-----168
Šolske stvari.
Sad nemščine v ljudski šoli.
Iz Gorenskega. Ker se iz mnogih krajev dopisujejo izgledi, koliko je nemščina v ljudski šoli koristila, naj „Novice" še tudi povedo, kakošen sad je nem-ščevanje doneslo v neki soli na Gorenskem, ki je že od nekdaj med najboljše se štela, v ktero je tudi dopisnik sam hodil. Učitelj je bil res priden, veliko si je prizadjal, veliko let se z otroci ubijal, in v svojem trudu in poklicu do smrti stanoviten ostal. Bog mu daj dobro ! Ker je pa vlada sama le na nemščino tiščala, se samo ve, da se je tudi v naši šoli nemščevalo, kar se je dalo. In da si je nekdanji učitelj o tem posebno veliko prizadjal, je že to najboljše spričevanje, ker je bil neki od tadanje deželne vlade pohvalno pismo prejel, v kterem je bil „Musterlehrer" (izgledni učitelj) imenovan. Bile so prav odločene ure, v kterih smo se le „nemških besedi" učili; tedaj nam je „Vater, Mutter, Bruder, Schvvester" itd. v glavo vbijal. Da bi bili mislili, da res kaj znamo, smo tudi nemško molili, ali veliko bolj blebetali; saj razumeli nismo ničesa. „Ti veči" so se učili tudi „die zehn Redetheile", in kdor je te znal našteti, smo ga občudovali kot največega veljaka, da bi se mu bili kmalu odkrivali. Pa v naši nekdanji nemški šoli se je storilo še več; naša visoka nemščina je iz šole stopila tudi očitno na dan. Le poglejte in čudite se! Začelo se je tudi pri procesijah po nemško moliti!! Gospod učitelj je v šoli napovedal: „Otroci poslušajte! zdaj bomo tudi pri procesijah po nemško molili, da bote vedeli — litanije vseh
                 169
Svetnikov. Jez vam bom naprej molil; kadar enega svetnika ali svetnico imenujem, porečete „bitt fur uns"; kadar jih pa več imenujem , pa recite „bittet fur uns." Ker pa sami nič ne zastopite, bom pa takrat bolj za-upil, kadar jih več imenujem, da bote vedeli prav odgovarjati." In zdaj je šlo prav izgledno in moško. Gospod učitelj je klical svetnike in svetnice — otroci pa so odgovarjali, kakor so zastopili; eni so upili: ,,pit far 6ne! pite faronc!" — drugi so kričali: „p o-bitr far 6 ne! pobite faronca!" Ta Far one pa je tiil znan krčmar v okolici, in se je potem neki srdil in pritožil: „Ti poštalenski otroci ti! kaj pa imajo pri procesii z meaoj opraviti! To je pa vendar preveč! Ali me kličejo pit? ali me hočejo pobiti? To mora biti »črna šola!"
To je bilo maslo nemške omike naše domače šole po mnogoletnem prizadevanji in trudu izglednega uče-*nika!! Sodite zdaj sami!