Stran 35.
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
4. Tažaško pristanišče je mnogo premajhno za obstoječe razmere. Po tem pristanišču bi se moral vršiti ves promet v tujino in iz nje, kteri gre po vodni poti. To so uvideli tudi v raznih prizadetih korporacijah in tudi osrednja vlada je priznala potrebo razširjenja pristanišča. Dotični načrti so menda že zdelani ter Čakajo rešitve oziroma ugodnega časa, ko bode za take potrebne investije morda tudi v državnih blagajnicah kaj denarja.
Jaz hočem potrebo razširjenje pristanišča pojasniti le z onega stališča, namreč iz stališča lesne trgovine.
Večje možine lesa odvažajo se iz Trsta po ja-dernicah, ker imajo jadernice to prednost, da peljejo blago tudi v taka pristanišča, kamor parniki navadno ne zahajajo. Ob neugodnem vremenu počakajo jader-niče v pristanišču toliko časa, da se prikaže ugodno vreme. Posebno ta okolnost daje prednost jadernicam pred parniki.
V tržaškem pristanišču pa večje jadernice s 3 jambori ne smejo na obali — in le take velike jadernice se vpoštevajo za večji lesni izvoz. Obrežje je premajhno pri pomolih, drugo pa ne pride v poštev, ker je morje drugod preplitvo. Pomolsko obrežje je v prvi vrsti reservirano parnikom in le v onem slučaju kadar se sme s popolno sigurnostjo računati, da v kratkem času parnika ne bode, pritisniti se smejo velike jadernice na pomolsko obrežje.
Lesno blago se mora vsled teh okolnosti nakladati na prevozne čolne, kteri prevažajo les od brega do zunaj zasidranih jadernic Vkrcavanje je vsled tega silno otežkočeno, jako zamudno in jako drago, brez ozira na vremenske nezgode, ktere se pri počasnem vkrcavanju tako rade pripete.
Brez ozira na druge obče priznane potrebe za razširjenje vporabljivega obrežja v Trstu kliče zlasti lesni eksport po hitrem zboljšanji olidotnih razmer. Vsled tega predlagam: Zbornica naj se obrne do c. k. trgovinskega ministerstva z vlogo, v kateri opozarja na nedostatke vsled premajhnega obrežja v Trstu zlasti z ozirom na lesno trgovino ter prosi pospeševanja rešitve pristaniščne razširjatve.
Prov. predsednik Ivan Baumgartner pripomni, da se je pri neki seji pri trgovinskem minister-stvu, katere se je kot zbornični odposlanec udeležil, zelo potegoval za pospeševanje prometa v Trst. Opozarjal je na nedostatke v tržaškem pristanišču in zlasti nujno priporočal drugo železniško zvezo s Trstom in pa da se brodarstvo v Trstu podpira. Da res slabo stoji s tržaškim pristaniščem, kaže dejstvo da je Trst leta 1887 zavzemal deveto mesto pristanišč v Evropi, 1. 1897 pa že sedemnajsto. Govornik toplo podpira predloge poročevalca.
Predlogi se sprejmejo.
XXIII.  Zbornični tajnik poroča, da je mu-zealni kustos, profesor Alfonz Miillner iz zapisnikov vicedomskega in deželnega arhiva sestavil zgodovino kranjske trgovine z žitom od 16. stoletja naprej in zgodovino regulovanja Save in Ljubljanice za cesarja Karola IV. in cesarice Marije Terezije. Ker bi po zapiskih urejeni opis, kako se je trgovina z žitom razvijala, in njena zgodovina brezdvomno mnogo zanimala, je želeti, da se ista natisne. Odsek nasvetuje torej: Za 500 iztisov naj se da 100 gld. — Predlog se sprejme.
XXIV.   Poročilo o neki prošnji za napravo ti-skarnice v omejenem obsegu se je po daljši debati, katere so se udeležili gospodje: Lenarčič, Baumgartner Pauer, Krajec in Stare, na predlog prvo imenovanega vrnilo odboru, da o njem na novo pozveduje in poroča.