Pavel Kunaver: SNEŽNIK SPOMLADI dkar so pod Snežnikom postavililCankarjevo kočo, sem ob-Jjubljal svojiim tabornikom, da jih bom peljal na Snežnik. Iz previdnosti pa sem le nekaj tednov prej pisal V' Ilirsko Bistrico po informacije glede prenočišča, da ne bi pripeljal prevelike skupine, za katero bi bilo nazadnje treba, prositi pri medvedih za gostoljubnost. Prav je bilo tako, ker odgovora na moje vprašanje ni bilo. To je bilo sumljivo in vzel sem s seboj le deset fantov. Dne 14. junija smo že malo pred četrto uro zjutraj metali kameni'.:ke v okno prch smo žalostno novic,-0 1 da je koča izro pana in neuporabna. Kakor smo pozneje ugotovili, je bilo še slabše, ker so zlikov~, kar se ni dalo odnesti, še 'Polomili in uničili. •rorej Je bilo le prav, da nas je bilo le malo na tridnevnem pohodu v mo gočno Sne-aiikovo območje. Tri dni smo bili tam gori, a razen dveh gozdarjt!v in nekaj drvar jev nismo srečali v tamošnji samoti nikogar. In vendar je Snežnik najmogočnejši kraški masiv na Notranjskem, ki se ponaša obenem tudi z najvišjim. notranjskimi vrhom, s katerega je edinstven razgled na morje v Kvarneru in na mogočno vzvalovano morje neštHtih sa motnih gora Dinarskega gorovja na sevcrozapadu Jugoslavije! Ce vzamemo celotni masiv, h kateremu moramo pt·avzaprav pri šteti tudi Javornike nad Cerkniškim jezerom, potem nas preseneti njegov obseg. Ako ga primerjamo na zemljevidu Slovenije n. pr. z obsegom Julijskih Alp: ves snežniški masiv je skoraj tako velik kakor ta naša najvišja alpska gmota! Najbolj jasna meja tega višavja je na zahodni jn na severovzhodni strani. Na 7,ahodu sega v glavnem tja do Postojnskega ali Pivškega polja in do gorenjega teka reke Reke na jugozahodu, na severovzhodu pa do globoko v kraške planote vgreznjenih polj: do Cerkniškega jezera, Loškega polja (Obrh), Babnega polja, Prezidskega potoka, Čabranke in izvira Kolpe. Nobene globoke vrezane doline in javne meje ni na jugu proti Hrvat ski, in včasih se zdi, da celo daljni Risnjak s sosedi še vedno moli iz iste mogočne visoke kraške planote. Posebnost te silovite gmote, ki po večini sestoji iz lahko toplji vega krednega apnenca, proti vzhodu pa deloma tudi iz jurskih in triadnih skladov, pa je predvsem v vodah. Mogočno se vzdiguje severno od Kvarnerskega zaliva in je na jvišja pregrada med sever nim Jadranom in Ljubljansko kotlino ter Dolenjsko. Zato se na njem zgoste ogromne množine hlapov, ki jih prineso jugozahodni in jui.ni vetrovi, kakor se to zgodi v Julijskih Alpah, ki so tudi nekak mogočni zid med Sredozemljem in Srednjo Evropo. A vendar kakšen razloček! V višji masiv Julijskih Al,p so zaj€dcne krasne globoke doline, kjer 362 pnv1rn.jo na dan številne rečice - Snežnik pa je nerazčlenjena viso k a planota, četudi pade na njem za 2000 milimetrov več padavin na leto kakor v Ljubljanski kotlini in d skalnih sten, smo mogli preceniti njegovo de belino: bilo ga je še okoli 8 m na debelo. (Sl. 3.) V tem, ko smo se mi na slajali v glavnem nad veHko prirodo, pa je naš botanik neprestano stikal po vrhu. Po leg krasno razcvetelega velike ga Klu7.ijevega r.nciana je on seveda našel še vse kaj drugega. Povedal mi je žarečih oči, da je odkril naslednje cvetice: Ara bis Scopoliana - Skopolijev repnjak, Leontopodium alpinum var. krase-nse - kraško planiko, Ranunculus carinthiacus - ko roško zlatico, Hcdraiantus cro ticus - vrčico, Bartschia alpi na - alpsko žalujko, Anemone alpina - alpski kosmatinec, Trollius europaeus - pogačico, Achillea Cfavcnac - planinski pelin, Hhododendron hirsutum - sleč, Linun juhcum - julij ski plan, Pinguicula alpina - mastnico, Hclianthcum (?) alpc stre - planinsko sončece, Ha- nunculus Traufcllncri - T. Risal Pavel Kunaver zlatico. E1ica carnea - reso, Sl. 3 - Prepad na vrhu Snežnika Homo<$ynn discoler (?) _ dvo- Cf>lotna globina ca. 3'2 m. najvcčjn do1'.lna n .., 23 ,n, naJoi,jl' mesto ca. G m barvni planinšek, i. ·dr. Ali se vsega tega zaveda planinsko društvo, ki mu Snežnik pri pada in kakšno dolžnost ima za zaščito tega, do sedaj skoraj nedotak njenega naravnega parka"? Kakšen bo ta, ko bo stal novi hotel, po dveh, treh letih? V treh urah so se črni oblaki l!:grnili nad nami. Tu in tam so iz njih visele goste zavese naliva. Ker se le nismo spravili z vrha, je bilo treba pač sile. Grom in blisk sta pripomogla, da smo hitro za pustili vrh Snežnika. Mladina je tekla, kar ro jo noge nesle, jaz pa 369 ✓ sem le p_očasii odhajal s krasne gore in se poslavljal od razgleda in cvetic. Zal, da je dež prekrižal vse načrte s fotografiranjem, le nekaj skic sem mogel narediti na mokri papir. Da bi pa hitel skozi tihi gozd, se nisem mogel odloč1ti in tako sem šele pozno dosegel raz dejano Cankarjevo kočo, kjer so me moji fantje stoje čakali - kajti Ulko je bila ponesnažena, da je bilo kar težko najti prostorček, kjer se ne bi umazal. Menda so zlikovci celo streho načeli, ker je kar lilo noter. Ko je dež prenehal, smo :-:ato zadovoljni zapustili umazano luknjo in skozi umiti gozd nadaljevali potovanje do Okrogline, kjer smo na slami zopet našli prijetno ležišče čez noč. 16. junija - domov. Minula dneva ,pa sta me tako prevzela, da sem hotel biti kolikor mogoče sam s svojimi mislimi. Zato smo hodili v manjših skupinah in uživali veHko naravo vsak po svoje. Kopičili so se namreč nad vso to samoto siloviti kumuli, ki so grozili z ne vihto. Pa se j im le nisem hotel vdati. Počasi sem hodil in po stajal zdaj ob skalnih skladih zdaj ob cvetnih skupinah ter vsrkaval pre