedel na vogalu mize in z veliko slastjo užival mastno klobaso.
„Kaj? Preveč so zmerjali,“ je zakokodajsal organist. „Še vse premalo. Še veliko več bi bili zaslužili. Sram vas bodi, da je kaj takega mogoče v naši vasi.“
„Kaj pa to nas briga“, se je zdaj oglasil tolsti kmet Gregorač. „Kaj to mene briga? Jaz
preiskali. O tem se pač ni sanjalo kralju Ramzesu, ki je umrl pred 3164. leti.
Električno fotografiranje na daljavo je tako napredovalo, da je sedaj za eno fotografijo treba le nekoliko minut. Prof. Korn, izumitelj tega fotografiranja je sklenil s pariškim listom „L’ Illustration" pogodbo, po kateri bo imel ta list pravico monopola za vsprejemanje teh slik vse do leta 1909. Temu listu pripada pravica nastavljati po vsem svetu postaje za odpošiljanje slik. Glede enakega monopola za Angleško se prof. Korn pogaja z listoma „Daily Minor“ in „lllustrated London News“.
Sest gadov v spalnici. V neki gozdni gostilni je prenočil agent neke trgovske tvrdke iz Kraljevca. Nakazana soba je bila čedna. Ko je agent že dremal v postelji, začuti, da se nekaj giblje. Tolkel je po postelji, nakar je nastal mir in zaspal. A ko je dlje časa že spal, ga je prebudilo nekaj mrzlega, ki se je v obliki kolobarja gibalo na desni nogi. Agent je hitro prižgal luč in vzdignil nego. Mož je poskočil in potegnil odejo s postelje. Prestrašil se je, ko je zagledal dva gada v postelji, ki so bežali pod posteljo. Seveda je kričal, kar je mogel. Pritekel je gostilničar, ki ni takoj verjel agentu, češ, da v gozdu je sicer mnogo gadov, ki se pa v hišo in celo v posteljo pač ne upajo. Na odločno agentovo zahtevo sta kljub temu preiskala sobo. Ko sta odmaknila posteljo, sta dobila pod posteljo štiri mlade gade, ki sta jih ubila z veliko težavo. Stara gada sta prišla v hišo pod preperelim pragom in sta se v postelji nastanila, v kateri že več mesecev nihče ni spal.
Materinska ljubezen. Pred neko ameriško sodnijo se je vršil naslednji pretresujoči dogodek. Neka mlada vdova je živela v taki revščini, da sebe in deteta ni mogla več preživljati. Baš ob tem času pa ji je ponudil neki zelo bogat zakonski par brez otrok za dete visoko odkupnino z obljubo, da se bo godilo detetu v bodoče kar najboljše. Prisiljena od stiske je mati v to dovolila, a ko bi morala pred sodnijo podpisati pogodbo, je vrgla od sebe pero, vzela svoje dete in odšla. Sodnik je na to ukazal, naj sežgo vse te zadeve se ticoče akte, češ, da se mora v tem slučaju sodišče ukloniti pred materirfsko ljubeznijo.
Nevarna igra je žoganje z nogami. Ta igra se je močno razširila po Ameriki, a zahteva čimdalje več žrtev. V Oikagu je bilo lansko leto pri tej igri ubitih 19 oseb, 137 pa je bilo močno ranjenih. V bostonskem klubu, ki je štel 150 igralcev, je ostalo nepoškodovanih le 30 oseb, ostalih 120 oseb je dobilo skupno 340 poškodb, in sicer je bilo zdrobljenih 23 nosov, devetim osebam so polomili rebra, 27 osebam so se pretresli možgani, ostali igralci in igralke so si polomili roke ali noge, potrgali so jim soigralci ušesa (?) in pobili zobe. Potemtakem ni čudno, da so začele oblasti delovati
sem dal za papeža dva goldinarja. Kaj drugi dajo, to pa meni nič mar.“
Organist je bil že v ognju. Kar metalo ga je za mizo.
„Oho! Tako pa ne! Vsakega briga to, da je v naši vasi taka garjeva ovca, ki da za papeža, pomislite, ljudje krščanski, za sv. očeta — star knof. Ta sramota pade na nas vse.“
„Slišite, gospod organist, vi ste učen mož; kaj pravite, ali pride tisti res v pekel, ki je ta knof dal?" je vprašal mlad kmet s tako čudnim izrazom na licu, kakor bi se hotel iz organista ponorčevati.
A še predno je organist mogel odgovoriti, se je oglasil bahati Gregorač.
„Ne bodi neumen. Zaradi knofa — pa bo kdo v pekel prišel.“
„Kaj ste rekli?“ je ves iz sebe zaklical organist:	„Da ne pride v pekel? Pa še prav
gotovo. Za tak greh ga mora hudič vzeti. Pa vi se mi zdite prav čuden svetnik, vi Gregorač, da tako govorite. Kdo ve, če niste vi sami dali tistega knofa."
Gregorač je postavil kozarec na mizo, pomaknil klobuk na stran, stegnil rokoin mirnorekel:
„Tak gostač bo tako z menoj govoril? Še enkrat zini kaj takega, pa jo dobiš okolu ušes,
proti tako nevarnemu športu, pa tudi zavarovalne družbe proti nezgodam nočejo več sprejemati strastnih žogarjev.
Kmetska morala na Ogrskem. V občini Knez pri Temešvaru so oblasti dobile anonimno pismo, da jo polovica na ondotnem pokopališču pokopanih bilo zastrupljenih. Izkopali so 25 trupel, in pri 15 so res našli arzenik. V občini vlada taka nemoralnost, da so se žene kakor možje z zastrupijenjem iznebivali svojih zakonskih, polovic, da so mogli živeti z drugimi.
Za kapniškega stotnika“ Vogta jo ponudil policiji neki podjetni mož 150.000 m. Prosil je, naj mu ga izroče samo tri mesece, da ga bo kazal po svetu. Obljubil je tudi, da plača policiste, ki bi ga stražili in da dobi tudi Vogt primerno odškodnino. Policija je seveda odklonila, da bi dala „kopniškemu stotniku“ trimesečni dopust.
v
Čudne sanje. Slanskemu meščanu g. Mei-snerju na Češkem se je sanjalo, da so ga v gostilnici, v katero je vsak dan zahajal, položili mrtvega v rakev in nesli na pokopališče. Te sanje so ga tako vznemirile, da ta večer ni hotel gostilnice obiskati. Na prigovarjanje svoje soproge, ki ga ni videla rada žalostnega, je pa vendar šel. Komaj se je v gostilni usedel na svoj prostor, je obledel in bil mrtev. Zadela ga je srčna kap.
Otroci nadvojvode Otona. Razni dunajski listi poročajo, da je umrli nadvojvoda Oton pisal pred svojo smrtjo cesarju, naj se zavzame za njegova dva otroka, katerih mati je igralka na dunajskem jubilejnem gledališču gdč. Robinson. Cesar je za oba otroka deponiral 200.000 K.
Ponesrečena operacija. Dunajsko deželno sodišče je obsodilo v enomesečni zapor zdravnika dr. Alta na oddelku profesorja Tala splošne bolnišnice. Dr. Alt je naročil navzočemu hospi-tantu Löwu, da izbrizga želodec 661etni Rozaliji Hodes. A Löw se je zmotil in je porabil za operacijo napačni balon za uvajanje zraka. S silo vbrizgani zrak je razgnal pacijentinji želodec, ki je nato umrla. Strežnica je izpovedala, da so dalje časa brez uspeha „pumpali", a kljub temu so še „pumpali“, dasi je pacijentinja zaklicala: „Za božjo voljo nehajte, da ne počim!“
Nenavadna zakonska ločitev. V Ant-verpnu je imela neka mlada dama za ljubimca oženjenega moža. Neki večer sta se sestala v kavarni. Kmalu za njima je prišla v kavarno druga mlada dama, šla naravnost k zaljubljencema, pozdravila dekle ter rekla tako glasno, da so vsi gostje slišali, da je ona žena njenega ljubimca. Tekmovalka se je zelo prestrašila, tudi gostje so s strahom pričakovali, da se prava žena zakadi v svojo tekmovalko. Toda prevaljena žena je pozvala goste bliže za priče, potem pa je rekla z ljubeznivim nasmehom: „Gospodična, odstopim vam moža, in sicer za vedno.“ Potem je vzela čašo piva, trčila s svojo
da boš slišal naenkrat peti vse orgle, kar jih je na svetu.“
Organist se je plaho potuhnil in molčal kot zid, v tem ko so drugi možje kar po vrsti začeli hvaliti Gregorača, kako rad daje za dobre namene.
Razgovor o knofu je bil s tem pretrgan, toda končan še ni bil, kajti Urha Guzamernika pridiga je bila kmetske glave le tako razgrela, da niso bili možje razpoloženi za drug pogovor.
Pri mizi je sedel postaren kmetič, vdovec brez otrok, ki ni bil doslej nobene besedice zinil, nego z nekim svetim strahom in nekako pobožno užival svojo klobaso ter jo zalival s cvičkom. Ta Matija Eržen je spravil zopet pogovor na usodepolni gumb.
„Rad bi pa le vedel, kdo je ta knof dal za sv. očeta“, je menil Matija, ko je bil pospravil klobaso.
„Umazanec je in liberalec“, se je zopet razjezil organist. „Preklicano ga bo še vest pekla. Glavo bi stavil, da pride gospoda še prosit odpuščanja.“
„To bi bil osel“, se je klubuje oglasil še vedno jezni Gregorač.
„Gospod so rekli, da se mora še danes oglasiti pri njih, kdor je dal tisti knof, drugače
tekmovalko, ji čestitala, še enkrat pozdravila vse ter odšla.
Mačke in podgane. Ker je v industriji čimdalje večje povpraševanje po kožuhovinah črnih mačk — v Ameriki plačujejo take kožuhovine po 5 K — ustanovila se je v Kanzasu družba, ki redi v nalašč v ta namen z žičnimi mrežami ograjenem prostoru črne mačke. Mačke se tako naglo množe, da jih je iz 1000 v enem letu 25 000, v štirih letih pa dva miljona. Družba si bo potemtakem napravila lepe dobičke, ker jih mačja hrana skoraj nič ne velja. Mačke krmijo namreč s podganami, ki se še hitreje množe, kakor mačke. Toda s čim pa krmijo potem podgane? Z mesom pobitih mačk, ki jim oderejo kožo. Na ta način je nastal perpetuum mobile iznajdljivih Amerikancev.
Zupan San Frančiška aretiran. Župan San Frančiška Smith je bil aretiran, ker je od restavratorjev zahteval do 1500 dolarjev, ako so hoteli, da jim obnovi koncesije. Smith je imel tudi tolerančno hišo, katero oblasti ni naznanil. Pred leti je bil Smith navaden godec s tedensko plačo 24 dolarjev, sedaj pa ima tri milijone premoženja.
Raznoterosti.
Somišljeniki, pozor! Kdor nam pridobi šest naročnikov za drugo celo leto in nam pošlje dotično naročnino, dobi od upravništva „Mladoslovenca“ 1 gld. nagrade. Obenem še naznanjamo, da kdor izmed novih naročnikov zahteva še kaj že izišlih številk „Mladoslovenca“ jih dobi brezplačno povrh. — Torej vsi na delo! Ponovno se tudi še obračamo na one cenj. naše naročnike, ki so z naročnino zaostali, da nam isto takoj pošljejo, da bomo za-mogli skleniti račune kajti novo leto je tu.
„Ljudske knjižnice“ bodo ustanovili v kratkem za Celje in okolico. Opozarjamo vas, delavci in kmetje, na te knjižnice. Obiskujte jih pridno, berite mnogo, saj berilo vam pripravi mnogo zabave, a donese vam tudi mnogo koristnega. Ni je boljše prijateljice, kot dobra knjiga!
Slovenske gledališke predstave v Celju.
Ce bo „Celjsko pevsko društvo“ tako pridno nadaljevalo z uprizoritvami iger, kakor je pričelo, potem bo napočila za Celjane nova doba v družabnem življenju! Gledališče je šola, kjer se vzgaja ljudstvo, in kakor je uspeh šole odvisen od učitelja, tako je odvisen uspeh gledališča od igralca. Čim boljši igralec, tembolj bo uplivala igra na poslušalce. Pri tem je seveda odvisno prav mnogo od igre same! Saj je znano,
bo pogubljen“, je dejal organist. Moral se je težko premagovati, da se ni razjezil, ali Gregora-čeva roka je bila tako obširna in koščena, da se je petelinjemu organistu to samozatajenje le posrečilo.
„Ne kvasite tako neumno“, je Gregorač zarenčal na organista. „Pogubljeni boste vi zaradi svoje neumnosti, drug pa nihče.“
Nastala je mučna tihota, kajti organist se ni več upal ugovarjati, uvidevajoč, da mu le ne kaže prepirati se z Gregoračem. Razpravljanja o nesrečnem knofu pa le še ni bilo konca.
„Bog ve, če je to smrten greh, če kdo da knof namesto groša za sv. očeta?“ je vprašal po dolgi pavzi že prej omenjeni mladi kmetič.
„Greh je, smrten greh, motenje vere in razžaljenje veličanstva“, je odločil organist. „To vam povem jaz, ki se malo bolje razumem na take stvari kakor vi kmetje."
Gregorač je organista s tolikim zaničevanjem pogledal, da bi bil ta skoraj začel nov prepir, a strah ga je bilo še vedno in povrh je z drugega konca mize slišal take liberalne nazore, da jim je moral z vso svojo avtoriteto nemudoma ugovarjati.	(Konec prih.)
da se najdejo tudi take igre, ki ljudstva ne vzgojujejo, ampak naravnost zapeljujejo k raznim pregreham. Takih iger se izogibajmo! Naše gledališče naj bo pravo ljudsko gledališče! Zato naj se uprizarjajo na našem odru take igre, ki so ljudstvu umevne in ki uplivajo nanj blažilno. V prvi vrsti naj bi se uprizarjale igre iz narodnega življenja, a zanemarjale naj bi se tudi ne igre iz srednjega stanu in salona. Naše ljudstvo naj spozna v prvi vrsti sebe, potem pa tudi življenje takoimenovanih „ v i š j i h krogov", da spozna, da nesreča ni doma samo pri njem, ampak da obišče bogatina ravno tako, kakor berača! Toliko v obče! — Zadnja predstava je bila v nedeljo, dne 8. decembra in sicer: „Prvi,“ burka v treh dejanjih. Nemški spisal August Neidhart, poslovenila ***. Reči moramo, da je imel g. režiser srečno roko, ko je izbral to igro. Burka ni kako drugačna od vseh drugih iger tega kalibra! Bogati trgovec Platnar ima jako hudo ženo, ki mu vedno očita neumnost in nerodnost ter pri tem hvali vrline svojega „prvega", ki je baje utonil. Nekega dne pa pride ta „prvi" nazaj in tedaj se izve, da ni utonil, ampak je takrat pobegnil v Ameriko radi svojih dolgov. Ko Platnaijeva žena izve, da seje vrnil njen „prvi", tedaj prosi svojega moža odpuščanja ter ga prosi, naj jo obdrži pri sebi, saj je bil „prvi“ tako hudoben in surov z njo! Tudi sin „prvega“ noče iti s svojim očetom, ampak ostane pri Platnarju. — To je na kratko vsebina. Igra je prav dobra, smejati se mora vsakdo, a nahaja se v njej tudi marsikateri prav resni prizor. Kako krasna, v srce segajoča je scena med „prvim“ in njegovim sinom! Tak prizor bi ne delal sramote najresnejši drami! --Uprizoritev igre je bila v prvem pomenu besede vzorna. Tu so pokazali naši igralci, kaj premorejo, in če bodo ostali na tej višini, ne bö treba več take kritike kot je bila zadnja. V prvi vrsti moram pohvaliti našega imenitnega igralca in režiserja, g. Rafka Salmiča, ki je pogodil ulogo Platnarja naravnost mojstrski. Velik je bil posebno v onem prizoru, ko je hotel pokazati s cigareto v ustih svoji ženi, da je odslej on gospod v hiši. Vsaka njegova kretnja, vsaka mimika, vsak pogled je premišljen, ves njegov nastop kaže pravega, vajenega igralca. Nič manje ni ugajala gosp. dr. Karlovškova kot Platnar-jeva soproga. Posebno nas veseli, da je tokrat govorila malo glasneje, dasi bi si želeli še glasneje. Gospa dr. Kukovčeva je bila jako ljubka hčerka, želimo si, da bi nastopila še večkrat na našem odru. Naravnost izborna je bila gospica Straškova v ulogi blebetave, žive hi-šine. Njene kretnje in njeno vedenje v tako razposajeni ulogi smo naravnost občudovah. Gg. Meglič, Terček, dr. Gosak in Žagar so v svojih večjih ali manjših ulogah prav ugajali. Dr. Gosaku pa svetujemo, naj igra malo bolj naravno, pretiranje ni nikakor na mestu, niti v burkah ne. Dvorana je bila natlačeno polna. — Želimo si, da bi nas „C. p. d." prav kmalu zopet razveselilo s kako igro, ki bo tako uprizorjena kakor „Prvi.“	—F.—
Kako jih je strah! Ustanovila sejo „Narodna stranka za Štajersko“, ki je zapisala na svoj prapor načela svobodomiselnosti in napredka, stranka, ki ima edino ta namen, rešiti naš narod na Štajerskem pogina sedaj, ko je še čas, dvigniti ga iz blata in teme, v katero ga tišči klerikalizem, ki je razprostrl tudi na Štajerskem svoja krila! Da je bila taka stranka potrebna, to sprevidi vsakdo. Oni pa, ki vedno kriče, da jim je blagor naroda ideal, dr. Korošec in njegov „Slov. Gospodar“, blatijo in grdijo to novo stranko, oziroma njene člane in njih glasilo „Narodni List", kakor bi bili to sami razbojniki in hudodelci. V tem blatenju in sramotenju se kaže strah klerikalnih vodij pred prepotrebno stranko, v tem blatenju pa se kaže tudi vsa nizkost in podlost klerikalcev, ki hočejo uničiti stranko, brez katere bi štajerski Slovenci gotovo poginili. A bodite prepričani, da narodna stranka ne bo poginila, kajti njeno geslo je „Svoboda!" in čim bolj boste blatili in zabavljali, tembolj se bo širil krog njenih somišljenikov, kajti čas, ko se je vsakdo slepo pokoril vašim poveljem, je minil in naš kmet je izprevidel, da je klerikalec njegov najhujši sovražnik!
Volilna reforma (preosnova) je zagotovljena. Gosposka zbornica je v svoji seji dne 22. t. m. sprejela v tretjem čitanju z ogromno večino nespremenjen zakonski načrt o volilni reformi. Za pluraritetno volilno pravico je glasovalo le par najvišjih čeških aristokratov in dr. Plener. Navzočih je bilo 170 članov gosposke zbornice, seja je trajala do tri četrt na 12 uro po noči. S tem je to veliko vprašanje za nekaj časa rešeno. Splošna jednaka tajna in direktna volilna pravica je gotova stvar. Pri prihodnjih volitvah bodo stopile množice na volišče, katere niso do sedaj še nikdar imele pravice uveljaviti v toliki meri svojo voljo in svoje pohtične ideale v državnem življenju. Da se politična zavednost ne pridobi čez noč, je gotovo, zato tudi prihodnja zbornica ne bode še veren izraz političnih stremljenj v državi; neizkušeni volilci bodo glasovali pač za one kandidate, kateri jim bodo najtoplejše in od najvplivnejše strani priporo-čevani. Jedno pa je danes gotovo: Vse stranke, katere bodo hotele politično živeti in mogočno vplivati na politični, gospodarski in kulturni razvoj države, bodo morale v bodoče v tem smislu med ljudstvom delovati ter bodo tako po svoje pripomogle, da se politična zavest in pro-bujenost razširi v vse sloje prebivalstva. Brez mas in proti masam se v bodoče ne bo dalo več politično živeti. Demokratizem je zmagal. Sedaj bo treba delati še samo na to, da se čim prej omogoči zboljšanja novega volilnega zakona v smislu istinite jednakosti, brez kakeršnih si koli bodi očitih ali prikritih predpravic, katere so podeljene z njim Nemcem in Poljakom.
Zvišanje poštnine. Prvega januarja stopi v veljavo novi poštni tarif. Porto za navadna pisma bo zvišan od 10 na 12 vinarjev, nove poštne znamke so začeli izdajati že dne 23. t. m.
Zaradi praznikov je „Mladoslovenec" izšel nekoliko pozneje.
Se enkrat opozarjamo one gg. poštarje in pismonoše, ki z našim listom nepravilno in protipostavno ravnajo, da bodemo proti vsem nastopili najostreje.
„Sokolski dom.“ V" spomlad bo zidal celjski „Sokol" lastno hišo, svoj „Sokolski dom“ in sicer v Gabrjih. Nam se zdi to jako pametna misel. Sokol v Gabrjih in to v tako burnih časih. Želimo pa, da bi naš neustrašeni narodni bojevnik z vso njemu lastno silo deloval v Gabrjih za prostost in svobodo ondajšnjih prebivalcev, za katere bo nastopil v kratkem tako pogubonosen čas! Naprej, Sokoli, prodrite v narod, učite ga in rešite ga pogina, ki mu preti!
Sv. Jurij ob juž. žel. Cenjenim čitateljem lista „Mladoslovenec“ hočem malo povedati kako se kaj pri nas v Sv. Jurju godi. Trg in okolica se odlikujeta zaradi svoje lepe lege in rodovitnega polja, kar spričuje dejstvo, da je ravno pri nas v Sv. Jurju kupil deželni odbor od gg. Franc in Jere Pisanec posestvo za 5Ü.0U0 kron, da se bo stavila nam spodnještajerskim Slovencem kmetijska šola. Ker pa še Pisančevega posestva ni zadosti, kupiti misli odbor še od bližnjih sosedov nekaj zemljišča, a kakor se izve, cenijo ti posestniki pretirano, previsoko svojo zemljo, češ, deželni odbor bode že plačal. A svetovati bi bilo dotičnim posestnikom, da le naj prodajo za primerno ceno, samo. da se ne bo po nepotrebnem oviralo zidanje te potrebne šole. Imamo tudi precej društev in sicer klerikalno in kmetom škodujoče kmetijsko in konzumno društvo, katero se pa že nagiblje in, gotovo tudi enkrat pade. Dalje imamo „Katoliško bralno društvo", iz katerega se vleče klerikalni duh daleč naokoli in da je nevarno, da ta smrdljivi duh udari pod nos posojilniškemu tajniku ter mu tako omami njegovo pamet, da ne bo mogel več tako redno kakor dozdaj pisati v lažnive slovenske liste čez našega naprednega župana in narodno stranko. Kat. bralno društvo je vrglo iz svojih lokalov celo tako nedolžen list kakor je „Domovina“. In je takemu društvu mar napredek naroda? Društvo, ki nima druzega kakor klerikalne lažnive liste, tako društvo bi ljudstvo izobraževalo? Sramota! Tukaj v tem bralnem društvu naj bo visoki gospod Mikuš sam, kateri se „Mladoslovenca“ in narodne stranke bolj boji, ko hudič križa; in ravno tako gg. Žgank in pa Jelšnik. Dober tek pri hrustanju naprednjakov,
saj se bodo še zadavili. Nazadnje še podregam katoliško bralno društvo, ker je menda pozabilo prirediti še kakšno pobožno predstavo, da bi bila za poduk in zabavo (!) našemu izobraženemu kmetu-tlačanu. Zdaj pa gospod urednik, bodem končal, pač pa Vam še k koncu rečem: tudi iz Sv. Jurja boste dobili toliko naročnikov, da bo veselje in mi kmetje si ga bomo tudi naročili, ker spoznamo, da je to bolj nam naklonjen in odkritosrčen list, kakor pa kateri mariborski možakar, ker „Mladoslovenec" se ne boji resnice govoriti.
Iz Postojne. Imamo tukaj enega narodnjaka, kateri pri vsaki priliki se sklicuje na njegovo narodnjaštvo, toda isto, stoji na slabi podlagi. Njegov, takozvani prokurist pravi, da mu ni mogoče slovensko dopisovati, ker bi se preveč „matral“ da bi mogel eden slovenski dopis napisat, tako da knjigovodstvo tega „zavednega“ narodnjaka štrli od nemščine. Njega narodna blagohotnost pa se kaže na tem, kako požrtvovalen je isti napram svojim odjemalcem. Kupil je pri njem neki vaščan iz bližnje vasi
R.......eno železno pečico in se zavezal, da mu
bo prihodnjič, kadar zopet pride, plačal, torej čez nekoliko tednov. In od samega narodnjaštva in blagohotnosti dobil je isti vaščan opomin, za katega mu je ta narodnjak zaračunal 60 vin. Na dalje se je odlikoval ta gospod s tem, da se trudi za razvoj Postojne. Pred približno 19 meseci je prašal nek tukajšni uradnik, Horvat in zaveden Slovan za zidališče na tržkem prostoru, — danes bi bila v Postojni ena hiša več — toda dotičnik ni dobil še danes odgovora, to menda zato, ker je Slovan; in ta narodnjak, kot tržki oskrbnik bo še nadalje molčal. Samo v slučaju, če bi vprašal kak Nemec od Heba ali Libercev, bi gotovo dobil takoj prostor. Njegovo avtoriteto kot javni funkcijonar pa izrablja v to, da dotič-nike, kateri imajo volilno pravico, in za tržko oskrbništvo kaj delajo, haranguira naj bi njega volili, sicer da ne dobijo več dela odtrga; kako pa se to strinja z njegovo najnovejšo izjavo, da ne bo več prevzel tržko oskrbništvo? — torej, grozdje je kislo postalo. — Kako trdo kožo ima ta narodnjak, se vidi iz tega, ker mu ni vstan nobeden take psovke v obraz vreči, da bi ga razžalila. Tako mu je pri priliki neke volitve
. eden volilec, imenom F . . . . D....rekel, da
je s .... r in gospod je vzel sicer na znanje in grozil s tožbo, vendar tožit vseeno ni šel. Torej zopet en dokaz, da spada med trdokožce. Tedaj Postojne! in okoličani pozor, in ne pustite si sipat pesek v oči, in ne verjemite nič v njegovo narodnjaštvo, ker usmiljenja vredna bi bila Slovenija, ako bi taki narodnjaki bili poklicani, odločevati o vas in vaši domovini.
Opazovalec.
„Pavliha.44
Nesreča.
„Milostljivi gospod, prosim, pomagajte meni nesrečnežu z malim milodarom!"
„Vi ste nesrečnež!? Saj ste popolnoma krepki in zdravi! Mislim, da le delati nočete!“
„Saj ravno to je moja nesreča, pravijo ljudje!“
Kratkovidnost.
Profesor K. je kratkoviden kot krt.
Zadnjič na deželi se je zaletel v kravo, ki se je ob poti pasla. Profesor se je priklonil in dejal: „Oprostite milostljiva." Ko pa je svojo zmoto spoznal, se je smejal sam sebi.
Malo nato pa se je zaletel v neko damo.
„Kaj, si že zopet tu, vražja krava," je zavpil.
Ko je naposled spoznal, kako se je zmotil, jo je hitro pobrisal, brez da bi se opravičil.
Udarec na udarec.
Gospodar: „Gospod, vi ste kupili psa, toda tega jaz ne trpim. Ravno tako tudi ne pustim, da bi kdo v hiši imel mačko ali kake druge živali."
Najemnik: „Tako! No toraj jaz bi pa prosil, da odpravite stenice in ščurke.“
Zakonski prizor.
Ona: „Mene radi te vlačuge ogoljufati!----
Mene, ki sem te tako zvesto in odkritosrčno ljubila!“
On: „Toda zagotovim ti, da ni bilo med menoj in ono deklico popolnoma nič!“
Ona: „O vrjamem nič, popolnoma nič, niti srajca.“
Dober zdravnik.
Janez: „Kam pa tako hitiš z obvezanim vratom ?“
Jože: „K zdravniku J. grem, da bo pogledal, kaj imam v goltancu, ker me tako boli!“
Janez: „Oh, ne hodi k zdravniku J.! Ta prav nič ne ve! Pojdi raje k zdravniku G.; ta je dober zdravnik! Glej, lani mi je v tovarni odtrgalo dva prsta. Ko mi je tovariš za silo obvezal roko, hitel sem k zdravniku G. in glej; komaj sem mu pokazal roko, pa je že vedel, kaj mi — „fali“.
Dober mož.
Tomaž je prišel zvečer pozno domov. Žena ga je že čakala s palico. Ko jo ugleda, hitro zavpije:	„Daj hitro stran palico, ljuba ženka,
prisegam ti, da ti ne bom nič storil.“
Službe Išče
pri kakem veleposestniku ali pri grajščini čvrst, Se ne 241etni fant iz dobre kmečke hiše. ki se razume na vsa poljska dela in zna tudi delati pri novih trtnih nasadih. Izurjen je tudi v kolarstvu in mizarstvu ter se obenem razume nekaj na kovaška dela. Službo nastopi že lahko s 15. januarjem. Naslov pove upravništvo „Mladoslovenca“.	(148)
na suho cepljenih trt imam za «GG HISOC prodati za prihodnjo sptomlad. Cepljene so na podlagi Rip, portalis, v sledečih vrstah: silvanec, laški rilček, šipon rumeni, žlahtnimi bela in rudeča, karčina plava in (Honigler). Prodajam lo 1. vrste dobro vkoreninjene in zaraščene po 16 kron IOO kom. Naročila sprejemam dokler bo kaj zaloge. Trte se pošiljajo le v okraje, ki so po trtni uši okuaeni. Na naročila brez are se ne bo oziralo.
MnfcsBi Smeh
posestn. in trtnar sv. Barbara, posta Šmarje pri Jelšah Štajersko.
Postranski za služek!
Vsak ki nam v svrho razpošiljanja našega cenika pošlje 100 naslovov dobi dragoceno verižico za uro. Naslovi morajo biti sledeče uvrščeni: 1. Krstno in rodbinsko ime, 2. stan, 3. kraj, 4. zadnja pošta. Naslovi morajo biti pisani na malih listkih 10 cm dolgih in 6 cm visokih. (Iz jednega kraja ne sme biti več naslovov kot 20.)
Svoji k svojim
•pH •r-5
O
k
02
• l-H
•I-S
O
k
cc
Zaloga iti trgovina špecerijskega blaga in delikates
Fran Merfovec, Trst
vilica KLaserma št. 14.
Zaloga kave: Ceylon, Mocca, Portoricco, Cuba, Perl, St. Salvador, Santos, Italjanski riž: Carolina, Astiglia, Mantua. Neapolitanske in Ilirsko Bistriške testenine v raznih formatih. Parme-zanski sir prve vrste, Ementhaler, Gorgonzola i. t. d. Pravi ruski čaj Popoff iz Moskve, Pecco flor in Mandarin. Holandski kakao, ravnovrstne čokolade fabrike Schmiedt z Dunaja, Lejet iz Trsta in Suchard. Na izbero pravi Jamaica rum, Thea rum, Medicinal konjak, prava Marsala, D’Alix Bordonaro- Trapani, Malaga, Madeira, Chery, Asti šumeči i. t. d. Pino jedilno
olje in namizno olje.
Razpošiljam na deželo v o kiio [laivt-nu, js.a,n.ui iuui pu s,cu.cz.uivi pu	'y'“‘ 7'
priporočani prečastiti duhovščini, gospodom učiteljem, gostilničarjem i. t. d. Pošiljatve izvršujem točno in natančno proti poštnemu povzetju.	11471
5 kito paketih, kakor tudi po železnici po najnižji ceni in se
NS «	.	1	V*. 1 •	. * *1 ?Y----t X J n» » I 1 4 n X ^ ^ y.\j'
(147)
0G
O
Gß
M
3
Svoji k svojim
T
Novo ustanovljena trgovina le TOIVI
I ii	S	cestni 31
priporoča svojo trgovino
kakor tudi drugih šolskih potrebščin.
Velika izbira najnovejših umetnih božičnih in novoletnih razglednic kakor tudi vsakovrstnih primernih daril za miklavža, božič in novo leto.
'Vse jDO 1141.) n Sik j t Ir cen 4 tl v.
I
BS
1
i


lÄi'il.i	1	Kožuhovina.
iz ševiota, ledna in	1	Najnovejše
sukna, jopiči, perilo		ovratniki, mufi,
za dame, nogavice	1«	koiijeri, otroške
in trikot perilo *-**'*-		oprave.	

Najboljši izdelek po najnižji ceni.
<3 ci* cl t:	rni	!
Glinaste peči
Štedilnike, banje ja kopeli,	tudi kiPs>
vaje in druge glinaste izdelka a vseh barvah,
trpežne in poceni priporoča
^ugu$t 2)rel$@
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
(ni)
Izvirni Singerjev! šivalni stroji se dobe le pri
Singer Ko.
akc. družba za šivalne stroje (108) Ljubljana, Sv. Petra cesta
£MT Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom ,izvirne Singerce1. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki „izvirni Singerjev! stroji“ k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
ISEgžftll1
Iran Zeman • Sjnbljana
P©ijaraska eesta 24 iai v $owag*ni
pri ži^isiskem sejmu
Skladišče hvalno znanih ^opeljnov, slamoreznic, mlatilnic, klinj, motorjev“ za žage in mline, tromb in CeVij za vodovode ter vseh potrebščin
======= za kmetijstvo. ======
Hizke cene! Zajamčeno blago!
I o
S3| Raznovrstne poljedeljske stroje, kot 1^
mlatilmee, slamoreznice, pluge itd.
priporoča
FR. STUPICA * LJUBLJANA
i
Marije Terezije cesta št. 1., poleg „Figabirta“.
------- Ceniki brezplačno. -
ivi\lw 11 .o
Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo doma izdelanih in na razstavi v Parizu najviše odlikovanih
kakor:
melonin
gnjat, (šunke) ä la praške..........................kg a K 1-80
salame iz gnjati, krakovske......................... „	„ 2-—
brunšviške salame.................................... „ „ „ 1-40
hrenovke (Frankobrodske) 12 kos......................... „ 2 -
cervelatne klobasice . . 26 „	.................. „ 2-—
fine kranjske klobase vel. . 1 „	.................... .	„ —'36
12 „ .................., . . „ 2-—
Opozarjam na sezono svežih gnjati, kakor tudi panzetta (carsko meso) i. dr. Razpošiljam po pošti in po železnici na drobno in debelo po povzetju, vse po najnižjih cenah. Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči. Pričakojoč mnogobrojnih naročil beležim z velesp.
Franc G©lob
mesar in prekajevalec v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
MMi liker Id IOI UM
rastlinska grenčica	i
sta sestavljena iz najzdravilnejših planinskih rastlin, podpirata in pospešujeta prebavo, krepita želodec in z njim celo človeško telo ter sta vsled teh svojih odličnih lastnosti najboljša izdelka te vrste.
Edini izdelovatelj:
Anton Jelenec v Idriji
imetelj rastlinske destilacije „Jelen.“



Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. # Akcijski kapital 2 milijona kron. * Podružnica v Spljetu.
Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. — Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Proniese izdaja k vsakemu žrebanju.	Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic.	Borzna naročila.	Promet s čeki in nakaznicami.
(glasbeno orodje) izdeluje in razpošilja
prva sisečfca tovarna tamburic
3. Stjepšin
Sisek (Hrvaško)
Ta tovarna je bila odlikovana na Pariški razstavi leta 1900. in na milenijski leta 1896.
Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsakovrstne sekirice (note) za različne inštrumente v zalogi. Priporočajo se izvrstno
gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike in okarine.
V isti tovarni izhaja tudi strokovni list
„Tamburica“
po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron z glasbeno prilogo vred.
Za vsak inštrument se jamči.
Velik cenik s slikami se pošlje na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Namesto f ^
18 EC
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
sam© 1 kmm.
Tovarna zame: J. König, Dunaj VII., Westbahnstrasse 36-203.
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Benque.
Sel). Unterlmber
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
v Beljaku, Schulstrasse 21
Filijaika: v Ljubljani, na Dunajski cesti št, 73
nasproti topničarske vojašnice.
----- (Telefon št. 273.) -
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romancement iz Wei-ssenbaeha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.	(106)
Doktorja pl. Trnk<5czy-ja, svetovno znano redilno varstveno sredstvo, ki je bilo na razstavah odlikovano z najboljšimi pohvalami, dobivaše pristno pod marko
iVIastin
pri vsakem trgovcu. Po pošti se razpošilja najmanj 5 zavitkov za K 2.70. Lekarna Trnköczy v Ljubljani. Ponarejalo! se sod-nijsko kaznujejo.	(HO)
r
izdelovalec dežnikov in solnenikov
naznanja slav. občinstvu, da je otvoril dne I. oktobra t. 1. svojo
piano prodajalno dežiov in solnenilinv Fred siev. is,
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovih ulicah št. 4 kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše in v to stroko spadajoče blago.
Preobleke in popravila točno in ceno. (H7)
s kojimi se napravi
dobra domača pijača
Cena za en polovnjak, to je 283 litrov, T kron 80 vin.
Edina razpošiljalnica: Skm Korgiiffg Gradec (»Štajersko), Kepplerstrasse 36.
Hlode
kupuje
po najugodnejših cenali proti gotovini
parna iaga Deiiinnghi r Ljubljani,
in sicer:
hrastove, debele od 30 cm naprej, kub. čevelj K l-20, smrekove 64 vin. jelkove 57 vin., bukove 56 vin., borove 58 vin., frize hrastove, kvadratni meter 2 20 K, franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški posta-jleno. — Hlode pod mero, ali škart, eno tretjino manj. (137)
m
m
fr.4
Zahtevajte zastonj
in poštnine prosto moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 1000 slikami o nikelnastih, srebrnih in zlatih urah, marke Ros-kopf, Hahn, Omega, Schaff-hausen, Glashütte, kakor tudi o vsakovrstnem solidnem blagu v srebrnini in zlatnini po originalnih cenah.
Nikelnasta remontoir-ura K 3‘—, sistem Roskopf, črna jeklena ura K 4'—, sistem Roskopf, patent-ura K 4'—, švicarska original sistem Roskopf patent K 5'—, goldin remontoir-ura „Luna“-kolesje K 7‘50, srebrna remontoir-ura „Gloria“-kolesje K 7 60, srebrna remontoir-ura z dvojnim pokrovom K ll-50, srebrna sklepna verižica s takozv. springringom 15 gr. težka K 2 40, ruska Tula nikelnasta anker-remontoir-ura „Luna“-kolesje K 950, ura-kukavica K 850, budil-nica K 290, kuhinjska ura K 3'—, schwarz-wälder ura K 2 —.
Za vsako uro triletno pismeno jamstvo!
Nobene rizike. Zamenjava dovoljena, ali denar nazaj I
Prva tovarna za ure
Hans Konrad y Mosta (Brdi) št. 651, CešKo.
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skublje-nega K 9'60, boljšega K 12’—, belega jako mehkega skublje-nega K 18'—; K 24'— snežno belega, mehkega, skubljenega K 30 —, K 36.—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachse!, Mes 198
pošta Plzen na Češkem.
Slovenci
pijte grenčico
Florian’!
Ta pes pomaga.
Dobi se edino iz rastlinske destilacije „Florian“ v Ljubljani.
'na '
F*rešeenove ulice, Ljubljana..
(123)

Najboljši in najfinejši čaj na svetu ! Melange iz najfinejših in najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikat, trgovinah. Na debelo pošilja:
Indra Tea Import Compani, Trst.

Terarija, slaščičarna in javama
)■. 2. alatni k
JLjubljana • Stari trg štev. 21.
lilij alke: -— 	(i:Uj
Glavni trg 6, Sv. Petra cesta 26

32

KAREL PLANINŠEK
Prva ljubljanska veležgal-nica za kavo z elektriškim obratom ter specijalna trgovina za kavo in caj
v Ljubljani, samo na Dunajski cesti
lasproti Hayarne „Enrtpa“, jostajaiišće cestne železnice
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejio vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah, -------Po pošti razpošiljam vsak dao.--
peči s trajno gorljivostjo.
Velikanska kurilna moč. ^ Najfinejša regulacija.	Cenovnik zastonj.
Chr. Garms v Podmoklih (Bodenbach)
tvornica, železnih peči.	(132)
Tvorniško zalogo ima v Ljubljani ŠTEFAN NAGY na llMnta Irgil Šlev. 5.
Ivan Jax in sin
Ljubljana
Dunajska cesta 17.

Priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in voznih koles, glasbenih avto m a-* toV' in pisalnih stroječ. (104)
«azposnjanje oiaga	najceneja, naj večja
O röttteSÄH ÖÖ
TVlesPni	naspx^oti rotovža., ps't^j v I-C i';vnj it
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih ur
briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
V dokaz j0 m°je bl^S’0 res fi110> hobro in ceno,
----------’ je to, da ga razpošiljam po celem svetu.
Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Čudovita zbirka sveta! !
50 kom. za sarrec» gSd. 2*50
1 sprelepa večkrat z uradnim pat. varovana anker-remontoir-žepna ura s pismeno fab-riško garancijo za dober in natančen tok, 1 fina oklepna verižica iz double-zlata, 2 prstana iz amerik. double-zlata z imit. briljanti (za gospoda in damo), 2 gumba iz double-zlata za zapestnice (ostaneta vedno nova), 3 naprsni gumbi, 3 gumbi za zavihane ovratnike, 1 fin žepni nožič z napravo, 1 zelo lepa svilena ovratnica, svetla ali temna, 1 dražestna igla za ovratnico s simili-briljantom (doubli-rano), 1 dražestna broža za dame, zadnja novost, 1 krasno toaletno zrcalo, 1 dražestna koristna denarnica, 1 par bontonov z amerik. briljanti, prist. sreb. sekiricami, 1 f. nikelnasti pisalnik, 1 pat. vremenski barometer, 1 garnitura 20 komadov različnih pristnih inozem. pisemskih znamk, 1 fini cigaretni odrezalnik (nikel), 1 pat. držalo za ovratnice, 1 album najlepših razgledov sveta. — Vse skupaj z elegantno anker-remontoir-žepu o uro, koja sama je dvakrat toliko vredna, velja gl. 2-50. Dobi se, če se denar naprej pošlje ali po povzetju pri centralni zalogi patent, ur in draguljev
S. Urbach, Krakow št. 58.
NB. Pri naročilu dveh paketov se pri-deno 1 prima angl. britev zastonj. Neuga-jajoče se zamenja ali denar vrne, in je torej vsak riziko popolnoma izključen.
Stanje hranilnih vlog nad 19 milij. kron
Stanje rezervnega zaklada nad 650.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
V Prešernovih ulicah, v lastni palači
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od' vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervn. zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice,
Posoja se na zemljišča po 4:i/4°/o na leto. — Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred n. pr. v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6('/o
izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Suhe jedilne gobe
kupuje v vrečah po 20 do 25 kg
Albin Sehanil Dunaj ir
Hauptstrasse 67.
Za ponudbe z navedbo cene in vzorcev se prost!
Hočete li zaslužiti lahkim 0 potom denar?
potem zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustrirani cenik ur, zlata in srebra, kitajskega srebra, furnir ter orodja in glasbenega blaga
F. Pamm, Krakov (Avstrija)
Zielonagasse 3,
l/i
1 Havreneie § Domieelj 1
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32.
Žitna trgovina, agentura, komisije, koncesijonirana reklamacijska pisarna za železniške voznine. (109)
Zastopstvo tržaškega svsSina „LitoraSe“.
Nakupuje moknate isi otrob-nate vreče.
3 0 «1 m i I T	o ££ 1 o c i.

P
O- -O
pppp
o Q
Po pogojili mojega cenika, tedaj brez nevarnosti naročevalca, pošiljam jaz po poštnem povzetju mojo harmoniko „Volksfreund“ št. 663, da zamorem vsakega o izvrstni kakovosti te harmonike prepričati. Ta harmonika ima patentirano nezlomna zavita peresa ne samo za tipke, ampak tudi za base in za zaklopnice, potem 10 tipk, 2 registra, dvoglasna, 48 glasov, 3 vrste trobent, mahagoni barvno politirana, črni robi z barvnimi portami, dvojni meh z niklastimi ekovi, velikost 31-|-15 cm in stane 7 K.
«
Navodilo, po katerem se lahko vsak sam nauči igrati, priložimo zastonj.
Ceneje in manjše harmonike za učenje, posebno za otroke po K 2'20, 3'50, 4'40, 5'50. Finejše harmonike po 9, 10, 12, 14, 16 kron so razvidne iz' mojega cenika. Imam v zalogi tudi gosli, flavte, citre i. t. d. Na mojih bar 3 onikah ni colninskih izdatkov, ker so češki izdelki. Prosim, se ozirati na to! Nobena rizika! Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošiljanje po poštnem povzetju od „Erzgebirgisches Musikwarenversandhaus“
Siliš U v išiu
H šl. 652, tao.
Velik ilnstrovan cenik, obsegajoč nad 1000 slik, se jpošlje na Zahtevanje vsakemu zastonj in franko.

Proti žoMoli! is pili zolj i
izborno deluje dobro znana
antiseptična.
Mm ušli iii i@a vosa
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz, ust.
1 steklenica z navodom K I-—.
Melusine zobni prašek
1 škatljiea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto.
Edina zaloga.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinaluih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih vod itd.
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega jubilejnega mostu. (114)
L»
Naj cen. in najhitrejša vožnja v Ameriko j e s parniki ,Severonemškega Lloyda‘
z Bremna v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do S dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v LJUBINJ A. IVI edino le pri
gdvardu Tavčariu, Kolodvorske ulice št. 38;
9	S " nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. - Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu so dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.	(H8)
'-o
o
o
td

Poljedelci, pozor!
Poljskih delavcev vsak dan bolj primanjkuje in kmetovalec danes že brez pomoči poljedelskih
strojev polja obdelovati in pridelkov obdelati več ne more. Kdor si pa # kupi stroj, naj si omisli zanesljivo dobro blago. Najboljše in naj zanesljivejše stroje,
posebno pa
čistilnice, proste in najboljše, kakor tudi
mlatilnice
slnmoceznice priporoča
Trgovina z železnino „MERKUR44 P. Majdič v Celju.
Zalogvx posod zn mlel-to. — Posebni ceniki strojev brezplačno. — TTVnver-ze in cement. Nepremočljive vozne plahte.
Vašo Petričič
IVfostni
El fi
ii
in pnHgf u polomiš.
Elfi	v
Oesxxo i ii
mr o.
mm
Ustanovljeno leta 1832.

Priznano
najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
2\dolf Hauptmann
v X)ubijani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža,
------ laka in steklarskega kleja. -----------
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
M
U
0
a
53
u.
Ü
0
llustrovani ceniki dobe se brezplačno.

■ v
i
nfi pnapolopjo zaloge:
MejopezadaineoilglJ'POtiišjo obla Iz soiaa .	„	„	2'5i	„
pelerina............2'50	„
hareM...............21	„
dolga zioisba aokjiia	„	„	5-	„
sako Iz ložiovioe	„	„	71	„
Najveća in najlepša izaera kon-fecije za gospode, dečke, dame in deklice.
Mestni trg- štev. 5.

FILIP FAJDIGA
zaloga pohištva	(io?)
Ljubljana, sv. Petra cesta štev. 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
C3 Ei X	«3L po najnižjih cenah.
Kanin. Knvšekn nnsl.
je moja pristna švicarska sistem Ros-kopf-patent anker-nra z masivnim, solidnim, antimagnetičnim kolesjem, pristnim email-kazalom (ne papirnatim), z varstveno plombo opremljenimi pristnimi nikelna-Btimi obodi, šarnirni pokrov čez kolesje, tekoča 36 ur (ne pa 12 ur), krasni pozlačeni kazalniki, natančno regulirana s 3 letnim jamstvenim listom, komad K 5'—, 3 komadi K 14'—, s sekundnim kazalnikom K 6’—, 3 kom. K 17’—, v pristnem srebrnem obodu K 10'—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12'50, 3 komadi K 35'—.
Zamenjava dovoljena, ali pa se denar vrne brez odbitka.
Pošilja proti povzetju prva tovarna ur
Hanns Konrad t Mostn (Brni) Češko. št. 650.
Bogato ilustrovane cenike z več kot 1000 slikami se na zahtevanje pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
£52š»£SS2SS3SsaS&2SS2
trgovina železnine na drobno in debelo
Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
priporočata po najnižjih cenah vsakovrstno železnino in stroje za poljedelstvo in obrt.
----- Slovenske cenike brezplačno in franko. ------

-oo
Pra jugoslovanska tovaroa za kavioe surogate v LjoHjaoi
Pe)
e:
priporoča p. p. „oropa,,m .r.orc,. ra. ar,, po ir.p.iüpi ao.iiai pr.ao.p. O izvrstne izdelke, posebno pa
„Zvezdno cikorijo V škatljicah, ki se prodaja v prid „Trgovskemu domu“. Obenem uljudno naznanja, da bo še nadalje razpečavala
J,Čiri! in Rfteiodovo cikorijo v škatljicah v prid družbi sv. Cirila in Metoda za Istro ter v prid Trgovskemu domu. Stanovska dolžnost vsakega zavednega slov. trgovca je, da kupuje in priporoča izdelke te prve in edine slovenske tovarne za kavine surogate.
c-c----------------------
«■M**1»»
'S
Iv. Seunig
trgovec i osip na Meo io debelo
v Ljubljau!, Stari trg štev. 7

dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin, brez konkurence,brezvsaeegaduha po najnižjih cenah na drobno 1 kg. po 60 h, na debelo po 50 h.
KOVO! Patentirano J(svo!
ugpmč!jivo uaiilo
za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd.
LÄSS G*- huer-jevih dedičev
l(stanovljena leta ?854.
v JLj ubijani, Wolf o ve ulice jtev. 12
Številka telefona 210.
priporoča slav. občinstvu in poštovanim gostilničarjem (139)	svoje izborno
marčno pivo v sodcih in steklenicah.