PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. St. 3 (6290) TRST, sreda 5. januarja 1966 LETALSKO PREMIRJE^ NAD SEVERNIM VIETNAMOM^ ŠE TRAJA Ameriška vlada nadaljuje diplomatsko akcijo ki jo v Hanoju označujejo za navadne spletke Ilarrimanov sestanek z Naserjem - Mennen Williams nadaljuje pot po Afriki Peking ovira učinkovito sovjetsko pomoč Vietnamu - Hanojski komentar WASHINGTON, 4. — Tako imenovana ameriška mirovna ofen živa se nadaljuje. Potujoči poslanik Harriman nadaljuje svoje potovanje po raznin državah. Po sedaj je obiskal Varšavo, Beograd, Novi Delhi, Karači in Teheran, danes pa je prišel v Kairo. Kairski tisk ga označuje kot «enega največjih in najbolj spretnih ameriških diplomatov od časa Roosevelta« Predsednik Naser je imel že poleti številne stike s Titom in Ša-stnjem v zvezi z iskanjem miru v Vietnamu. Harriman bo Po posvetovanju z Naserjem odpotoval še v druge prestolnice. V Kairo je Harriman prišel iz--------------- Teherana, kjer se e bil pogovarjal z iranskim šahom in s tamkajšnjimi voditelji. Izjavil je, da zelo zadovoljen z razgovori v Teheranu in z vsemi prejšnjimi razgovori. Ob prihodu v Kairo ie Harriman izjavil, da je namen njegovega obiska poročati predsedniku Naserju o zadnjem razvoju v Vietnamu in poslušati Naserjevo mnenje. Naser je Harrimana sprejel no c°j. Harriman mu je izročil Johnsonova poslanico. Domneva se, da s? bo Harriman sesial tudi z dru gimi egiptovskimi voditelji. Ne kaj pred njegovim prihodom v Kairo je kairski tislc objavil izja-v° hanojskega poslanika v Kairu, v kateri pravi, da ameriške diplomatske pobude niso nič drugega nago spletka za pripravo razširit-Ve vojne v Vietnamu. Vzporedno s potovanjem Harrimana se nadaljuje potovanje državnega tajnika za ,'friške zadeve Mennena VVilliamsa po afriških državah. Danes je Williams prispel v Tanzanijo, kjer se je pogovarjal ®0 minut s predsednikom Niere-n°m in je nato odpotoval v Ugando. kjer se je sestal s predsednikom vlade Obotom nakar je na oaljeval pot v Nigerijo Kakor je znano, je po zahodni Evropi potoval Johnsonov predstavnik Goldberg, ki je obiskal PaPeža in se ie že vrnil v Washington Eodpre.isednik Hum-phrey je obiskal nekatere države Daljnega vzhoda in se je prav tako že vrnil v Washington. Po državah Latinske Amerike pa potuje ameriški državni podtajnik za gospodarske zadeve Thomas Mann, ki se je v petek pogovarjal z meniškim predsednikom Ordazom. V zvezi z ameriško diplomatsko Venzivo so mnenja zelo različna. Nekateri so mnenja, da je Johnson iskren in da resnično želi mir. Morda je to res, toda želi «ameriški nUr». To dokazuje tudi vsebina Johnsonove poslanice, ki jo je bil Humphrey izročil voditeljem držav, ki jih je obiskal. V tej poslanici je rečeno med drugim: «Spravili smo vse v koš miru razen izročitve Južnega Vietnama komunistom«, če Upoštevamo, da ZDA označujejo vsako osvobodilno gibanje za komunistično, tedaj je vse jasno. V poslanici je tudi rečeno, da bi mogli na morebitni mirovni konferenci govoriti predvsem o ustavitvi sovražnosti, in da bi mogli razpravljati tudi o predlogih drugih. Kar se tiče predstavništva južnoviet-namske osvobodilne fronte na konferenci, pa je rečeno, da glede tega ne bi bilo težav «v primeru, da se Hanoj odloči za ustavitev napada«. Tudi ta del poslanice kaže na Preobračanje dejstev. Saj je znano, da Hanoj ni nikoli napadel, pač Pa pošiljajo ZDA svoje vojake v Južni Vietnam, da bi zadušila tamkajšnje osvobodilno gibanje, čeprav Je Južni Vietnam več tisoč kilometrov oddaljen od ZDA, ter bombardirajo Severni Vietnam. V spomenici je tudi rečeno, da je bilo več tisoč severnovietnamskih vojakov Poslanih v Južni Vietnam «z na-•benom, da vsilijo tej deželi svojo Voljo s silo«, ZDA pa so prevzele «jasno obveznost za varnost Južnega Vietnama na podlagi dvostranskih sporazumov, SEATO in Politike, ki se tiče Vietnama, in na Podlagi slovesnih izjav ameriških Predsednikov«. Dodaja se, da ne gre samo za Južni Vietnam in za Jugovzhodno Azijo, temveč «za celotnost ameriške obveznosti in za važnost, ki jo ta obveznost ima za *»ir na svetu«. Vse te fraze ne morejo prikriti Pravega bistva problema, ki je v tem, da hočejo ZDA za vsako ceno obdržati svoj vpliv v jugovzhodni Aziji in preprečiti ustanovitev naprednih režimov na tem področju. * ameriški poslanici Je sicer rečeno, da so «države jugovzhodne Azije lahko nevezane ali nevtralne, če tako želijo«, vendar pa je tudi rejeno, da ne bodo ZDA nikoli dovo- konference. V ta namen je poslal je povzročilo med tamkajšnjim pre- rovna zatrjevanja ameriške vlade nevtralnost in nevezanost držav na tem področju kažejo tudi številni napadi ameriških letal na kambo-ško ozemlje skupno z napadi Taj-landije, tor na laoško ozemlje. Na drugi strani pa tudi Peking izkorišča sedanjo napetost ter v precejšnji meri onemogoča učinkovito pomoč Sovjetske zveze Severnemu Vietnamu za obrambo proti ameriškemu napadu. Venomer ponavlja obtožbe proti sovjetski vladi, češ da nezadostno pomaga Severnemu Vietnamu. Ministrski podpredsednik in zunanji minister kitajske vlade čen Ji je v intervjuju agenciji Nova Kitajska med drugim izjavil: ((Sovjetska zveza je največ-ja evropska socialistična država in če bi hotela res pomagati Vietnamu, bi morala sprejeti celo vrsto ukrepov na raznih področjih, da imobilizira ameriške sile in da brez prestanka razkrinka spletke ZDA o mirovnih pogovorih. Toda sovjetski voditelji niso ravnali tako in so ustvarili vse mogoče olajšave ZDA, da bi te osredotočile svoje sile v Vietnamu.« Nedavno je Sovjetska zveza obtožila Kitajsko, da ovira tranzit sovjetskega vojaškega materiala, ki je namenjen Vietnamu ter zahteva celo plačilo carine za ta tranzit, in to v dolarjih, čen Ji je v tem intervjuju to zanikal In trdil, da sovjetska pomoč Hanoju «prav gotovo ni primerna moči Sovjetske zveze«. Dalje pravi čen Ji, da «ne glede na dejstvo, da Sovjetska zveza opravičuje prevoz vsega materiala po Kitajskem ozemlju z okoliščino, da nima skunnih meja z Vietnamom, medtem ko bi se material prav lahko pošiljal po morju, česar pa si sovjetska vlada ne upa storiti. Dejansko niso sovjetski voditelji iskreno pomagali vietnamskemu ljudstvu v borbi proti ameriškemu napadu in skušajo rajši nadzorovati stanje v Vietnamu z namenom, da nadaljujejo sodelovanje z ZDA « Iz tega se vidi, da bi hoteli pekinški voditelji prisiliti Sovjetsko zvezo, da pošilja pomoč Vietnamu po morju in se s tem izpostaviti možnosti odkritega spopada z ameriškimi vojnimi ladjami na odprtem morju, kar bi moglo izzvati neposreden spopad med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zakaj vse to, če je mnogo varnejša in zanesljivejša pot po kitajskem ozemlju? Znano Je, da je Sovjetska zveza skupno z Veliko Britanijo sopred-nica ženevske konference iz leta 1954, na kateri so priznali suverenost treh držav: Vietnama, Laosa in Kambodže. Do sedaj je Sovjetska zveza odklanjala ponovno sklicanje ženevske konference prav zaradi tega, ker so bili angleški predlogi, ki so v skladu z ameriškim stališčem, nesprejemljivi, in ker odločno podpira stališče Severnega Vietnama, ki zahteva predvsem konec ameriškega napada in umik ameriških čet, da vietnamsko ljudstvo samo odloča o svoji usodi. Te dni je predsednik britanske vlade Wilson začel ponovno akcijo, da bi dosegel sklicanje ženevske ■iiiiiiifiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiMiiiMii Vojska na oblasti v Gornji Volti ABID2AN, 4. — V Gornji Volti je po neredih ki so trajali več dni, prevzela vojska vso oblast. Polkovnik Sankule Lamizana je po radiu izjavil: «Zaradi resnega stanja so oborožene sile bile prisiljene prevzeti 3. januarja oblast. Načelnik glavnega štaba vojske bo zaradi te. ga prevzel oblast državnega poglavarja do novega ukaza. 'Pozivam vse funkcionarje, naj ostanejo na svojih delovnih mestih. Oborožene sile ne bodo dopuščale vandalskih dejanj. Pozneje bodo sledila nova navodila.« Se prej Je govoril po radiu predsednik Jameogo, ki je izjavil, da je zadovoljen, da je načelnik glav- spomenico predsedniku sovjetSKe bivalstvom še večje razburjenje in i—<-— —ki_„ -‘'se sedaj pripravlja na nov upor. HANOJ, 4. — Sevemovietnamska vlada je' objavila danes izjavo, v kateri pravi, da je ameriška vlada nedavno sprožila veliko kampanjo prevare, kar se tiče miru, in se je hkrati «poslužila spletke z začasno prekinitvijo bombardiranja v znak dobre volje«. ((Dejanja so pokazala, da vsakikrat, ko se Američani pripravljajo na zaostritev napadalne vojne, znova govorijo o miru. Sedanji mirovni napori so navaden poskus pomiritve javnosti v ZDA in na svetu, ki se odločno postavlja proti ameriški napadalni politiki v Vietnamu.« Zatem kritizira hanojska vlada ZDA, ker še vedno zavračajo štiri točke hanojske vlade, «ki predstavljajo bistvene vojaške in politične klavzule ženevskih sporazumov«, in ker hočejo «začeti pogajanja s položaja sile, ki naj jim omogoči vsi- vlade Kosiginu .katere vsebina ni znana. Kam bo privedla vsa dosedanja diplomatska akcija, je težko reči. Na žalost, pa se vztrajno slišijo glasovi, da hoče Washington s to akcijo opravičiti poznejšo obnovitev in raztegnitev vojne v jugovzhodni Aziji z izgovorom, da so bila vsa njegova prizadevanja zaman. Letalsko premirje nad Severnim Vietnamom še traja, čeprav ameriška letala nadaljujejo izvidniške polete. Na kopnem pa se nadaljujejo spopadi. Na področju ustja reke Mekong nadaljujejo ameriške^n korejske čete svoje operacije proti osvobodilni vojski; prihaja pa le do manjših spopadov. Na drugi strani pa se pričakuje vsak hip nov upor plemen v goratih področjih v srednjem Vietnamu, kjer je prišlo do upora tudi 17. decembra. Tamkajšnja plemena zahtevajo avtonomijo. Po uporu v decembru so , obsodili na smrt štiri voditelje, kar ' liti Vietnamu svoje pogoje«. «Mi- .................umit..................................................................iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiuiiiiiiiiiiiihiiii.. M PRIZADEVANJE PREDSEDNIKA SOVJETSKE VLADE KOSIGINA Indijsko-pakistanska konferenca v Taškentu se je včeraj začela v konstruktivnem ozračju Pozdravni govor Kosigina - Šastri predlaga sporazum o odpovedi sili ■ Danes nov sestanek obeh državnikov - Komentar «Pravde» ■ Poslanica papeža Pavia VI. ■ Kitajski tisk molči so v popolnem protislovju z njenimi spletkami in dejanji. Čeprav so sprožile velik hrup o svojih zatrjevanih mirovnih naporih, ZDA še dalje kršijo zračni prostor Severnega Vietnama, in predsednik Johnson grozi z močnimi ukrepi. Američani zaostrujejo tudi svoje napade na osvobojena področja v Laosu in pooblaščajo svoje vojake, da prehajajo na kamboško ozemlje. Nesprejemljivo stališče vlade Vietnamske demokratične republike je v strogem spoštovanju ženevskih sporazumov iz leta 1954 in v vestnem izpoljnjevanju temeljnih določb teh sporazumov. Politična rešitev vietnamskega problema bo mogoča samo tedaj, ko bodo ZDA sprejele stališče vietnamske vlade v štirih točkah, ko bodo pokazale svoj sprejem s konkretnimi dejanji in bodo dokončno ter brezpogojno ustavile letalske napade in vsa druga vojna dejanja proti Vietnamski demokra. tični republiki.« NI ŠE DOLOČEN DATUM ZUNANJE POLITIČNE RAZPRAVE Prihodnjo sredo začetek zasedanja poslanske zbornice Sestanek izvršnega odbora RPI - Zahteve delavcev gradbene stroke Lupiš sprejel sovjetskega poslanika Kozireva v zvezi z Vietnamom RIM, 4. — Poslanska zbornica bo pričela delo v sredo, 12. januarja ob 17. uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o državnih otroških vrtcih, v začetku zasedanja pa bo predsednik zbornice prečdtal pismo, ki ga je prejel od predsednika vlade Mora o odstopu ministra za zunanje zadeve, ter bo sporočil, da je začasno prevzel posle zunanjega ministra. Senat se bo sestal v ponedeljek, 17. januarja ob 17. uri. Ni še povsem jasno, kdaj se bo pričela politična debata o odstopu Fanfanija, in predvsem o zunanji politiki vlade, kot to zahteva opozicija. Možno je, da bo sledila takoj po prečitanju Morove izjave, bolj verjetna pa je druga možnost, da bodo debato odložili sporazumno med posameznimi skupinami poslanske zbornice še za nekaj dni, zlasti ker se 15. januarja sestane vsedržavni svet KD; govori se, da bo debata zaradi tega 17. ali 18. januarja. Danes se je sestal izvršni odbor KPI, ki je razpravljal predvsem o mednarodnem položaju in o akciji, ki jo bodo izvedli komunistični poslanci, da poudarjajo nujnost vladne krize in italijanske pobude za mir. Ugotovili so, da bodo zahtevali debato o celotni italijanski zuna- TAŠKENT, 4. — Danes se ie začela v Taškentu konferenca med pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom in predsednikom indijske vlade Sastrijem pod predsedstvom Kosigina. Vsi trije so se najprej neuradno zbrali v dvorcu Durman, kjer biva Kosigin v Taškentu. Uradna konferenca pa se je začela na sedežu uzbekistanske vlade. V začetku konference je Kosigin izrazil željo, naj bi ta se- stanek prispeval k izboljšanju odnosov med Indijo in Pakistanom. Dodal je, Sa se v celoti zaveda, da bi bilo na eni sami konferenci težko rešiti vse probleme. Poudaril pa je, da je predvsem važno določiti na tem sestanku sredstva za rešitev problemov, ustvariti ozračje zaupanja in vzajemnega razumevanja in hkrati rešiti tista vprašanja, ki ovirajo normalizacijo odnosov. Izrazil je nato upanje, da bosta azijska državnika storila vse, kar moreta, da dosežeta ta smoter, in je pripomnil, da je sovjetska vlada s predlaganjem sestanka v Taškentu to storila v duhu prijateljstva do Indije in Pakistana ter jima je skušala pomagati, da najdeta pot miru, ter preprečiti nove človeške žrtve in pomanjkanje, ki jih vojna prinaša. »Sovjetska zveza, je dodal, je preživela v preteklih vojnah izredno hude preizkušnje in dobro ve, kako dragocen je mir.* Predsednik indijske vlade Sa-stri je v svojem nagovoru povabil Pakistan, naj se pridruži Indiji v skupni odpovedi sile v azijski podcelini. »Pokažimo z našimi dejanji, je dejal Sastri, da smo sposobni gledati na naše probleme v širšem okviru svetovnih dogodkov. Medsebojno zagotovilo, da se odpovedujemo uporabi sile, bi pomenilo, da vsakdo sprejema spoštovanje ozemeljske celovitosti drugega.* Šastri je dodal, da Indija sprejema brez pridržkov suverenost in ozemeljsko celovitost Pakistana, ter je pripomnil: »Prav tako moramo braniti r-ašo ozemeljsko celovitost in suverenost.* V začetku svojega govora je Sastri na kratko omenil »nesrečen spopad*, ki je izbruhnil pred štirimi meseci med Indijo in Pakistanom zaradi Kašmira. »Naš smoter na tem sestanku, je dodal, ne bi smel biti, da se obtožujemo zaradi preteklosti, temveč da gledamo v prihodnost. Blaginja bo hitreje prišla za a-zijsko podcelino, če bodo odnosi ii|miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>»iiiiiii n m n min mlinu m imiiiiiiii m um mini n im i min m Močna eksplozija v francoski rafineriji Dvanajst mrtvih, 80 ranjenih in velika škoda , LION, 4. — Davi sta eksplodirate v rafineriji Feyzin dva tanka bolna butana. Nastal je požar, ki Je naglo razširil še na tretji t&nk, ki je nato eksplodiral. No-®°J so na občini v Feyzinu, kjer Je dogodila nesreča, sporočili, *te so do sedaj ugotovili 12 mrtvih, *hed katerimi 11 pogrešanih. V bolnišnico pa so pripeljali 80 ranjenih, med katerimi jih je 20 hudo ‘Anjenih. Eksplozija in požar sta Povzročila ogromno škodo, ki znate po prvih naglih ocenitvah 10 bilijonov frankov. , Zvedelo se je, da sta eksplozija P1 požar nastala zaradi uhajanja °htana iz cevi Poklicali so gasil-iz vseh bližnjih in daljnih krajev; prišlo je nad tisoč gasilcev. Nastale so tri eksplozije, ki so bite tako močne, da so popokale šili6 na oknih 300 metrov naokoli, promet na bližnjih ulicah je bil "Olgo časa prekinjen. Iz previdno-*ti so oblasti odredile evakuacijo lile, da bi se Južni Vietnam izročil j nega štaba sporazumno z njim po-komunistom«. Kako ZDA spoštuje! skrbel za red. bližnjih poslopij, zlasti še, ker je grozila nevarnost, da eksplodira drugih osem tankov. K sreči pa se je gasilcem posrečilo omejiti požar. Notranje ministrstvo je odredilo izvajanje načrta «Orsec», ki določa uporabo vseh reševalnih sredstev in ki se izvaja v primeru izredno hudih in nevarnih nesreč. Notranje ministrstvo Je poslalo v Feyzin veliko število gasilcev, ki so specializirani za gašenje podobnih požarov. Odpotovali so iz raznih krajev s posebnimi letali. Posebne gasilske naprave so poslali tudi iz Pariza. Notranje ministrstvo je poslalo v Feyzin tudi več letal «Catalina», ki jih običajno uporabljajo za gašenje požarov v gozdovih. Mobilizirali so vse razpoložljive rešilne vozove. Popoldne pa je nastal velik požar tudi v tovarni sintetičnih vlaken v predmestju Liona. GasPci so požar le s težavo pogasili. Proti večeru je požar še vedno divjal, vendar pa je prestala nevarnost nadaljnjih eksplozij, tako da so se prebivalci bližnjih hiš, ki so jih bili morali zapustiti, mogli vrniti na svoje domove. Skoda je ogromna. Poleg plina in goriva je bilo uničenih mnogo modemih naprav ali pa hudo poškodovanih. Prav tako je bilo poškodovanih več bližnjih hiš. Rafinerija v Feyzinu pripada družbi «Rhone-Alpes»; začela je delovati junija 1964 z začetnima dvema milijonoma ton. Pozneje je nje. na zmogljivost naraščala in dosegla štiri milijone ton letno. Pred požarom in eksplozijo so znašale njene rezerve surovega goriva in rafiniranih proizvodov 693.000 kubičnih metrov. V rafineriji je zaposlenih 250 oseb, in to število bi se moralo podvojiti, ko bi leta 1967 začela delovati največja naprava v Evropi za izdelovanje materiala za plastične mase. me.! Indijo in Pakistanom boljši.* Zatem je Sastri naštel konkretne UKrepe, ki bi jih lanko sprejeli na sedanjem sestanku: 1. Odpraviti je treba ozračje hladne vojne med obema državama z ustavitvijo propagande v tisku in po radiu. 2. Razviti bi morali gospodarsko sodelovanje. 3. Reke, ki tečejo med Indijo .n Pakistanom, bi morale biti vir sodelovanja in ne vir spora. »Namesto da se med seboj bojujemo, je dodal Sastri, bojujmo se proti revščini, bolezn: in nevednosti.* Poudaril ,8, da hočejo narodi Indije in Lat..stana mir in napredek, ter je nato pohvalil Ko-siginovo pobudo in pripomnil: »Naj se ne bi reklo, da sta se pakistanski predsednik in indijski ministrski predsednik sestala in se nista mogla sporazumeti.* Ajub Kan je v svojem odgovoru izjavil, da se strinja s Sastrijem o nujnosti miru, dodal pa je: »Dozdeven mir ne more nadomestiti dejanskega miru.* Dodal je, da je mcgoče doseči mir samo ? aktivnim delovanjem v tej smeri ter da je eden od načinov v načenjanju problemov, ki ogrožajo mir. Ajub Kan je zavrnil Sastri-jev predlog za sporazum proti u-porabi sile v pričakovanju rešitve kašmirskega spora. »Tak sporazum med obema državama, je dejal, lahko deluje, samo če se uveljavi po konkretnih korakih za rešitev sporov med državami, in spori se lahko rešijo samo v duhu sprave.* Zatem je Ajub Kan izjavil, da je na razpolago Sastriju vsak trenutek, Sastri pa je predlagal sestanek takoj po otvoritvenem sestanku. Sledil je sestanek med Sastrijem in Ajubom Kanom; Kosigin je zapustil dvorano takoj po otvoritveni seji. Po prvem dnevu pogovorov v Taškentu sta predstavnika obeh delegacij soglasno izjavila, da je moč upati na plodno diskusijo. Indijski predstavnik ie izjavil, d.i se lahko reče, da je bil govor A-juba Kana konstruktiven ter je napravil na indijsko delegacijo, prav tako kakor Kosiginov govor, ugoden vtis. Po mnenju indijskega predstavnika ni kašmirsko vprašanje glavni vir spora med obema državama, temveč je samo znak velikih nesoglasij. Indija vztraja predvsem, da se je treba odpovedati sili in tako rešiti številne probleme, ne da bi menjal: status Kašmira, ki ostar.e pod indijsko suverenostjo. Pakistanski predstavnik pa je izjavil, da namerava Ajub Kan obravnavati ves obseg odnosov med Indijo in Pakistanom za miren sporazum. Dejal je, da je temeljno vprašanje nedvomno Kašmir, in «uspeh konference bo treba soditi po uspehu, ki bo dosežen pri reševanju kašmirskega vprašanja«. Sovjetski predstavnik je izjavil, da se Je Kosigin privatno pogovarjal z Ajubom Kanom in s Sastrijem in da je bilo njegovo posredovanje konstruktivno Ajub Kan ln šastri se bosta ponovno sestala jutri zjutraj, predvidena Je vrsta sestankov na različni ravni med obema delegacijama Kosigin, Ajub Kan in Sastri so se zjutraj najprej privatno sestali, zatem so se skupno zbrali na kosilu in nato na uradni otvoritvi konference. Ob zaključku uradne otvoritve sta si Ajub Kan in sastri stisnila roko in tako) sta se sporazumela o ožjem sestankom. Papež Pavel VI. Je poslal bom-bajskemu nadškofu in nadškofu v Karačiju poslanici, v katerih izraža željo, naj bi konferenca v Taškentu bila uspešna, s tem da bi dosegli pravičen sporazum v korist obeh držav. Moskovska «Pravda» piše, da izhaja iz izjav v indijski in pakistanski prestolnici, da državniki teh dveh držav pričakujejo pozitiven rezultat konference v Taškentu. List nadaljuje: «Na drugi strani pa se v Novem Delhiju in v Ra-valpindiju ne prikriva važnost nesoglasij med Indijo in Pakistanom glede problemov, ki jih bodo obravnavali v Taškentu. Kar pa je gotovo, je to, da v primeru uspeha pogajanj bo imelo korist delo za mir. Tu v Taškentu posvečajo nekateri zahodni dopisniki svojo pozornost predvsem težavam, ki se bodo med pogovori nedvomno pokazale. Jasno je. da so take težave, toda po našem mnenju se ne smemo preveč žuriti z negativnimi napovedmi. Kar je važnejše, je to, da poslušamo, kaj bodo izjavili v Taškentu sami prizadeti.« List poudarja, da je že dejstvo, da sta obe strani sprejeli sestanek, dobro znamenje, in zaključuje: «V tej odločitvi vidijo narodi vsega sveta dokaz dobre volje in politične modrosti indijskih in pakistanskih državnikov. Tisti, ki se na svetu izrekajo za mir, lahko želijo samo uspeh na konferenci.« Kitajski tisk ni do sedaj sploh omenil konference v Taškentu. ((Ljudski dnevnik« poroča danes na tretji strani, da je Ajub Kan po obisku v Afganistanu odpotoval iz Kabula, ne poroča pa svojim čita-teljem, kam je odpotoval. Kakor je znano, je Kitajska odločno podpirala Pakistan v spopadu z Indijo ter je obtoževala Sovjetsko zvezo, da podpira Indijo. Značilno je, da je voditelj britanske konservativce stranke Edward Heath na tiskovni konferenci V'No-vem Delhiju izjavil, da mu je pakistanski predsednik Ajub Kan med njunim nedavnim pogovorom izjavil, da ima pridržke glede Kitajske kljub prijateljstvu med obema državama. nji politiki in predvsem o italijanskem stališču glede ameriškega napada v Južnem Vietnamu. Minister za pravosodstvo Reale je danes izjavil dopisniku agencije ANSA, da so že skoro izdelali zakonski načrt, ki predvideva vrsto popravkov kazenskega zakonika. Med drugim gre za člen 587 kazenskega zakonika, ki se nanaša na «zločine iz častnih razlogov« (de-litto d’onore). Obstajata dve možnosti: spremembe predvidenih kazni; po ministrovem mnenju pa bi bilo najbolje ta člen sploh ukiniti in tako uskladiti italijansko zakonodajo z drugimi državami. Gre namreč za zastarele nazore o odnosih med družinskimi člani in o varstvu «časti:>. Vsedržavna tajništva delavcev gradbene stroke FILCA—CISL, FI LLEA—CGIL in FENEAL—UIL so poslala ministru za delo brzojavko, v kateri izražajo nezadovoljstvo, ker ni prišlo do sklicanja razgovorov, med katerimi bi morali razpravljati o brezposelnosti gradbenih delavcev in o nujnosti zvišanja prispevka za brezposelnost. Tajništva so sklenila, da bodo v kratkem pričeli sindikalne akcije in bodo pozvali gradbene delavce tudi na množične manifestacije, če oblast ne bo takoj pričela razpravljati in reševati perečih vprašanj gradbeništva. Sindikalni predstavniki gradbenih delavcev so pričeli pogajanja s predstavniki Intersinda o delovni pogodbi kovinarskih podjetij z državno udeležbo. Pogajanja se bodo nadaljevala 12. januarja. Podtajnik za zunanje zadeve Lupiš je sprejel sovjetskega veleposlanika Kozireva .kateremu je sporočil italijanski odgovor glede sovjetskega stališča do Vietnama, ki so ga sprejeli na zadnjem zasedanju vrhovnega sovjeta in ki so ga sporočili italijanskemu veleposlaništvu v Moskvi. Po razgovoru so sporočili, da Italija izraža željo, da bi «tudi SZ konstruktivno prispevala, da bi čim prej prišlo do pogajanj za mirno rešitev vietnamskega vprašanja«. Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Podgorni je poslal Saragatu zahvalno brzojavko za čestitke ob izvolitvi. Pred sprejemom Jugoslavije v GATT BEOGRAD. 4. — Generalni ravnatelj GATT Erick White je izjavil gospodarskemu časopisu ((Journal Export», ki izhaja v Beogradu v angleščini, da Jugoslavija popolnoma izpolnjuje pogoje za sprejem v stalno članstvo splošnega sporazuma o carinah ln trgovini. White je dodal, da je posebna delovna skupina GATT na sestanku v Ženevi skupno z jugoslovanskimi delegati razčistila nekatera vprašanja in da pri tem ni nobena članica GATT imela resnih pripomb, ki bi ovirale sprejem Jugoslavije kot polnopravne članice te mednarodne organizacije. Delovna skupina bo — kot je dejal White — v kratkem podala poročilo o svojem delu s priporočilom o sprejemu Jugoslavije v stalno članstvo GATT. Po še nepopolnih rezultatih preiskave je do nesreče prišlo zaradi nepazljivosti šoferja avtobusa iz Slavonskega Broda, ki je bil z 71 potniki na poti proti Zagrebu. Na mestu, kjer je prišlo do nesreče, je namreč njegov avtobus dohitel traktor s prikolico. Da bi prehitel traktor, je moral šofer avtobusa zavoziti na levo stran ceste, po kateri mu je prihajal nasproti tež-ki tovornjak «Alfa Romeo« na poti z Reke v Beograd. Šoferja obeh vozil sta se sicer z zaviranjem skušala izogniti trčenju, kar pa jima zaradi velike hitrosti in poledice ni uspelo. Kmalu zatem je privozil iz Zagreba še en tovornjak s prikolico, last podjetja «Istratrans» iz Umaga. Zaradi goste megle ni šofer tovornjaka Viktor Ružič pravočasno opazil, da cesta ni prosta. Njegov poskus, da se z zaviranjem in izogibanjem na desno izogne trčenju zaradi majhne daljave in poledice, ni uspel. Zato je trčil v tovornjak in v avtobus. Avtobus s ponesrečenimi potniki je zletel s ceste v jarek. Med smrtno ponesrečenimi Je tudi pomožni šofer reškega tovornjaka Marko Stambolja. Hudo ranjene potnike avtobusa, med katerimi sta tudi šofer «Fiat» Mirkovič m šofer tovornjaka iz Umaga Viktor Ružič, so danes popoldne v bolnišnici obiskali visoki zastopniki sabora in izvršnega sveta Hrvaške. ZARADI PREHITEVANJA Huda cestna nesreča pri Slavonskem Brodu Trije mrtvi. 60 ranjenih, od katerih se jih 11 bori s smrtjo ZAGREB, 4. — Na avto cesti Beograd - Zagreb blizu Slavonskega Broda se je danes zjutraj ob 7.15 pripetila huda prometna nesreča pri kateri so bile tri osebe ubite, 37 huje in 23 laže ranjenih. Med hudo ranjenimi, ki so jih prepeljali v bolnišnico v Slavonski Brod, je 11 oseb še vedno v smrtni nevarnosti. Materialna škoda se ceni na okrog 30 milijonov dinarjev. ZAOSTRITEV STAVKE V NEW Y0RKU Promet je Zaprli so paraliziran sindikaliste Strahoten zastoj prometa na Manhatanu - Samo v trgovini na drobno 35-40 milijonov dolarjev škode ■ Solidarnostna brzojavka CGIL NEW YORK, 4. — Stavka usluž- ten zastoj prometa zlasti na Man- bencev podzemeljske železnice in avtobusov se je danes zelo zaostrila. Prišlo je do novih zastojev. Hkrati je sodišče odredilo aretacijo predsednika ter osmih sindikalistov prizadetega sindikata. Predsednika sindikata Michaela Quilla so aretirali v hotelu, v katerem so bila pogajanja v zvezi z zahtevami delavcev, ker se ni uklonil sodbi vrhovnega sodišča, ki zahteva preklic stavke. V New Yorku namreč velja zakon, ki prepoveduje stavko državnih in občinskih uslužbencev. Policaji so prišli v hotel in se le s težavo prebili mimo novinarjev ter televizijskih operaterjev. Ko jih je predsednik — ki je po rodu Irec — videl, je vzkliknil ((Sodnik lahko tudi umre v svoji togi. Mi stavke ne bomo preklicali«. Nato so sindikalisti mimo zapustili hotel in prepeljali so jih v zapor. Dve url kasneje pa je Ouilla zadela srčna kap in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vse kaze, da so sindikalisti pričakovali tak razplet dogodkov in da so pripravili vse, da se stavka nadaljuje, pa čeprav bo proglašena za «nezakonito». Vendar pa se je z zaporom sindikalistov ozračje še bolj razgrelo, in sodijo, da bo stavka zato trajala dolgo časa. Posledice stavke pa so bile danes znatno hujše kot včeraj. Računajo namreč, da ni šlo na delo včeraj okoli dva milijona oseb, ki pa so danes navalile v središče mesta, da ne zgubijo delovnih dni. Poleg tega so odprli šole, kar je povzročilo nadaljnji naval okoli mi. lijon šoloobveznih otrok. Vse to pa je povzročilo straho- hatanu, kjer so se pojavila vozila vseh mogočih vrst od starinskih avtomobilov, kočij pa do koles iz preteklega stoletja; nekateri pa so uporabili kotalke. Celo pločniki so bili vsi zasedeni, tako da so imeli pešci velike težave. Nič ni pomagal poziv Newyorškega župana Lind-sayja, naj prebivalci okoliških predelov ostanejo doma. Zato se župan stalno posvetuje s poveljnikom policije, odbornikom za promet in poveljnikom gasilcev. Verjetno bodo morali sprejeti drastične ukrepe in uvesti svojevrstno karanteno okoli otoka Manhatana, ki so jo razni listi že označili kot spremembo otoka v ((srednjeveško mesto«. Prepovedati namreč nameravajo vožnjo z osebnimi avtomobili, ki ne bodo imeli posebnega dovoljenja in ki ne bodo v celoti zasedem. Že sedaj je policija postavila bloke in dovoljuje vožnjo avtomobilov, v katerih je več kot ena oseba. Finančne posledice stavke so občutne. Računajo, da so samo trgovci na drobno včeraj izgubili od 35 do 40 milijonov dolarjev. Pogajanja pa so še vedno na mrtvi točki, ker delavci in delodajalci vztrajajo na svojih zahtevah. Tajništvo italijanske sindikalne organizacije CGIL je poslalo zaprtemu predsedniku sindikata delavcev v prevozništvu Michaelu Quil-lu solidarnostno brzojavko, v kateri izraža solidarnost italijanskih delavcev ob tem napadu na sindikalne svoboščine. Pravica do stavke je osnovna pravica državljanov in temelj življenja v vsaki demokratični družbi Kjer se zanika ta pravica, se žalijo vsi delavci ne oziraje se na njih narodnost. Brzojavka izraža željo, naj bi ameriško sodstvo izpustilo sindikaliste na svobodo in tako z dejstvi potrdilo veljavnost osnovnih načel demokracije. Začela se je konferenca treh celin HAVANA, 4. — feinoči se je v Havani začela tricelinska konferenca solidarnosti, na kateri so navzoči delegati okrog 60 gibanj iz 50 držav Azije, Afrike in Latinske Amerike. Na konferenci sodelujejo tudi vse socialistične države razen Jugoslavije, kateri pripravljalni odbor na vztrajanje Kitajske ni poslal vabila. Dissrimi-nacija proti Jugoslaviji je povzročila veliko nezadovoljstvo pri večini delegatov na konferenci. Kubanski predsednik Dorticosje v svojem govoru ob začetku Konference poudaril, da Kuba brez pridržkov podpira vsa revolucionarna gibanja v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Poudaril je, da ima konferenca dolžnost podpreti Vietnam ter obsoditi ameriški im perializem. Po kratkem pozdravnem govoru tajnika konference, ki je sporočil tudi dnevni red, so prebrali solidarnostne poslanice iz vseh krajev sveta. Predsedstvo konference je bilo poverjeno kubanski delegaciji. Glavno tajništvo je bilo dodeljeno delegaciji ZAR, mesta podpredsednikov pa Venezueli, Vietnamu in Gani. Sevemovietnamska vlada je včeraj v zvezi s tako imenovano ameriško »mirovno ofenzivo« za Vietnam objavila izjavo, v kateri poudarja, da gre za veliko »kampanjo prevare« in da vlada ZDA še vedno zavrača štiri točke hanojske vlade, ki predstavljajo «bistvene vojaške in politične določbe ženevskih sporazumov«, ter da hočejo »začeti pogajanja s položaja sile, ki naj omogoči vsiliti Vietnamu svoje pogoje«. »Američani zaostrujejo tudi svoje napade na osvobojena področja v Laosu in pooblaščajo svoje vojake, da prehajajo na kamboško ozemlje.« Izjava končno poudarja, da je »nespremenljivo stališče hanojske vlade glede strogega spoštovanja ženevskih sporazumov iz leta 1954 in glede vestnega izpolnjevanja njegovih določb«. Včeraj je Harriman govoril o Viet. namu tudi z Naserjem v Kairu, kamor je prispel iz Teherana in koder bo odpotoval še v druge prestolnice. Izročil je Naserju tudi Johnsonovo poslanico. Sedaj je znano tudi besedilo Johnsonove poslanice, ki jo je izročil podpredsednik Humprev voditeljem azijskih držav, ki jih je bil obiskal. V poslanici je sicer rečeno, da so »države jugovzhodne Azije lahko nevezane ali nevtralne, če tako želijo«, vendar pa je tudi rečeno, da ZDA ne bodo nikoli dovolile, »da bi se Južni Vietnam izročil komunistom«. Dobesedno je rečeno: «Spravili smo vse v koš mira razen izročitve Južnega Vietnama komunistom.« Po drugi strani pa Peking izkorišča sedanjo napetost ter obtožuje vlado SZ, da nezadostno pomaga Severnemu Vietnamu. Sovjetska zveza pa obtožuje pekinško vlado, da ovira tranzit sovjetskega vojaškega materiala, ki je namenjen Vietnamu ter da zahteva celo plačilo carine v dolarjih za ta tranzit. Kitajski zunanji minister je sicer to zanikal in trdil, da bi SZ material lahko pošiljala po morju ne pa preko Kitajske, kar pomeni, da hoče Peking prisiliti Sovjetsko zvezo, da se izpostavi možnosti odkritega spopada z ameriškimi vojnimi ladjami na odprtem morju, kar bi - moglo izzvati neposreden spopad med ZDA in SZ. V zvezi z Wilsonovo poslanico Kosiginu, ki verjetno vsebuje predlog za sklicanje ženevske konference, politični opazovalci poudarjajo, da so bili doslej angleški predlogi vedno v skladu z ameriškim stališčem in zaradi tega nesprejemljivi, ter da je verjetno, da hoče vlada v Vt ashingtonu s pomočjo vlade v Londonu s to akcijo opravičiti poznejšo obnovitev in raztegnitev vojne v jugovzhodni Aziji z izgovorom, da so bila vsa prizadevanja zaman. Medtem pa se letalsko premirje v Severnem Vietnamu na. daljuje, v Južnem Vietnamu pa je pri-Io le do manjših spopadov. V Taškentu so včeraj, prvi dan konference za rešitev spora med Indijo in Pakistanom, govorili Kosigin, Sastri in Ajub Kan. Prvi je dejal, da se zaveda, da bo težko rešiti vse probleme na eni sami konferenci, pač pa je važno, določiti sredstva za rešitev. Sastri je poudaril zlasti nujnost, da obe državi soglasno zagotovita, da se odpovedujeta uporabi sile in da bosta spoštovali ozemeljsko celovitost, Ajub Kan pa je zavrnil Sastrijev predlog za sporazum proti uporabi sile, ker da je potrebno naj. prej rešiti kašmirski spor. Predstavnik Indije je po sestanku izjavil, da je bil govor Ajuba Kana konstruktiven. Predstavnik Pakistana je dejal, da je osnovno vprašanje nedvomno Kašmir. Kitajski tisk pa do sedaj konference v Taškentu sploh ni omenil. V Havani se je začela včeraj kon. ferenca treh kontinentov, na kateri Jugoslavija ne sodeluje — na zahtevo Pekinga. Doslej so sprejeli samo dnevni red. V Gornji Volti je po tridnevnih neredih prevzela vso oblast vojska sporazumno s poglavarjem države. V francoski rafineriji Feyzin sta eksplodirala dva tanka butana, kar je terjalo mnogo človeških žrtev: doslej so našli 12 mrtvih in 63 ranjenih. PRIMORSKI DNEVNIK 2 5. januarja 1966 Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.9, najnižja 3.8, ob 19 url 7; zračni tlak 1017.2 narašča, veter 4 km severovzhodnik, vlaga 35 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11.4 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SREDA, 5. januarja Simeon Sonce vzide ob 7.46 m zatone ob 16.36. Dolžina dntva 8.4‘j. Lana vzide ob 14.4? in zatone ob 5.57 Jutri, ČETRTEK, 6. januarja Trije iiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiliiaiiailiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiaiiaiiiiili,l,ll(|Vr(||||||ill|lliiitiB|la|||||||||||||||||ia|||||||||ai|||||U|Iat|||||||||llll||||lillliliiiliiiililiiiliiiiil,iltia,|llllt1ll|(||||a||1|||||||aai|||||||il||||||II|||||||||aiiailuiailll,lll,ailii,lliatlialiiIliliillllt Sestanek operaterjev na trgovinski zbornici V prostorih trgovinske zbornice je bil sinoči kakor napovedano sestanek predstavnikov zborničnega vodstva in tržaških poslovnih krogov, ki želijo vzpostaviti nove poslovne stike z Madžarsko. Sestanek,' ki se ga je udeležilo lepo število trgovcev in operaterjev, je bil pripravljalnega značaja. Kakor znano, namerava trgovinska zbornica še ta mesec odposlati v Budimpešto skupino krajevnih operaterjev, k.5 naj skušajo povezati s tamkajšnjimi poslovnimi krogi nove trgovinske zveze, zlasti kar se tiče nadaljnjega razvoja madžarskega tranzitnega prometa skozi našo luko. V tej zvezi so Madžari že pred časom pokazali dobro voljo, da bi med Budimpešto in Trstom prišlo do novih in širših oblik gospodarskega sodelovanja, prva otipljiva osnova za to ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI ENEL Vsedržavne stavke elektriških delavcev se bodo udeležili tudi uslužbenci Acegata Po vsej državi bo trajala stavka dva dni, v Trstu pa en dan Sindikati bodo sporočili čas stavke tri dni pred njenim začetkom Vsedržavni sindikalni organizaciji elektriških delavcev FIDAE -CGIL in FLAEI-CISL sta sklenili, da bosta do polovice tega meseca napovedali dvodnevno vsedržavno stavko uslužbencev državnega podjetja ENEL ter občinskih in ostalih elektriških podjetij v Italiji. Obe sindikalni organizaciji sta se ^um‘onJblangolvnem0ria1nz1ftttriskozi za stavko Pot«m ko .s‘a,u' gotovih, da na sestanku z delodajalci, ki je bil 21. decembra na ministrstvu za delo, ni prišlo do zadovoljivih zaključkov in da ponud- blagovnem tranzitu skozi tržaško pristanišče, povsem podoben dogovoru, ki je bil pred leti sklenjen med Trstom in podjetjem čehofracht iz Prage. Obvestilo abonentom Acegatovih avtobusov Ravnateljstvo podjetja Acegat sporoča, da bodo morali potniki, ki imajo mesečne ali druge potniške •iimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiHi Letošnjega velesejma v Trstu se bo udeležil tudi Ceylon Doslej so bili trgovinski stiki med Trstom in CeyIonom omejeni Vodstvo tržaškega velesejma Je včeraj prejelo sporočilo, da je vlada neodvisne dežele Ceylon pristala na predlog, da bi otok sodeloval na prihodnjem mednarodnem vzorčnem velesejmu, ki bo kakor znano v našem mestu od 21. Junija do 5. julija letos. Ceylonsko gospodarstvo, ki bo v primerni obliki prikazano na prireditvi, se opira v glavnem na nekatere tropske kulture, med temi zlasti na čaj, kavo, palmove sadeže, kavčuk, riž in eksotičen les. Trgovinsko poslovanje med tržaškim pristaniščem in Ceylonom je omejeno. V letu 1964 smo iz naše luke odpremili proti Ceylonu vsega skupaj 5646 stotov blaga, predvsem raznih železarskih proizvodov, papirja, žveplastih gnojil, lepenke, železnih verig in aluminijastih zlitin; s Ceylona pa so ladje pripeljale v naše pristanišče 23.962 stotov blaga, in sicer predvsem kokosovih orehov in surovega kavčuka ter manjše količine kokosovih vlaken, eteričnih olj ln podobnega blaga. Plačilo avtomobilske fakse že od predvčerajšnjim so uradi avtomobilskega kluba ACI v Ul. Co-roneo na razpolago samo članom za plačevanje prometne takse. Vsi ostali avtomobilisti pa morajo o-praviti to obveznost v uradih, ki so jih postavili na področju ustanove Tržaškega velesejma. Ti uradi so odprti vsak dan od 8,30 do 12. ure ter od 16,30 do 18. ure. Samo prihodnjo soboto bo urnik skrčen na poslovanje od 8,30 do 11,30. Tudi v velesejemskih prostorih deluje o-kence, kjer lahko plačajo takso člani ACI. Citateljem avtomobilistom svetujemo, naj čimprej poskrbijo za plačilo takse, ker bo gneča v velesejemskih uradih iz dneva v dan večja. V zadnjih dneh (8., 9. in 10. januarja) bo naval tak, da bo treba čakati tudi dobro uro, preden se pride na vrsto. Potrdifev sklepov krajevnih ustanov Prefekturni pokrajinski upravni Odbor je na svojih zadnjih sejah proučil in potrdil vrsto sklepov krajevnih ustanov. Med drugimi sta bila potrjena tudi sklepa devinsko nabrežinskega in zgoniškega občinskega sveta, ki se nanašata na stroške za brezplačno dobavo knjig in prevoznih stroškov potrebnih dija-dov nižje srednje šole; sklep zgoni-Ikega občinskega sveta o stroških za pomoč dijakom nižje srednje šole, za katere bo občina dobila prispevek deželne uprave; sklepa devinsko nabrežinskega občinskega sveta o posebni dodatni dokladi za leto 1966 občinskim uslužbencem ter o dopolnitvi 13. plače uslužbencem; sklepa tržaškega občinskega sveta o izrednem prispevku 16 milijonov lir gledališču Verdi; sklepa pokrajinskega sveta o stroških za posebne obroke hrane slabotnim o-trokom v dolinski, devinsko-nabre-žinski, zgoniški in repentaborski občini ter v miljski občini in sklepe devinsko - nabrežinskega, miljskega in dolinskega občinskega sveta o uveljavitvi dodatnih trošarinskih tarif za leto 1966. be predstavnikov električnih podjetij niso bile zadovoljive. Minister za delo je glede normativnega dela nove delovne pogodbe za Enel zahteval, naj bi se delavci odpovedali vsem pridržkom, ki so jih postavili sindikati ob zaključkih prejšnjih sestankov. Glede gospodarske strani delovne pogodbe pa je minister dejal, da je možno le skromno povišanje minimalne osnovne plače in to šele z začetkom 1967. leta. Ta delovna pogodba pa naj bi veljala za tri leta, kar pomeni, da bi se morali delavci ENEL in drugih elektriških podjetij zadovoljiti z neznatnimi izboljšanji do leta 1970. Čeprav sta sindikalni organizaciji že napovedali 48-umo stavko, se bosta kljub temu udeležili prihodnjega sestanka, ki ga je sklical minister za delo za 11. januarja. nosti pravočasno sporočili. Poleg tega pa se sindikata obračata na vse prizadete delavce, naj enotno izvajajo navodila in sklepe sindikalnih organizacij za obrambo delavskih pravic. Stavka uslužbencev Acegat bo za en dan ustavila vse tramvaje, avtobuse in trolejbuse. Poleg tega pa se predvideva tudi velika omejitev električnega toka za industrijsko in domačo uporabo, kakor tudi o-mejitve pri dobavi vode in plina zaradi pomanjkanja elektrike za vodovodne dvigalne postaje in v glavni plinarni. Ni pa izključeno, da bodo delavci in uradniki prevozne službe Acegat stavkali tudi drugi dan dvodnevne vsedržavne stavke. Vsedržavni sindikalni organizaciji, ki sta napovedali stavko, sporočata, da bosta sporočili začetek stavke 72 ur prej. Hkrati pa v sindikalnih krogih menijo, da če po napovedani stavki zahteve delavcev ne bodo sprejete, bodo sindikalne organizacije nadaljevale z odločno akcijo, ki bo trajala več tednov. Vsedržavno tajništvo FIDAE -CGIL je poslalo predsedniku vlade Moru brzojavko, v kateri ga obvešča o negativnem stališču ustanove ENEL, ki je v nasprotju s stalnimi pozivi vlade sindikatom, naj sodelujejo pri gospodarskem načrtovanju, poudarja resen položaj na tir, pod njim pa zgradili poseben prostor za vkrcanje blaga na tovornjake. Skladišče bo opremljeno z lastnimi črpalnimi napravami. Mehanični del celotne naprave bo dobavilo neko veliko podjetje iz Milana. V krožku «Rodolfo Morandi« Diskusija o odporniškem gibanju pri nas Danes, 5. t. m. ob 18.45 bo V dvorani kulturnega krožka «Rodol-fo Morandi« na Trgu S. Giovanni 1 diskusija o temi: «Odprta vprašanja odporniškega gibanja v deželi Furlanija-Julijska krajina«. Diskusijo do začel Galliano Fogar nato pa bosta dr. Teodoro Sala in dr Karel šiškovič govorila o temah »Vsestranskost odporniškega gibanja. Mednarodni zapletl.jaji; Odnosi med političnimi gibanji«. ZAMENJAVA TRAMVAJEV Z AVTOBUSI Važni načrti Acegata za zmanjšanje izdatkov Tramvaj v Barkovlje bodo ukinili že letos? Zdi se, da je Acegat pripravil za j ljubno po vseh cestah ter tako re-letošnje leto precej važne načrte, koč pripeljejo potnika pred vrata - _ T_: —. Am /tmvsn An Kirn 7 n VI nrrn in V7 nf nriVi da bi se rešil iz zagate, v kateri životari že vrsto let. Kot je znano, je vprašanje sploš ne ureditve delovanja te zelo važ ne mestne ustanove dvojno glede na vprašanje mestnega prometa: 1. poskrbeti, da se korenito znižajo izdatki, katere bi bilo treba čimprej uravnovesiti z dohodki in 2 prispevati na odločilen način k pospešitvi tramvajskega, filobusne-ga in avtobusnega prometa. Ti dve vprašanji sta tesno povezani med seboj. V pristojnih krogih prevladuje mnenje, da bo treba v naj večji meri ukiniti tramvajske in filobusne proge ter jih nadomestiti z avtobusnimi. Čudno se sliši, toda baje je res, da se vozila na električni pogon v takih mestnih pogojih, kot obstajajo pri nas, ne obnesejo. Tramvaji so vezani na tračnice ter ne zmorejo velikih vzpetin. Filobusi niso sicer vezani na strogo začrtano zemeljsko pot, todp njihova zmožnost gibanja je vseeno omejena zaradi velikosti vozil itd. Avtobusi pa se na drugi strani lahko vzpenjajo po- ---------------------------- J---—JV. {.'UlUiiUj na Sindikalna odbora tržaškega pod- tem občutljivem področju ter za- jetja Acegat se zavedata, da je delovna pogodba uslužbencev Acegata odvisna od delovne pogodbe za ostala elektriška podjetja odnosno od delovne pogodbe ustanove ENEL. Zato izražata svojo solidarnost z akcijo vsedržavnih sindikalnih organizacij FIDAE - CGIL ln FLAEI-CISL. (UIL pa je sklenila, da bo začela s sindikalno akcijo po morebitnem negativnem izidu prihodnjega sestanka na ministrstvu za delo) zaradi tega sta oba sindikata Acegat napovedala enotno 24-urno stavko ob vsedržavni 48-urni stavki elektriških delavcev. Obe sindikalni organizaciji Acegata bosta dan stavke in ostale podrob- Na pokritem trgu so dale branjevke In bližnji trgovci kot vsako leto pobudo za zbiranje daril za slepe otroke, pri čemer so tudi sami mnogo prispevali. Otroke bodo obdarili 6. januarja hteva odločen poseg za rešitev spo. ra, ki lahko povzroči veliko škodo vsedržavnemu gospodarstvu. Nova šfevilka Uradnega vesfnika Na zadnji dan preteklega leta je izšla 28. številka uradnega vestnika avtonomne dežele Furlanije — Julijske krajine. Kot smo že poročali, Je medtem osrednja upravna oblast («Corte del conti«) že registrirala dva zakona, ki ju je odobril deželni svet. Prav ta dva zakona sta objavljena v zadnji številki uradnega glasila dežele. Predvsem gre za zakon, ki predvideva določene prispevke dežele za strokovno usposabljanje delavcev. Zakon predvideva ustanovitev strokovnih izobraževalnih tečajev, izrednih tečajev (tudi za kmetijstvo in obrtništvo), tečajev za usposabljanje učnega osebja, denarno pomoč središčem za strokovno usposabljanje ter posameznikom, ki se jih udeležujejo. Dežela bo nadalje skrbela za izboljšanje tehničnih pripomočkov središč, za Izgradnjo, adaptacijo in izpopolnitev zgradb, kjer središča delujejo, ter za u-strezno propagando. Drugi zakon pa predvideva ukrepe za gradnjo, razširitev In modernizacijo civilnih bolnišnic, ambulantnih in higienskih ter zdravstvenih središč, hidrotermalnih in hi-dromineralnih naprav. Zakon predvideva, da bo dežela nudila do 50 odstotkov kapitala za izgradnjo civilnih bolnišnic. Za razna ambulantna središča itd. pa bo deželni prispevek utegnil znašati tudi do 70 odst. celotne kapitalne vrednosti. Skladišča za tekočine bodo gradili v pristanišču Po prizadevanju skupine tržaških operaterjev je bila pred kratkim v našem mestu ustanovljena nova delniška družba SODEVEA, ki namerava postaviti v starem pristanišču največje obalno skladišče za tekočine v Italiji. Družba, ki ima že v rokah vsa potrebna dovoljenja, tudi od osrednjih rimskih oblasti, bo postavila v pristanišču vrsto rezervoarjev za najrazličnejše tekočine razen bencina in drugih goriv. Skladišče bo kakor rečeno največ-J1 objekt te vrste v Italiji, v rezervoarju pa bodo spravljali predvsem razne alkohole, rastlinska o-Ija, kemične prvine v tekočen stanju in podobne blagovne vrste. Do skladišč bodo speljali železniški IIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIII|||||||||||||||MIIII|||||||||i(iiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||,,,|||||||||,||||||,1U||||||||||||, V DVEH DNEH TRETJA NESREČA Na obalni cesti se je avto prevrnil na lastno streho Ranjena potnika bosta ozdravela v 20 dneh V dveh dneh se je na obalni cesti pripetila že tretja prometna nesreča. Predvčerajšnjim zvečer se je pri trčenju avtomobilov u-bil dr. Corrado Enneri, v jutranjih urah se je z avtom zaletel v skalo trgovski predstavnik Antonio Ugo, včeraj zjutraj pa se je pripetila še tretja prometna nesreča, pri kateri sta se ranila dva prijatelja, 23-letni Franco Petro-nio iz Ul. Bellosguardo 25 in 19-letn: Letterio Magagna iz Ul. Ti-gor 9. Nesreča se je pripetila o-krog 7.45 v Stivanu, nekaj metrov pred križiščem ceste, ki pelje v Gorico. Ob tisti uri je Petronio v smeri proti Tržiču vozil fiat 600 TS 67565, v katerem se je peljal tudi Magagna. Oba sta bila namenjena v Tržič, kjer sta zaposlena. Nenadoma in_ iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče še ugotoviti, verjetno zaradi velike hitrosti, je Petronio na dvojnem ovinku izgubil oblast nad avtom, ki je zavozil na levo stran teste. Pri tem se je avtomobil prevrnil na streho, v takšni legi zdrsel nekaj metrov naprej in se ustavil ob zidku kraj ceste nad jarkom. Sunek je bil tako močan, da se je avtomobil dobesedno zmečkal ob zidku. Petronio in Magagna sta imela srečo. Pri zaporednih sunkih sta se le laže pobila in ranila po glavi in udih. Neki avtomobilist se je podvizal do najbliljega telefona in poklical bolničarje RK iz Trsta, toda še prej so na kraj nesreče prihiteli bolničarji RK iz Tržiča, ki so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico v Tržič, kjer se bosta na kirurškem oddelku morala zdraviti vsak po 20 dni. V Stivan so poleg agentov in bolničarjev prihiteli tudi gasilci, da so pogasili majhen požar, ki je nastal v motorju prevrnjenega avta. Gasilci so požar pogasili v nekaj minutah. Tatovi so vdrli v igralnico z biljardi Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči vdrli v igralnico z biljardi Deagostini v Ul. Carduc-ci 24 in jz predala pisalne mize v majhnem uradu odnesli kuverto, v kateri je lastnik igralnice hranil približno 250.000 lir. Tatovi so se dali zapreti v stavbo in počakali na stopnicah na ugodno priložnost. Potem so sneli okvir okna igralnice nad dvoriščem in tako prišli v notranjost. Lastnik i-gralnice, 50-letni Luigi Pancera, ki stanuje v isti stavbi, se je tatvine zavedel predvčerajšnjim zjutraj ob 7. uri. Poklical je agente letečega oddelka, ki so prihiteli v Ul. Carducci in uvedli preiskavo, da bi izsledili neznane tatove. Vespist trčil v avto Na Trgu sv. Jakoba na vogalu Ul. dellTndustria se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča. Okrog 7. ure je navzgor po Istrski ulici 33-letni delavec Giordano Clai iz Ul. Risorta 13 vozil vespo TS 29935. Ko je privozil na omenjeni ovinek, je treščil v fiat 850 TS 79395, ki ga je nasproti privozil 23-letni Luciano Comel iz Ul. Zorutti 5 in je tedaj začel obračati na levo v Ul. dellTndustria. Zaradi trčenja je Clai padel z vespe in se pri tem pobil in ranil po levi nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico kjer se bo moral na prvem kirurškem oddelku zdraviti 12 dnt. Nočni napad v Drevoredu XX. septembra Včeraj ponoči so neznani nepridipravi pretepli »2-letnega glasbenika Franca Bettazzija iz Prata, Ul. Donizetti 151, ki začasno prebiva v našem mestu v penzionu • Marina« v Ul. Galatti 14 ter njegovo prijateljico, 22-letno baristko Lucrezio Lo Nardi iz Drev. 20. septembra 42. Bettazzi in Lo Nar-dijeva sta okrog 2. ure ponoči stala pred barom »Principe« v Drev. 20. septembra in se pogovarjala. Njima so se pridružili tudi neki neznani mladeniči. Pogovor je mimo potekal, dokler ni neznanec izrekel žaljivo besedo. Nastal je pretep in Lo Nardijeva in Bettazzi sta jo izkupila. Neznani napadalci so se nato v avtu fiat 1100 oddaljili, Bettazziju pa ni uspelo razbrati številk evidenčne tablice. Z zasebnim avtom so Bettazzija prepeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi ran po ustnicah in iz-bitja dveh sekalcev. Uro kasneje se je bolnišnici zglasila tudi Lo Nardijeva, kateri so nudili prvo pomoč zaradi udarcev po levem stegnu in dimljah. Okrevala bo v enem tednu. O zadevi so bili obveščeni karabinjerji s postaje v Ul. Cologna, ki so uvedli preiskavo. da bi izsledili neznane napadalce. domače hiše Za pogoje, v katerih delujejo tržaška mestna prevozna sredstva, je ta odlika izredno važna. Tramvajev ne bodo mogli seveda kar čez noč odpraviti. Zdi pa se, da nad progo št. 6, ki povezuje mestno središče z Barkovlja-mi, že visi Damoklejev meč ter da bo že v tem letu ukinjena. Nadomestil jo bo avtobus, ki bo posebno koristen v poletnih mesecih. Prog št. 3 in št. 9 verjetno še ne bodo dokončno ukinili.< Skoraj gotovo pa je, da ju bodo združili ter ukinili številne vmesne postaje. Namen vseh teh ukrepov je, da se zviša trgovska hitrost vozil (se pravi da se prepelje več potnikov v krajšem času) in s tem seveda znižajo režijski stroški. Acegat pa posveča posebno pozornost tudi znižanju števila uslužbencev na javnih prevoznih sredstvih. Zdi se namreč, da se lahko uvede metoda enega samega uslužbenca samo na avtobusih. Lani so uvedli sistem avtomatskega proda- ....... -----. janja voznih listkov na naslednjih Astra 16.30 19.00 22.00 «Comc ucclde-progah: 10. julija na progi (21»,1 mn»iip» 1. oktobra na progi (28» in 20. decembra na progi «29». Sistem enega uslužbenca je prej veljal že na progah «24», «14» in «18». Isti sistem je v veljavi tudi na nočnih progah «31» in «32». Slovensko gledališče v Trstu Jubilejna sezona 1965-66 V KULTURNEM DOMU V TRSTU J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson r Marie - Octobre igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN Osebe: V naslovni vlogi ŠTEFKA DROLCEVA (kot gost) Danes, 5. januarja ob 21. uri predzadnja predstava. Jutri, 6. januarja ob 16. uri zadnja predstava. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Gledaljšča VERDI Pri gledališki blagajni ss nadaljuje prodaja vstopnic za predstave dramatiziranega Svevovega romana «La coscienza di Ženo« (Ženo Cosi-ni), ki Jih bo uprizarjalo genovsko stalno gledališče od petka dc 12, tm. Nedeljska predstava bo ob 17. uri. Roman je priredil za oder Tržačan Kezich. V glavni vlogi bo nastopil Alberto. Lionello, v drugih važnih vlogah pa Pina Cei, Mario Erpichi-nl, Paola Mannoni, Glauco Biscone, Laura Rizoli, Edoardo Toniolo in U-baldi. Režija Luigi Stjuarzina, scenograf Gianfranco Padovani. glasbena spremljava Sergio Liberovici. Nazionaie 16.00 «La grande corsa« Technicolor. Panavision 70 mm. To-ny Curtis, Jack Lemmon, Natalie Wood. Arcobaleno 16.00 »Menage alTitalia-na» Ugo Tognazzi, Romina Power, Anna Moffo. Prepovedano mladini pod 18 letom. Excelsior 15.00 «1 4 figli di Katie El-der« John Wayne, Dean Martin. — Technicolor. Fenice 14.30 »Agente 007 — Thunder-ball (Operazione tuono)« Technicolor. Sean Connery. Grattacielo 16.00 «Made in Italy» — Technicolor. Alberto Sordi, Virna Lisi, Nino Manfredi, Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.00 «Agente S03 — operazione Atlantide« Colorscope. Berna Rock. Filodrammatico 16.00 «La lunga strada della vendetta« Colorscope. Ma-rianne Koch, Edmund Purdom. Aurora 16.00 «100.000 dollari per Rin-go». Cristallo 16.00 «Lady L« Technicolor. Soahia Loren, Paul Nevvman. Garibaldi 16.00 «11 Gaucho« Vittorio Gassman, Silvana Pampanini. Nino Manfredi. Capitol 16.00 «Ciao Pussycat» Technicolor. Peter Sellers, Romy Schnei-der. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Per un dollaro buca- to». Vittorio Veneto 15.30 «Una Roli Roy-ce gialla« Technicolor. Ingrid Bergman, Alain Delon. Moderno 16.30 «LTrte di amare« James Garner, Elke Sommer. re vostra moglie«. Astoria Počitek. Abbazia 16.00 «Mondo cane N. 2» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Mata Harl agente segreto K 21» Jeanne Moreau. KINO PROSEK-KONTOVEV predvaja danes, 5. t. m. z začetkom ob 19.30 barvni pustolovski film: I TEMERARI DEL WEST (Drzni pustolovci z Zahoda) BRYAN KEITH — JUDY MEREDITH — ROBERT CULP Ktite na predvaja danes, 5. t. m. z začetkom ob 18. uri vojni film v Ci-nemascopu: I FALCHI DEL FIUME GIALLO (SOKOLI RUMENE REKE) Igrata: ANTHONY QUINN — RANDOLF SCOTT Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 4. januarja 1966 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 47-letna Nerlna Debel. 11 por. Marini, 71-letni Renato Mora, 19-letnl Franco Zamperlo, 72-letni Pletro Steffe, 69-letna Leonilda Bian-chlni vd. Di Chlara, 73-letni Giuseppe Collavln, 75-letna Maria Leuc vd. Comlsso, 75-letna Maria Fontanella vd. Netto, 77-letna Giovanna Fekner, 53-detnl Bruno Scaramella. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) AUa Salu te, Ul. Giulla 1; Benussl, Ul. Cavana 11; Plcriola, Ul. Orlam 2; Vernari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.36 do 136) D'Ambrosl, Ul. Zorutti 19-c; Cro-oe Verde, Ul. Settefontane 39; Rava-slnt, Trg Llbertž 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43. Ob nedeljah ln praznikih imata dnevno ln nočno službo obe skupini lekarn hkrati LADJE V PRISTANIŠČU Glada, San Marco, Borea, Ban- neck, Rosandra, G. Lauro, N. Bixto, Salpa II, Esperlde, Settemarl, Vul-cania, L. Montanari. Capo Emma (It.), Lastovo, Pirot, Mornar, Blo-grad, Bohinj (Jug.), Phuas, Effy, Bremerhaven, Despoina (Gr.), Mee-na (ZAR), Szeged (Madž.), Inohlea-na, Hector Heron (Angl.), K. Peleus. Jolanda (Li.), G. Brovig (No ), Vlo-ra, Adriatlku (Al.), Darovi in prispevki V počastitev spomina dragega prijatelja pok. Ivana Valentinčiča s Kolonkovca, daruje družina Kodrič-SISkovič 2000 lir za Glasbeno Matico. Včeraj 4. t. m. se je pri objavi osmrtnice pok. Josipa Grgiča (Kptanovega), vrjnlla neljuba pomota zaradi sporočila netočnega Imena uredništvu. PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 5. januarja 1966 NAGEL GOSPODARSKI NAPREDEK ROMUNIJE Jeklarna za četrtino državnega proračuna Pusta peščena donavska obala, ki je v petih letih bila spremenjena v ogromno gradbišče ■ Velikanski jeklarski kombinat s številnimi tovarnami Novo jezero bo ladjam omogočilo pristajanje na samem pragu jeklarne Nad 70 odstotkov opreme so izdelali Romuni sami Dvajset' milijard lejev predstavlja nekaj več kot četrtino romunskega državnega proračuna, a po «realnem» kurzu nekaj več od milijarde dolarjev. Torej, najmanj tolliko, če ne več, bo stala nova jeklarna v Galatiju. ((Metalurški kombinat Gheorghe Ghe-orghiu Dej», kot se jeklarna u-radno imenuje, bo eden največ-jih objektov te vrste na svetu. »Lahko ga primerjamo samo z Dunkerqueom in največjimi a-meriškimi jeklarnami,« pravi 33-letnj glavni inženir Ioan Priseca-ru, ki je kot tehnični direktor Projektivnega inštituta za metalurgijo več let sodeloval pri izdelavi načrta za Galati, zdaj pa je, skupaj z direktorjem Ilijo Ni-“peanujem, eden od najbolj zaposlenih in najodgovornejših o-*eb na tem ogromnem gradbišču. Na visoki ravni tik ob sovjetski meji je zares čutiti nekaj, kar spominja na ((magnitogorsko vzdušje«. To potrjuje tudi mladi inženir Nathan Kraft, ki se je specializiral v sibirskih kombinatih in bo nekaj let nadzoroval delo nekaterih strojev v jeklarni. V neposredni bližini, oddaljen komaj šest kilometrov, se nahaja Galati s svojimi 125.000 prebivalcev, pristaniščem in razvito ladjedelnico. Mesto je s svetom povezano z železnico, moderno cesto in široko reko, po kateri lahko plujejo celo prekomorniki. Potrebnih je bilo pet let dela, vse od leta 1959, preden se je Se6t kvadratnih kilometrov puste Peščene ravnine ob donavski obali spremenilo v gradbišče, preden so bili sem napeljani voda, Plin in električni tok, izgrajene ceste in najnujnejše upravne tgradbe ter delavnice, skratka, preden so bili ustvarjeni pogoji ta nadaljnjo izgradnjo. Orjaškemu kombinatu z vrsto velikanskih tovarn so potrebne ustrezne infrastrukture. Pravijo, da je kombinat pod zemljo domala Prav tako velik kot nad zemljo. Inženir Pisecaru je sistematičen, pojasnjuje Po vrsti, točko za točko, kako bo kombinat nastajal in kateri bodo njegovi sestavni deli. Največje delo bo opravljeno na koncu. Med Donavo in udo-rino pod gradbiščem bo namreč izkopan dva kilometra dolg prekop, ki bo udorino spremenil v jezero. Tako bodo velike ladje do 15 tisoč ton nosilnosti lahko Pristajale tako rekoč na samem Pragu jeklarne. Železno rudo bodo s pomočjo posebnih naprav dovažali v aglomeracijsko tovarno, prvi člen kombinata, kjer jo bodo sortirali. V njeni bližini bodo štiri visoke peči. «Vse to bomo izgradili z lastnimi močmi in lastnimi napravami,« pravi inženir. Poleg same jeklarne pa se že poraja pravcati ((investicijski Babilon«, se Pravi sodelovanje raznih tujih Podjetij. Jeklarna bo delovala po avstrijskem sistemu LD, torej s komprimiranim kisikom, zahod-nonemški koncern Gutehoffnungs-huette iz Oberhasena pa bo dal Pretežni del tehnike. Tu bosta dve sekciji, od katerih bo vsaka imela po tri konverterje kapacitete 150 ton. Vsaka sekcija bo letno proizvedla do 2,5 milijona ton jekla. Prva bi morala stopiti v Pogon leta 1970. Poleg jeklarne bo izgrajen »sla-bing«, velika tovarna za prve jeklarske polizdelke, se pravi za »surovine« valjarne. Pogodba je že sklenjena: «slabing» bodo gradila sovjetska podjetja. Njegova capaciteta bo znašala štiri milijone ton letno. Po principu tekočega traka bodo zatem, kot nastavek «slabinga», na razdalji treh kilometrov druga poleg druge izgrajene valjarne, ki bodo na o-snovi različnih postopkov proizvajale jekleno pločevino različnih dimenzij. Izgradili bodo pravzaprav samo še dve, ena je že dograjena in v njej bodo sredi Prihodnjega leta začeli s poizkusno proizvodnjo. Elektromotorji z močjo 6000 ks so bili kupljeni v Franciji, najtežji stroji (za transport najtežjega so morali izgraditi posebno vozilo, razširiti ceste in porušiti hiše) pa v Britaniji. Ostalo — okrog 7o odstotkov opreme — so izdelali v Romuniji sami. Zraven prve valjarne stoji že tudi remontna tovarna, za ostale pa se še sklepajo pogodbe. Tovarno kisika bodo najverjetneje gradili Japonci, za graditev tovarne negorljivega materiala se potegujejo razna zahodna podjetja, prav tako za ostali dve valjarni. Koksarno in kemično tovarno bodo najpoprej gradili Romuni sami, vsa dela podzemeljske električne inštalacije pa je prevzelo znano italijansko podjetje Pirelli. »Amerikanci so se na vso moč trudili, da bi bili dobili kak objekt, vendar so za nas predragi«, pravi inž. Kraft. Zahodna Nemčija ima največ možnosti, odkar je skoraj neopazno požrla svojo svečano ((natovsko« obljubo, da bo socialistične države lahko kreditirala naj- več za pet let. V kombinatu so optimisti: surovine bodo uvažali iz Brazilije, Afrike in Indije po morju, s ši-rokotirno železnico pa iz SiZ. Ko bo tehnika ((ustrezno napredovala«, bodo začeli izkoriščati železno rudo, ki so jo bili odkrili blizu Galatija in Se nahaja v globini okrog 4000 m. Sicer bi to tudi danes ne bilo nemogoče, če bi se nekje v sredini ne nahajala debela plast vode. Na enak način bo rešeno tudi vprašanje koksa. Dokler koksarna ne bo dograjena, pa se bo ta uvažal iz Poljske in SZ, vtem ko bo premog z ladjami prihajal iz Zahodne Nemčije in drugih dežel, morda celo iz Severne Amerike. ((Zahodni premogovniki se nahajajo v krizi, pa nam bodo radi prodajali svoj premog,« pravijo v kombinatu. S. F. DVE ZANIMIVI POTOPISNI KNJIGI Ji bor Sekelj: «D jamfco Rafiki» H ’ ' v poltemi grozno stvar: istega otroka, ki ga je valpet objemal na svojem ležišču. Bil sem naravnost prepaden. Drugi dan sem to omenil Gregoriju, medtem ko sem bil še poln gnusa in groze. Gregori se je grenko zasmejal: «Ali nisi razumel tega prej? To so otroci poklanih Zidov. So tu že mnogo let in so rasli sredi smrti in blaznosti. Ko jim je bilo pet let, je bila prva stvar, ki so se je naučili, ta, da se morajo braniti pred lakoto in videli niso drugega kot nasilje in mrliče.« Nenaden srh mi ni dopustil, da bi spregovoril. Zajecljal sem: «Toda tisti človek, tisti človek ima doma otroke; videl sem sliko na njegovi mizi. In povrhu Je še »političen«.« Da, m vsak večer žebra dolge molitve — ker je vnet katoličan — medtem ko drži v rokah sliko ter jo dolgo poljublja. Toda že predolgo Je tukaj... Tu splahni vsako usmiljenje in zavlada zakon džungle. Mnogi postanejo morilci, 'e da ostanejo živi. Dolge mesece se upiraš poživinjenju, če ti uspe, da se izogneš «transportu» in če ne postaneš prehitro bebec zaradi lakote in udarcev. Nato se v nekem trenutku zaveš, da mrliči ne napravijo nate več nobenega vtisa, da ostaneš brezbrižen, če moraš gledati, kako zakoljejo celo tvojega tovariša, ki ti je bil nekoč drag, da so haremi raznih blokačev del vse te organizacije ter njihovih krvniških in valptovskih privilegijev... Ce se to lahko zgodi človeku z normalnimi čustvi, si lahko predstavljaš, kaj se pripeti kriminalcu, ki je že moril in kateremu poverijo oblast, da odloča o življenju in smrti svojih podložnikov. Pomislil sem: «Saj vendar ne morem biti živ, saj je vse to onstran.» Mimo nas je tedaj šel vitki in mehkužni petnajstletnik, ki sem ga že bil opazil, in ki je migal z boki kot dekle. «To je Katarina,« mi je rekel Gregori in mi pomežiknil. Blokači se trgajo zanj s pestmi in z bikovkami. Sedaj pritiče temu. In Katarina izkorišča položaj, kakor ve in zna. Je prebrisan kakor vlačuga.« Mladi lepotec se je oddaljil. Sledil sem mu s pogledom, z dušo prepojeno z neizmernim usmiljenjem in z gorečo željo, da ne bi nič več vedel o vsem tem, da bi se odrekel sožitju z ljudmi, ko so že tako nizko padli. Njihova krutost je bila malenkost v primerjavi z njihovo zahrbtnostjo. Ta uboga bitja niso nosila nobene krivde. Nihče izmed nesrečnežev, ki so bili v Mauthausnu, pa naj so bili mučitelji ali žrtve, politični ali kriminalci, nihče ni bil ničesar kriv. Krivdo so nosili genialni ‘ blazneži, ki so si izmislili in s takšno satansko popolnostjo ln natančnostjo organizirali sistem, tisti sistem, ki je začel raz. krajanje tvoje človeške osebnosti, ko si prišel v taborišče, ko so te slekli, groteskno obrili, ti nataknili ostudne cape in ko so nadaljevali svoje podlo delo s tem, da so te vrgli nezaščitenega med to poživinjeno ubogo rajo vseh narodnosti, ki m imela nobene možnosti skupne govorice in nobenega upanja, pač pa le nagon, da bi se vsaj še en dan ohranila. K0 Je končalo to «obdelovanJe», so poživinjeno človeško rajo poslali na delo, na trdo delo, katerega so bili oproščeni samo dela nezmožni, ki so jih «znanstveno» uničevali. Nobenega usmiljenja za slabotne. Zato se ni smeti čuditi, da so zlobni in ostudni nagoni človeka, ki so zadremali m bili pozabljeni v človeškem sožitju, osnovanem na moralnih normah, tu prevladali in zabrisali vsako sled usmiljenja in dobrote, vsako moralno zavoro in celo vsako misel. Višek te znanstvene zlobnosti je bil v tem, da so neposredno organizacijo taborišča poverili samim internirancem pod nadzorstvom esesovcev. Nemcem, Poljakom, Spancem, Ceho-slovakom, Jugoslovanom, večinoma navadnim zločincem — pri tem so bili na splošno izključeni Francozi, Belgijci, Holandci, Italijani, Rusi in Židje — so poverili upravne in disciplinske naloge: bili so kapoti taborišč, namestniki kapotov taborišč, kuharji ali pa zaposleni v pralnicah, v krematoriju, revirju (bolnišnici), v blokih in delovnih skupinah. Kdor je sprejel te naloge, je moral v povračilo za boljše ravnanje in s tem za ohranitev življenja, krotiti vso to izlačnjeno, ponižano in poživinjeno človeško rajo, ter je lahko občeval z njo le z bikovko. In branil je svoj privilegij z največjo vnemo in torej s tem tudi z najhujšo krutostjo. Morda je bilo v tem neko logično načelo, da so «osredoto-čili« v tem peklu sovražnike velikega rajha, prostovoljce v borbi proti nacifašizmu, borce za neko idejo ali domovino ter proti trinoštvu. Nam so namenili smrt ter so nas počasi morili na najbolj mučen in podel način. »Kazen« ni bila sorazmerna s «krivdo». Te »krivde« pa niso vedno ugotovili, marveč so jo samo domnevali. Obsodba Je bila nagla in površna in je bila v tem, da so nas lokavo »pomilostili« in nam prihranili ustrelitev ali obešenje ter nas poslali gnit v ta pekel. Vse to je bilo podlo in ker je bila ta grozna kazen tajna, nj mogla služiti niti v svarilo drugim. Toda md smo bili sovražniki. V tem je bilo nekaj logike. Kar pa je bilo sprto z vsako logiko, je bilo to, da so bili z nami Židje, tudi starčki in otroci, talci, prebivalstvo celih ruskih ali poljskih vasi in zasedenih mest, ki so ga polovili kot živino Med nami so bili jetniki, obsojeni zakadi hujših ali lažjih navadnih zločinov, ki so jih pobrali iz Ječ vseh zasedenih držav. In vsi, »politični« in kriminalci so jim prišli prav, le da so imeli na razpolago množico, ki je pomagala goniti naprej ogromni hitlerjanski vojni stroj v delovnih taboriščih, ki so bila odvisna od zbirnega središča v Mauthausnu, ter v taboriščih drugih centrov, posejanih po vsej Veliki Nemčiji, kjer so morali deportiranci opravljati strašno naporno in izčrpljivo delo po dvanajst ur na dan ob najmanjši koLčini neužitne hrane. Milijoni bitij, ki so se čredill v tem tragičnem peklu, so vzdržali mesec, dva meseca, ter so se zatem nekega dne zgrudili popolnoma izčrpani na tla s komaj še trohico življenja v telesu, nato pa so jih vrgli, včasih še žive. v požrešno žrelo krematorijev: če jih niso že prej pobili do smrti z bikovkami v taborišču ali v kamnolomih, v «ruskem taborišču« ali pa v «modri kočiji«. Kakšna logika je bila v tem? Kakina logika, pa naj bi bila še najbolj nesmiselna in kruta? E-a sama logika, logika nečloveških in barbarskih načel «Kolektivne odgovornosti« in «izbrane rase«. Zdelo se je, kakor ua so Kolenski zasnovatelji tega sveta izven sveta, orodje nadčloveške logike; logike krvoločnega boga, ki bi hotel razredčiti krivo in nesreč no človeštvo, ki je bilo preštevilno, da bi postalo popolnoma ubogljivo in pasivno. Toda resnično, nikoli se mi ni taVo jasno pojavila pred očmi tesna povezava med prvo obsodbo in prvimi udarci, ki so me globoko ponižali v domovini leta 1923; med prvo fašistično reakcijo, ter med grozotnim svetom, v katerem sem se znašel sedaj. Naj so se fašisti tega zavedali ali ne. bili so predhodniki uničevalnih taborišč. (Nadaljevanje slediJ IJRKDNISIVO: TRSI - UL MONTEGCH1 #. U TELEFON »3-80» ln »4-638 - Poštni preda) 95» - pouki t. ,* (.A: GORILA: Ulica Silvio Pellico 1 IX, Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 ui - VnaDrei četrtletna 1.250 lir. polletna «400 lir, celoletna ? 700 Ur - SFRJ posamezna Številna v tednu m nedeljo 90- din, mesečno 1.000— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADI1. DZS Ljubljana. Stan trg s/I tele fon 72-207. tekoč.) račun Dri Narodni banki » Ljubljani 800-14 K03H6 - OGLASI: (.ene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi «0 lir beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokraitne se naročalo pri unravi - Iz vseli drugih pokrajin Italije >r