Kronika. IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. (Še en odgtovor dr. Gosarju.) Dva iproblcma sc pri nas z vcčjo ali manjs šo intcnziteto neprestano znova podčrtavata: problem gospodarske krizt. in problem dr« žavnc administracije, oba probkma sta, vred= na prav rcsnih razmišljanj. Saj sta končno vcndark- alfa in omega celotnega državncga živijenja. Bolezni pa ne smemo zdraviti z nfsposobnimi srcdstvi. Čisto v nasp.rotstvu z dr. Gosarjevo tez« je pravilno, da mora državno uradništvo imeti izjemen družabni in socialni položaj in tudi izjemno avtoriteto. Znano je, kako ve= liko važnost polaga vlada na ohranitev in utrditev avtoritete uradništva v službi in v/.' vun službe. Uradništvo ni nekaj državi1 na= »protnega: uradništvo je v gotovem smisi'U 'država; ono je izvrševatelj njenih funkcij, predstavitclj njene avtoritctc, čuvar njencga ugkda. V smislu tiga naziranja je urejenD tudi službeno razmerje uradništva napram državi. Doslcdno tczi izenačenja socialncga položaja državnjga nameščenstva. Z zas.b^ nimi nameščcnci sv mora priznati tudi tez.i i/enačenja pravic in dolžnosti. Državni <urad= nik bi pottm moral imcti pravico stavkc in vsa ostala obclcžja privatnopravnega službc^ ncga odnosa Intcres državL- jc ipovscm drug, kakur intercs posamcznika: on je sinteza skupnih inttresov. Naravno socialni zakon pravi, .da jc posameznc interise podrcditi sfcupnosti intert-sov. Iz tcga pač naravno slcdi, da mora rLprczentant skupnih interesov imcti posebL-n pravno in matcrijalno zaščitcn polcžaj, ako lioče uvcljavljati voljo države. Zaščita uracts iil- osebi uradniku nc bo pomagala. Državna služba ima svoj poscbcn značaj. Otcmmcnda nj dvioma. Zaradi posebnosti tv'ga zn:'čaja so vst' državc ustvarjalc tudi poscbnosti skiž« bcncga razmerja državncga uradništva in nc morda zato, kcr je bilo »pred 'dvajsctimi in tridesetimi leti državiiLga uradništva šc jako malo.« Stalnost v skižbi \r splošna sodalna za= htcva in tudi splošno priznana zaht'. va. Zlo« rabe stalnosti sc morejo z raznimi drugimi ukrepi pruprečiti. Zakoni kulturnih držav tudi stalnost ročnega ddavstva čim daljc bolj utrjujejo. V tem ne vidijo nazadovanja. pač pa napredvk. Mi nc moremo "kreniti v nasprotno smcr. »Poneddjek«.