List 73.
Naj bi se več gorčice (ogeršice) sejalo.
Mokriški grof Auersperg so nam naročili, naj bi po ^Novicah" našim kmetovavcem svetovali, da hi se bolj poprijeli ogeršice (Riips) zato, ker je zlo rodovitna, je dan današnji gotov dnar, ker je čedalje več oljarij tudi v naši deželi, in ne moti naše navadne dvojne setve. Po reži, pšenici ali tudi ovsu se v jeseni njiva izorje, povleče, potem pognoji, gnoj podorje in goršica seje; okopana sicer bolje plenja, pa ni ravno treba, da bi se mogla okopavati; mesca rožnika je zrela, da je potem še dosti časa, ajdo sejati. Mokriški grof so lansko jesen ob sv. Mihelu 6 austrijanskih oralov (johov) posejali z 1 vaga-nom (dvema mernikoma) skor plesnjivega semena, da so se bali kaj bo, — in so pridelali letos 112 vaga-nov lepe ogeršice.
To je pač lep pridelk, kteri, če bi ravno vselej in povsod tako obilen ne bil, vendar očitno poterjuje, kar gosp. fajmošter Zalokar v bukvah „umnega kmeto-. vanja" pravijo, „da gorčica je vredna, da bi se pri nas, kjer toliko rada raste, zlo in dvakrat v letu sejala. Rahlo, dobro zemljo ljubi, kakor je za rež in ajdo, pa tudi v slinjevki stori; je zimka in jarka, zimka se seje v jeseni mesca kimovca ali ko-zoperska, jarka spomladi ali pa z ajdo vred; zimka zori proti koncu majnika, jarka z repnim semenom ali malo prej, ajdovšiea pa z ajdo. Zanje se malo v moči, da se zernje ne trosi".