Jože Šorn 
STAREJŠI MLINI ZA PAPIR NA SLOVENSKEM 
Skoraj bi mogli trditi, da imajo naši starejši mlini za papir bolj 
splošno kulturnozgodovinski kot pa gospodarskozgodovinski pomen, kajti 
z izjemo enega ali dveh-so bili vsi ostali le majhni obrati, v katerih so 
delali lastnik mlina in 2—3 pomočniki, ponekod niti toliko ljudi ne. Šele 
proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja so postali ti obrati pomembnejša 
središča tudi na gospodarskem področju. Zaključek dobe naših klasičnih 
mlinov za papir pa pomeni nastop Fidelisa Terpinca kmalu po letu 1840, 
ker je ta industrialec izzval s svojo strojno papirnico na Vevčah pravo 
revolucijo v proizvodnji papirja. S tem so bili namreč vsi ostali naši 
mlini za papir prisiljeni, da se ali modernizirajo ali pa propadejo. 
Obravnavamo — po časovnem zaporedju nastajanja — le tiste mline, 
ki so bili na ozemlju današnje LR Slovenije. Res je, da je opisal take 
mline v nekdanjem avstrijskem cesarstvu (še posebej v avstrijskih alp­
skih deželah) že n. pr. Viktor Thiel v svojih delih,1 toda mline na nekda­
njem Goriškem, Kranjskem in Spodnjem Štajerskem dokaj slabše kot pa 
ostale in tudi brez odtisov njihovih vodnih znakov. Ker je druga — zlasti 
slovenska —• literatura2 le prav na kratko obravnavala take inline in 
1 Viktor Thiel, Geschichte d- Papiererzeugung u. des Papierhandels in 
Stmk, Graz 1926; S.A. aus Zentralblatt f. d. Papierindustrie, Nr 1—7, Jgg 1926; 
zlasti str. 3. — Isti, Geschichtl. Nachrichten über d. Papiererzeugung in Krain, 
Görz u. Fiume; Zentralblatt... 1931. — Isti, Papiererzeugung u. Papierhandel 
vornemlich in den d. Landen...; S- A. aus Archival. Zeitschrift, III. F., 8. Bd., 
München 1932; zlasti str. 19. — Isti, Geschichte d. Papiererzeugung in Kärnten 
—Krain—Görz; S. A. aus Altenburger Papierer 1937, H. 9—12. — Isti, Ge­
schichte d. Papiererzeugung in Donauraum, Biberach 1940; zlasti str. 29, 85, 
128, 138 si., 153—4, 166 si. 
2 Th. Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897; na str. 67 le omenja 
Kislov mlin v 16. stoletju. — Ivan Slokar, Geschichte d. österr. Industrie, Du­
naj 1914, 438—9, navaja nekatere mline brez Kislovega. — SBL I, 454, glej 
članek Jože Glonarja o Kislu. — (Drago Potočnik), Ob stoletnici Vevč 1843 
do 1943 (Lj. 1943), se na str. 4 le dotakne nekaterih mlinov. — Zvonimir Ku-
lundžič, Knjiga o knjizi, I, Zagreb 1951, 460. — Viktor Novak, Latin, paleogra­
fija, Beograd 1952, 72—3. — Ferdo Gestrin, Družbeni razredi..., Drugi Tru­
barjev zbornik, Ljubljana 1952, 19. — Ciril Pavlin, Pot od smreke do papirja, 
Les III/7, 1951, str. 122—124, 149—151 (netočnosti). — Po oddaji tega rokopisa 
uredništvu ZČ je še izšla Vladimirja Mošina Filigranologija kao pomoćna 
historijska nauka. Zbornik hist, instituta Jugosl. akademije, vol. 1, Zagreb 1954, 
str. 25—93 (slovenski mlini za papir so obdelani na str. 54 zelo slabo). 
87 

vodnih znakov ni objavila, se nam je tudi iz tega razloga zdelo primerno, 
da izpopolnimo to vrzel. 
"V stoletjih pred reformacijo je nastalo v Avstriji sploh in v njenih 
alpskih deželah še posebej prav malo mlinov za papir. V 16. stoletju pa 
so, zlasti po razširitvi protestantizma, zrasli številni mlini za papir, eden 
med njimi na Fužinah pod Ljubljano — prvi na današnjem slovenskem 
in s tem na jugoslovanskem ozemlju. 
Grad Fužine pod Ljubljano3 je zgradil leta 1528 Vid Kisi na levem 
bregu Ljubljanice. Njegovemu sinu in nasledniku v gradu, Janžu Kislu, 
je baje prodala kartuzija Pleterje leta 1554 mlin4 nasproti gradu na desni 
obali te reke.5 Zemljišče, na katerem je stal mlin, je sicer pripadalo kme­
tom vasi Hrušice, ki je bila podložna Fužinam, toda mlin sam je bil bliže 
gradu kot pa imenovanemu naselju; prav zaradi tega ga bomo imenovali 
vedno mlin za papir pri Fužinah, ne pa mlin v Hrušici.6 Na podlagi virov 
v graškem arhivu je Thiel ugotovil,7 da je Kisi prejel privilegij za mlin 
za papir (točno rečeno za preureditev navadnega mlina v mlin za papir) 
leta 1580. Dopuščamo možnost navedenega datuma za prejem privilegija, 
. dejstvo pa je, da je pričel papirničar s proizvodnjo že nekoliko prej, 
kajti njegov vodni znak zasledimo že najmanj decembra 1579.8 
Naš najstarejši ohranjeni urbar za Fužine datira iz leta 1589.9 V 
njem piše, da je tedaj plačeval činž od mlina za. papir pri Fužinah 
(Zinns bey Kaltenprunn za razliko od mlinov, ki so bili in Schloss zu 
Kaltenprunn) mojster Pankrac (Pangraz, Thiel piše Pbngracz) letno 
25 ren. gld in 10 rizmov10 papirja. Ce je mlin pričel obratovati pred 
letom 1580, potem je velika verjetnost, da je mojster Pankrac delal v njem 
od samega začetka. 
Mojster je bil istočasno tudi kmet v hrušiški župi. Delil je namreč 
polovično hubo s Petrom Bratom, ki je imel v lasti pri Fužinah kovačijo. 
Ostale pol hübe je sam užival Avguštin Šmit, ki je tudi imel kovačijo 
pri gradu. Linhart Brat in njegov brat Peter sta služila od mlina pri 
fužinskem mostu le 10 gld 30 kr. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil mlin 
za papir večji in pomembnejši obrat kot pa Bratova kovačija. 
Okoli gradu (brzice!) je bilo še 6 navadnih mlinov, majhna steklarna, 
majhne fužine, kovačija, valjalnica 4 irharjev — torej skupina manjših 
obratov. 
3 Danes Studenec št. i. 
4 Thiel, Geschichte ..., Graz 1926, 3. 
5 Danes je tu blizu električna centrala II papirnice Vevče oziroma stan. 
hiša Fužine št. 4. 
8 Prim. Novak, op. cit., 72 s... u Gornjoj Hrušici...«; pravilno Thiel v 
6vojih razpravah »...bei Kaltenbrunn.. .« in vsi. ostali, Potočnik pa »...pri 
Studencu ...«. 
7 Gl. op.4 in istega Geschichte..., Biberach 1940, 29; navaja arhive v 
Gradcu. 
8 Prim, spis Instruction vnd Verrichtung v SSA, fase. 54 h, snop. 7. 
9 DAS, Rektificirani dominikal. akti za ljubljansko kresijo, fase. I, št. 23. 
10 Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, 542, piše, da je rizem sklad 
po 480 pol. V rokopisu št. 85 (I. 6 b) v Drž. arhivu Slovenije piše, da ima rizem 
479 pol papirja. 
88 

Za prenehanje dela v mlinu za papir se spet opiramo na Thiela, ki 
na podlagi virov trdi, da se 1593 še imenuje mojeter Pankrac kot lastnik 
mlina, 1596 pa da je bil mlin že pust.11 V času potrditve zgoraj citiranega 
fužinskega urbarja v letu 1596 (potrdil ga je Jurij Kisi brez točnejše na­
vedbe datuma) papirničar menda še ni prenehal z delom. Vsaj 18. maja 
SI. 1. Mlin za papir mojstra Pankraca (na karti iz leta 1739 v DAS; mlin je 
bil na mestu mlina in žage na desnem bregu ob mostu) 
leta 1596 je morda še izdeloval papir.12 Do sedaj,nam je uspelo zaslediti 
njegov vodni znak v spisih z letnico 1591 ;13 s tem seveda še ni rečeno, da 
ga v aktih iz poznejših let ne bi bilo več moč najti. 
11 Thiel, Geschichte ..., Biberach 1940, 29. 
12 SSA, fase. 207a (ovoj Različne pritožbe); neki akt s tem datumom go­
vori o pok. Juriju Kislu in mlinu za papir v Hrušici (!), ki je bil prej le na­
vaden mlin, t. j. mlin za žito. 
13 SSA, fase. 54/14. 
89 

Mlin za papir je torej deloval v času, ko je bil protestantizem na 
Slovenskem na višku svoje moči. V mestu je delovala gimnazija, Mandelc 
je marljivo tiskal slovenske in druge knjige, mojster Pankrac pa je do­
bavljal papir. Torej so naši protestanti na široko zasnovali svoje delo­
vanje in smiselno gradili svojo stavbo. Samo za transferiranje in tiskanje 
Biblije ter za vzdrževanje predikantov so porabili okoli 90.000 gld." 
Razumljivo je, da bi bili etroški še večji, če ne.bi Kisi v lastni režiji 
vzdrževal mlin za papir in se nekako žrtvoval za skupno .stvar. Ne gre 
zanikati dejstvo, da je imel od mlina tudi sam gmotni dobiček, toda samo 
ta misel ga ni vodila pri tem, ko je prosil nadvojvodo Karla za izključni 
privilegij za svoj mlin (zaradi tega ni smel na Kranjskem obratovati še 
kak drug mlin za papir). 
Ko je protireformacija podrla to protestantsko stavbo, se — zanimivo 
in važno — ni polastila niti tiskarne niti mlina za papir, da bi ju izko­
ristila y svoje namene. Naslednji urbar fužinskega gospostva15 namreč, 
ki je bil sestavljen il. julija 1616, ima že pripombo, da je mlin za papir 
docela pust. 
Razen količine papirja, ki jo je mlin moral odrajtovati svojemu go­
spodu, ne vemo niti za višino proizvodnje niti za število zaposlencev v 
njem in podobno. 
Pri pregledovanju aktov iz protestantske dobe16 smo spoznali, da je 
fužinskega papirja sorazmerno malo. Grb Kislov17 je mojster Pankrac 
kot fužinski podložnik uporabil za vodni znak in s tem nekako simbo­
lično poudaril, da ni samostojen papirničar, pač pa uslužbenec svojega 
gospoda. Doslej sta znani dve varianti vodnega znaka, ki nastopata skoraj 
sočasno. Ker se Pankrac pojavlja kot papirni mojster vsaj še leta 1593,7 
lahko domnevamo, • da je bil ves čas-do konca obratovanja zaposlen 
v mlinu. . 
Po Valvasorjevi zaslugi18 se je vtihotapila v del naše literature19 
trditev, da je ljubljanska občina postavila leta 1669 mlin za papir na Po­
ljanah. To pa izvira iz napačnega tolmačenja Valvasorjevih podatkov, ki 
se glasijo: »... Seithero der Türck Candia bezwungen, ist dieser Stadt 
ein grosser Abbruch geschehen... Vor diesem hatte sie auch vor dem 
Kloster-Thor, auf der Poland, eine Papier-Mühle .. so aber beyde (sc. 
tudi steklarna) zu Grund gegangen ...« 
Znano je, da je divjala v letih 1645—1669 vojna med Turki in Bene­
čani za Kreto. Čeprav je benečanska flota večkrat premagala turško, so 
končno Turki le osvojili ta otok. Ker Valvasor najbrž ni razpolagal s toč-
nejšimi podatki o protestantskem mlinu, je le po spominu ali po pripo­
vedovanju drugih ljudi trdil, da je mesto Ljubljana (!) postavilo mlin 
v poljanskem predmestju (!) pred to in to vojno. Pregled virov in litera-
14 RA, fase XX, Poročilo o vzdrževanju granic ... 
15 Rektific. dom. akti za lj. kresijo, fase. I, št. 24. 
16 SSA, serija fasciklov s številko 54, dalje fase. 7, 124 a itd. 
17 Valvasor, Ehre IX, 72, 77, 91; gl. tudi grb nad vrati fužin, graščine! 
18 Ib., XI, 706. 
le N.pr. Novak, Paleografija, 72; Kulundžić, Knjiga o knjizi, 460; Potočnik, 
Ob stoletnici, 5. 
90 

ture v Mestnem arhivu ljubljanskem20 pa nam daje o dozdevno mestnem 
mlinu v drugi polovici 17. stoletja povsem negativen odgovor. 
Pri vsem tem pa vendar ne smemo prezreti vesti, ki bi utegnila priti 
do Valvasorjevih ušes, da se je namreč vsaj poleti 1636 govorilo na ro-
tovžu o nekem mlinu za papir.21 V ponedeljek 14. julija 1.1. je župan 
Otho sporočil mestnim očetom, da mu je knezoškof Scarlichi govoril o 
tiskarni, ki naj se postavi v Ljubljani; mestni svet temu načrtu ni bil 
naklonjen, ker se je tudi že pri jezuitih izkazalo, da so tiskovni oziroma 
črkovni material že dobili, z delom pa se niso upali začeti, ker mora pri 
tiskarni biti tudi mlin za papir. — Če pa je že rotovž vedel o tem, potem 
so se vesti lahko razširile tudi po meetu in v zelo popačeni obliki bi 
zadevo utegnil registrirati tudi Valvasor. 
Naslednji mlin za papir postavlja Thiel v leto 1670 in na vipavska 
tla ter trdi, da je bil njegov lastnik Anton grof Lanthieri.22 Takoj v na­
slednjem stavku trdi, da je ob tem času nastal tak mlin tudi v Radečah. 
Kot bomo pozneje videli, je radeški pričel delovati šele sredi 18. stoletja; 
zato si ta dva mlina sploh nista mogla biti sodobnika. Ce smemo verjeti 
Valvasorju,23 naj bi miljo od trga Vipave na reki Hubelj delovale (se. v 
drugi polovici 17. stoletja) Lanthierijeve fužine. Te pa so pogorele; na 
istem mestu je Anion grof Lanthieri postavil mlin za papir. Za datiranje 
nastanka mlina bi se torej mogli poslužiti časa, ko so pogorele fužine, in 
pa časa, ko je Valvasor zvedel in zapisal te vesti.24 Ta obrat je bil v po­
gonu le prav malo časa.25 Vodni znak nam ni znan. — Nek drug podatek 
pa namiguje na možnost, da bi bil tak mlin zgrajen šele v prvih deset­
letjih 18. stoletja. Z dnem 30. marca 1734 je namreč datiran akt,26 v ka­
terem piše, da namerava cesarski general grof Lanthieri postaviti mlin za 
papir na kraju, kjer je že prej stal podoben obrat (torej blizu Ajdov­
ščine). Z besedami »kjer je že preje stal« ni seveda časovno povedano nič 
določenega; lahko je to petdeset ali pa samo deset let. Ker je rodbina 
Lanthierijev znana po svoji manufakturni dejavnosti,27 bi bilo končno 
možno tudi to, da so v 17. stoletju propadli mlin za papir mnogo pozneje 
obnovili. Za vsako točnejšo trditev oziroma periodizacijo pa na zadevne 
vire še nismo zadeli. 
20 Sod. prot. za 1640—80, Davčni urbarji za cit. leta, Knj. prejem, in iz­
datkov za cit. leta; Fabjančič, Knjiga hiš X, Poljan, predmestje; Isti, Mestni 
sodniki in župani II (rokopisa v MAL j). 
21 Sod. prot. za 1636, str. 192—3, in Fabjančič, Mestni sodniki in župani II, 
str. 539. 
22 Geschichte ..., Biberach 1940, 85. 
23 Ehre XI, 655. 
24 Müllner, Geschichte des Eisens, 1909, 684: omenjene fužine do 1659 niso 
delale. V pogonu so bile od takrat dalje, postavil jih je pa Anton grof Lan­
thieri. 1674 so še obratovale. — Torej tudi pri Miilmerju ne moremo najti 
opore za datiranje požara fužin. 
25 ADK (Arhiv dvorne komore, Dunaj), fase 111, rdeča Številka 449, Iö-
Kommerz. — Po Thielu, Geschichte..., Biberach 1940, 85, deloval menda le 
eno leto. Novak, op. cit., 72, postavlja začetek v leto 1669 (!). 
26 SSA, fase. 537 a. 
27 Valvasor navaja poleg fužin in mlina za papir tudi še suknarno. 
91 

Samo pri nameri sta ostala Giovanni Garetti s svojim nacrtom za 
postavitev mlina za papir v Ajdovščini leta 173227a ter leta 1743 ali 1744 
nekje na avstrijskem Gradiščanskem Franc baron Tacco.27b 
Tretji mlin za papir je bil postavljen D Žužemberku. Neki Tomaž 
Khreüdl je 2. decembra 1712 sklenil kupno pogodbo za navadni mlin z 
Auerspergovim knjigovodjo in je zanj plačal 1000 gld v gotovini. Mlin, 
ki je bil zgrajen tega leta ali pa tik pred tem, je leta 1716 kupil od gra­
ščine Anton Nikel iz Žužemberka za 1500 gld in ga preuredil v mlin za 
papir, ki se je glede proizvodnje papirja, ki ni imela resnega tekmeca 
y slovenskih predelih stare monarhije, hitro povzpel.28 Obrat je postal 
že v. letih okoli 1735—40 sposoben proizvesti letno preko 1000 rizmov 
vsakovrstnega papirja. Ker je bila poraba papirja na Kranjskem še so­
razmerno skromna, si je Anton našel številne kupce tudi še nä Hrvatskem 
in drugod. V generalat je prodajal papir za izdelavo nabojev, v Ljubljani 
pa trgovcem in privatnikom.29 
Po pogodbi iz leta 1748 je Anton postal dobavitelj papirja za kranj­
sko reprezentanco in kamero.30 Dogovorjeno je bilo, naj Nikel dobi model 
s stanovskim grbom in naj tak papir izdeluje samo za omenjeno usta-
n?7°' ka№ *a ga Je potrebovala letno 100 rizmov. Zdi pa se, da papir-
ničar opisanega modela nikdar ni dobil, ker papirja s takim vodnim 
znakom v tem času sploh nikjer ne zasledimo. 
Mlin je bil v najboljšem stanju in brez dolga predan Dizmi Niklu, 
Antonovemu sinu, ki ga je prevzel leta 1756. 
Djzma Nikel ni bil izučen papirničar; ker sta se tudi oba njegova 
pomočnika razumela v te posle kaj slabo, je mlin začel bolj in bolj pro­
padati. Že leta 1767 je bil lastnik prisiljen prositi Franca Jamnika, raču-
novodjo v deželnem glavarstvu, za tisoč goldinarjev posojila, in jih je 
pozneje tudi prejel. Toda kljub vsemu je njegova moč propadala in ni 
mogel plačevati graščini niti obveznih 10 gld 30 kr. Kako zelo je proiz­
vodnja padala, vidimo iz tega, da je n. pr. leta 1762 izdelal Dizma le še 
590 rizmov papirja, v zimi 1776—77 pa je namesto dogovorjenih 160 riz­
mov izdelal samo 12 rizmov papirja. Tedaj je obstajala velika nevarnost, 
da bo mlin propadel, kajti Dizma je poleg neznanja bil še zelo bolan 
(hrom), konkurenca pa je postajala vedno hujša, končno pa je tudi sam 
Žužemberk bil precej oddaljen od kulturnih središč, ki so bila največji 
potrošnik papirja. 
Dizma je imel v lasti v trgu Žužemberku še kajžo (Untersass), v 
Stranski vasi tudi hubo. 
Nekako šestletna doba (1786—1792) v razvoju tega mlina ni še po­
vsem razjasnjena. Zanesljivo vemo le to, da se leta 1786 še vedno upo-
27a RA, knjiga »Copia Lettere Dal 1732 sin' al 1737«, str. 70. — Caratti je 
nameraval obratovati brez privativnega privilegija. 
27b RA, fase. V, Commeroialia (spis Relation ..., str. 28). 
2(' KR, PP, P-2-1. — Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 139, trdi, da je 
ml mlin zgrajen šele okoli 1763; Slokar, op. cit., 438, pa: že v 18. stoletju. 
29 RA, Diaria 1746—50, 1. maj 1747 in 26. januar 1748. 
30 KR, PP, P-2-1 in pa SSA, fase. 79, sn. 16. 
92 

rablja papir z Dizmovim vodnim znakom.31 Šele leta 1792 se pojavi kot 
lastnik tiskar Ignac Kleinmayr,32 ki je dal leta 1801 Jakobu Knificu mlin 
za šest let v najem za 1400 gld letno.33 Že Ignac je skušal mlin zelo pove­
čati.34 Za dedinjo vsega premoženja, torej tudi za mlin, je Ignac določil 
svojo ženo Teklo.35 Po materini smrti je vodstvo mlina prevzel sin Kari. 
Kot zadnji lastnik se omenja v letih okoli 1870 Fani Kleinmayr.36 Vsaj 
leta 1875 ni ta mlin že nič več obratoval.37 Redek primer: isti mlin je bil 
v posesti ene same rodbine okoli 85 let! 
Če merkantilizem do 1740 ne kaže posebnega napredka v papirni-
čarstvu, pa je gospodarska aktivnost v terezijanskem času dala osnovo za 
nastanek manjšega števila obratov za papir na Slovenskem. Tako je v 
tem času pričel z delom v naselju Sv. Duh pri Škof ji Loki (Obern) skro­
men obrat, ki je leta 1750 že zanesljivo proizvajal papir.38 Štiri leta 
pozneje zvemo tudi že za ime tega papirničarja; pisal se je Henrik 
Stiuen.™ Mojster, ki ni imel in ni mogel imeti izučenega pomočnika, ker 
je imel zelo skromno tržišče, je — vsaj proti koncu obstoja — izdeloval 
le pivnik ali črni papir.40 Po nekih podatkih naj bi leta 1762 že nič več 
ne obratoval.41 Vendar pa ga drugi podatki še vedno navajajo kot papir­
ničarja leta 1769.42 Ta dvojnost podatkov izvira od tod, ker je bila nje­
gova proizvodnja nekako od leta 1760 tako skromna in nestalna, da so ga 
čestokrat pri naštevanju mlinov za papir na Kranjskem enostavno pre­
zrli. Podatki, ki bi ga po letu 1769 zanesljivo še navajali kot papirničarja, 
povsem izginejo. — Vodnega znaka ne poznamo. 
Že leta 1749 je bilo govora o tem, da bo tudi Ljubljana dobila svoj 
mlin za papir. Res se je že v začetku naslednjega leta odločil postaviti 
tak obrat Kristijan Viljem Heil ob Gradaščici. Mož je imel pravzaprav 
zelo velike načrte; na istem kraju je hotel postaviti tudi obrat za izdelo-
31 MALj, Cod. I, 123. 
32 ADK, rdeča št. 449, fascili, Iö Kommerz, ovoj Krain. — 4. oziroma 
5. decembra 1792 so namreč papirničarji Ign. Kleinmayr, Anton Domian, To­
maž Kumar in Andrej Gassler prosili oblasti, naj se razveljavi dovoljenje 
Ignacu Hofmanu za postavitev mlina za papir. Prošnji je bilo najbrž ustre­
ženo, ker je bilo poleti 1793 spet govora samo o treh mlinih — namreč v Žu­
žemberku, Radečah in Ajdovščini. 
33 Janko Šlebinger v SBL I, 459, pod geslom Kleinmayr Ignac. 
34 Hoff, Hist-stat.-top. Gemähide v. Krain, II, 1808, 120. 
35 Testamenta 1747—1835, Lit. K, No 115. Ignac je napravil oporoko v Žu­
žemberku 25. oktobra 1800; odprta je bila 18. januar ja 1802. 
36 Statist. Bericht d. Handels- u. Gewerbekammer in Laibach... 1870 (Lj. 
1872), 84. 
37 Statist. Bericht... 1875 (Lj. 1878), 201. 
38 KR XII, Fabriquewesen, 1—10. — Z veliko verjetnostjo se more celo 
trditi, da je Stiuen pričel obratovati najpozneje 1749, če ne že prej. — Thiel, 
Geschichte..., Biberach 1940, 138 in 139, napačno: mlin za papir v Ladji (!) 
leta 1763; Slokar, op. cit., 438. pa: v Goričanah v 90-tih letih 18. stoletja. — 
Za leto 1752 še KR, PP, P-2-1. 
38 Rektific dom. akti za ljubljansko kresijo, fase. 2/2, št. 35 iz leta 1754, 
in št. 47 iz leta 1755. 
40 KR, PP, P-2-1. 
41 KR, CC, P-2-1. — Po ustni izjavi dr. P. Blaznika domačini še danes po­
znajo krajevni izraz »na papirnici«. 
42 Ib., 19. maja 1769. 
93 

vanje škroba in pudra, kar bi pridobival iz krompirja. Zaradi velikega 
odpora s strani rotovža eo bili vsi njegovi načrti zavrnjeni — torej tudi 
za mlin za papir.43 
Okoli leta 1750 je pričel delovati peti mlin za. papir, in to D bližini 
Radeč pri Zidanem mostu.4i Prva vest o njem datira prav iz tega leta.45 
Mlin je pravzaprav stal v naselju Škof ja riža pri Radečah.46 Zaradi eno­
stavnosti ga bomo vedno imenovali mlin za papir pri Radečah. Letno je 
ob sv. Juriju plačeval svoji gosposki 10 gld. Ta mali mlin je leta 1762 
komaj šele mogel proizvesti 112 rizmov papirja. Njegov papir na Kranj­
skem spočetka ni bil prav močno razširjen, kajti dominiral je še vedno 
Nikel, pač pa je njegovo glavno tržišče bilo na Spodnjem Štajerskem, še 
posebej celjsko okrožje. Sicer so res delovali v tem času na Zgornjem 
Štajerskem trije mlini, toda Radeče so bile bliže, papirničar pa je bil 
zelo podjeten. Čeprav je bila vsaj leta 1762 proizvodnja obeh velikih 
kranjskih papirničarjev, žužemberškega in radeškega, skupno 500 rizmov, 
je bilo to za deželo le premalo; ta »praznina« je torej še po drugi strani 
pomenila konjunkturo za Radečana, zlasti še zato, ker je Dizma Nikel 
propadal. Mojstru je bilo ime Andrej Müller (tudi Andrej Mihael Müller 
odnosno Miliner). Njegov mlin je kmalu pričel prekašati Niklovega po 
količini in kakovosti papirja. Leta 1769 je bil menda že sposoben letno 
izdelati 600—700 rizmov papirja.47 
Vse te mline je presegal mlin Tomaža Kumarja D Ajdovščini. Mož je 
začel s tem, da je leta 1762 postavil бкготпо izdelovalnico igralnih kart.48 
Ni pa se zaustavil samo pri tem, temveč je postavil poleti 1767 še mlin za 
papir — oziroma morda povečal staro izdelovalnico kart. Dosegel je pet­
letni privilegij, ki je pričel veljati s 1. januarjem 1768, in se z vso silo 
lotil izdelovanja papirja. Da bi bolje uspeval, je zaprosil državne oblasti 
43 KR XII, Fabriquewesen, 1—10. — Zavrnitev Dunaja 25. julija 1750 (ADK, 
rd. št. 449, fascili, Iö Kommerz, Krain). — Heil ni uspel z mlinom zato, ker 
bi zapornice na Gradaščici povzročale poplave, z izdelovalnico škroba in pudra 
pa zato ne, ker so krompir (imenovali so ga podzemeljske kolerabe), ki bi ga 
uporabljal kot surovino, imeli za škodljivo zel, ki srka zemeljske moči in 
sploh ni koristna. Tudi paša, čebelarstvo, gozdovi, košnja itd. bi bili okoli 
Gradaščice — po zatrjevanju oblasti — zaradi mlina uničeni. 
Ljubljanski uradi so zavrnili njegov predlog že marca 1750, češ da je 
dovoljt da ima dežela tri mline, namreč v Žužemberku, Radečah in Škof ji 
Loki. Čeprav prvemu primanjkuje cunj in ima drugi majhno tržišče, tretji pa 
komaj da životari, je Heilov poskus odveč (!). — Torej primer, kako je mer-
kantilizem podlegel fiziokratizmu. 
44 Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 139, napačno: okoli 1763; Potočnik 
op. cit., 5, ima celo letnico 1670, Slokar, opi cit., 438, pa: v 90-ih letih 18. stoletja. 
45 KR XII, Fabriquewesen, 1—10. Prim. 2. odstavek v op. 43. 
46 Rektific. dom. akti za novomeško kresijo, fase. 168; mlin se našteva za 
šestimi hubami imenovanega naselja. 
47 Rudolf Andrejka, SBL, 7. zv., 335—6, navaja pomanjkljivo pod geslom 
Piatnik, da je prvi znani lastnik tega mlina graški tiskar Tänzer iz začetka 
19. stoletja, pozneje pa Ivan Pothorn. Za proizvodnjo gl- op- 41. 
48 Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 138, trdi, da je Kumar napravil 
»tovarno« igralnih kart šele leta 1767 — istočasno z mlinom. Toda iz Kumar-
jevih izjav jasno sledi, da je izdeloval igralne karte že od leta 1762; da bi pa 
izdeloval papir za take karte tudi v novem mlinu, za to ni zanesljivih po­
datkov; zdi se, da je izdelovalnico kart pozneje sploh opustil. 
94 

za predujem 4000 gld, ki jih pa ni prejel; ker mu je bila zavrnjena tudi 
prošnja, naj se osvobodi konsumne mitnine, je bil torej odvisen popol­
noma od svojih sredstev in sposobnosti. Kako zelo je napredoval, vidimo 
iz dejstva, da je spomladi 1769 že izdeloval 12 vrst papirja. Konjunktura 
in spretnost sta mu omogočili, da je že cit. leta proizvedel 6000—7000 riz-
mov papirja, dve leti pozneje je približno enako množino izdelal v 
32 raznih vrstah, poleg tega še vijoličasti ovojni papir za čistilnico slad­
korja na Reki. Do leta 1771 je vložil v svoj obrat že okoli 40.000 gld. 
Oskrboval je potrošnike na Goriškem, Kranjskem, v Trstu- in na Reki. 
Kljub hudi konkurenci tujih mlinov se je prav dobro uveljavil in plasiral 
svoje izdelke tudi v kraje, kjer so do takrat uporabljali izključno beneški 
papir. Razvil se je v enega najuglednejših in najmočnejših papirničarjeu 
o avstrijskih dednih deželah, saj je v letih okoli 1775 (torej v času, ko je 
Nikel preživljal hudo krizo in se je Müller le počasi dvigal) že izdeloval 
39 vrst papirja.*9 
Omenili smo, da je Tomaž izdeloval vijoličasti ovojni papir za slad­
korno čistilnico. Do tega pa je prišlo takole: 
Reška čistilnica sladkorja, ki so jo ustanovili v glavnem Holandci 
leta 1750, je potrebovala za zavijanje sladkorja tako imenovani modri 
holandski sladkorni papir; le-tega je morala tovarna spočetka dobavljati 
iz tujine, ker je šele leta 1768 prispelo v Avstrijo že prej želeno poročilo, 
kako se tak papir izdeluje.50 Prav z namenom, da ugotovi, koliko sta oba 
kranjska mlina, namreč žužemberški in radeški, sposobna proizvajati tak 
papir, je p. Gabrijel Gruber pregledal oba obrata in v obeh delal po­
skuse spomladi in poleti 1769 (Gruber je to storil na željo kranjskih 
oblasti in Kmetijske družbe).51 V obeh mlinih mu je uspelo izgotoviti tak 
ovojni papir, in čistilnica ga je res naročila. Izdelovanja takega papirja 
pa se je istega leta lotil tudi Kumar in zaradi ugodnejših pogojev uspel, 
da je edini zalagal čistilnico z ovojnim papirjem. Medtem ko je na Kranj­
skem uspel izgotoviti tak papir le Gruber, pa se zdi, da je na Goriškem 
Kumar sam bil tak pionir (»... den Erfinder Thomass Cumar...«). Sko­
raj 15 let je bila zanj čistilnica tržišče, kamor je zanesljivo' plasiral svoj 
ovojni papir. Za dobri papir je dobil pismeno pohvalo čistilnice leta 1774, 
prav tedaj tudi še pohvale stanovskega tiskarja Ivana Friderika Egerja 
v Ljubljani, dalje finančne administracije za Kranjsko in Avstrijsko Pri­
morje, končno pohvale nekih Benečanov. Grof Wagensperg, ki je imel 
mlin za papir na Zgornjem Štajerskem, je prispel dvakrat v Ajdovščino, 
v ta največji mlin na slovenskem ozemlju, na ogled in pouk glede proiz­
vodnje dobrega papirja. 
V 80-ih letih je proizvodnja pričela nekoliko padati, deloma zato, ker 
se je Kumar že postaral in ni bil več sposoben prilagoditi se potrebam 
tržišča, deloma zato, ker so konkurenčni obrati večali proizvodnjo in 
težili k temu, dà razširijo svoja tržišča. 
48 Za Kumarja najizdatnejši vir v ADK, rd. št. 449, fascili, Iö Kommerz, 
ovoj Görz. 
50 Thiel, Geschichte ..., Biberach 1940, 128. 
51 KR, CC, P-2-1 in spisi Kmetijske družbe (DAS), fase. P 5 a. 
95 

V aprilu 1793 je kupil njegov mlin Kari Boromej Fajenc (Fayenz) 
iz Kočevja in plačal zanj Kumarju 22.000 gld. Fajenc je bil pred tem 
uslužben 20 let na Reki v čistilnici sladkorja kot skladiščnik in nemški 
dopisnik — torej ni bil papirničar po stroki. 
Fajenc je zopet dvignil in izboljšal proizvodnjo papirja. Pridobil je 
tržišče, ki ga je izgubil Kumar proti koncu svojega lastništva: čistilnico 
sladkorja. Ta je prenehala kupovati ovojni papir v Benetkah, kamor se 
je usmerila po odklonitvi od Kumarja, in se ponovno vrnila v Ajdov­
ščino.52 
Okoli leta 1770, verjetno pred tem letom, so nameravali postaviti 
židje bratje Luccati v Vipavi ob reki Hubelj mlin za papir. Toda ostalo 
je vse pri načrtu, ker jim okoliščine niso dovolile tvegati tak obrat.53 
Leta 179554 je ob Soči v Podgori pri Gorici pričel delovati mlin za 
papir Franca grofa Thurna.55 Kljub zunanjim oviram (protifrancoske 
vojne, gospodarska kriza) se je ta sedmi mlin na slovenskem ozemlju 
zdržema razvijal, tako da je po reokupaciji Goriške njegov obrat za­
posloval leta 1819 že 20 oseb, leta 1841 celo kar 67 delavcev; leta 1859 je 
ta klasični mlin postal strojna papirnica.56 Njegovega vodnega znaka 
nismo mogli ugotoviti. 
Najpozneje je svoj mlin za papir dobila Spodnja Štajerska, in to šele 
okoli leta 1832 v Lobnici pri Rušah.51 Ne razpolagamo pa z viri in vodnim 
znakom, ki nam bi mogli osvetliti aktivnost tega osmega tovrstnega 
obrata. 
Ker je papirnica Werner ja Grundnerja (blizu Ladje) pri Goričanah, 
ki je pričela delovati kmalu za lobniškim mlinom,58 v. ozki zvezi 6 po­
znejšo Terpinčevo papirnico na Vevčah; ee na tem mestu z njo podrob­
neje ne bavimo. 
Delavci, delovni pogoji, mezde 
Srednjeevropski papirničarji niso nikjer tvorili svojega lastnega 
ceha; drugje so bili priključeni cehu strojarjev, mlinarjev, celo krojačev.59 
Slovenski papirničarji niti niso imeli svojega ceha niti niso bili priklju­
čeni kakemu drugemu cehu. Bili so pač vsak zase samostojna enota, ki iz 
konkurenčnih in zemljepisnih razlogov ni imela ožjih zvez z drugo enoto. 
52 Gl. opombo 49. — Fajenčeva lastna izjava. — Slokar, op. cit., 439, trdi, 
da je mlin dokončno propadel kmalu po letu 1820. 
53 Gl. op. 49. — Ta poskus omenja Kumar v neki svoji vlogi prav na 
54 Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 138, trdi, da že leta 1794; Novak, 
op. cit., 73, pa nedoločeno, da je začel z delom po sredi 18. stoletja. 
55 Gl. opombo 49. 
58 Thiel, op. cit., 153. — Za število delavcev leta 1819 in leta 1841 še Slokar, 
op. cit., 439. 
57 Tudi Thiel, op. cit., 154, ga- omenja le mimogrede. Mal, op. cit., 542: 
Leta 1833 v Lobnici pri Mariboru. 
58 Slokar, op. cit., 438: v tridesetih letih 19. stoletja. Zatem trdi, da je obrat 
v Ladji pričel z delom 1763, kar pa se verjetno nanaša na Stiuenov mlin. 
59 Thiel, Papiererzeugung ..., Archival. Zeitschrift, 137. 
96 

Bili so (morda z izjemo Kumarja) vsi obrtniki, rokodelci, ali vsaj zelo 
blizu temu. Šele proti koncu 18. stoletja in v naslednjih desetletjih so se 
nekateri povzpeli na stopnjo manufakturista. 
Vendar nas nekatere poteze zelo spominjajo na cehovsko ureditev 
razmerij, postopkov in navad. Ker so se papirničarji slabo držali odredb 
prvega papirniškega reda iz leta 1754, so ga 14. maja 1768 obnovili — 
vsaj za Avstrijo pod Anižo. V to obnovitev so zajete odrebe o medseboj­
nem ponašanju delavcev in o obdelovanju papirja. Za opravljanje kva-
trnih maš, za izplačevanje stroškov za bolne pomočnike ali pa za plače­
vanje pogrebov so jemali denar iz pušice, ki jo je moral imeti sleherni 
mlin za papir; za to pušico sta bila napravljena dva ključa, enega je 
hranil mojster, enega pa najstarejši pomočnik. Vanjo so vlagali za moj­
stra letno 3 gld 28 kr, za vsakega pomočnika pa 52 kr. — Za nas m toliko 
važno to, da nimamo konkretnih podatkov za take postopke na Sloven­
skem, kolikor bolj je pomembno dejstvo, da so odnosi med vsemi ali 
skoraj vsemi papirničarji v dednih deželah le temeljili na precej cehov­
skih navadah, čeprav ne strogo organiziranih. 
V tem okviru se je gibalo tudi življenje naših maloštevilnih mojstrov 
in pomočnikov. Kako je torej z našimi papirničarji?60 
Medtem ko za mlin za papir pri Fužinah zanesljivo vemo samo za 
mojstra Pankraca in moremo kakega pomočnika le suponirati, smo pri 
žužemberškem toliko na boljšem, da vemo vsaj za višino proizvodnje, 
namreč v času Antonovega lastništva preko 1000 rizmov letno. Toliko pa 
eo zmogli izdelati 2—3 ljudje. Do tega števila pridemo empirično tako-le: 
leta 1768 sta bila pregledana tako radeški kakor žužemberški mlm. Dizma 
Nikel je takrat imel zanesljivo dva pomočnika; vsi trije so letno izdelali 
700—800 rizmov. Pri tem je treba upoštevati, da je bil Dizma bolan, ter 
da on in oba pomočnika niso bili izučeni papirničarji, vrh vsega pa so 
imeli zastarele priprave, kolesa so zlasti poleti obstala zaradi nizke vode. 
Končno in ne nazadnje je stalno pomanjkanje cunj znatno vplivalo na 
višino proizvodnje. V idealnem primeru bi se moglo namreč izdelati do 
2000 rizmov papirja letno. Praktično pa, če upoštevamo zaviralne mo­
mente, najmanj 1000 rizmov letno. 
Ker je radeški papirničar v istem času trdil, da je sposoben izdelati 
letno 600—700 rizmov (čeprav jih dejansko takrat še ni izdelal toliko), 
bi mogli iz tega sklepati, da sta delala Müller in najmanj se en pomočnik, 
poleg njiju morda še kak vajenec. 
Škofjeloški papirničar je vsaj proti koncu obratovanja delal sam. 
Ker pa je bil obrat v splošnem majhen, moremo domnevati, da je sploh 
ves čas obstoja delal v glavnem le mojster sam. 
Največji obrat je bil vsekakor Kumarjev v Ajdovščini. Prav tako 
v istem letu je proizvedel preko 7000 rizmov pisarniškega in pisemskega 
papirja — torej desetkrat več kot Nikel — ter mnogo ovojnega papirja 
za sladkor. Po gornjem postopku (vštevši tudi opisane težave ali vsaj del 
njih) je za proizvodnjo omenjene količine papirja mogel zaposliti — 
eo Vire gl. na prejšnjih straneh pri posameznih papirničarjih. 
7 Zgodovinski časopis 97 

idealno računano — okoli 25—30 ljudi, deloma menda tudi Benečanov.61 
Če je res bilo približno toliko delavcev, potem ni dvoma, da moremo 
govoriti o delitvi dela v obratu itd. — torej o manufakturi; v vseh ostalih 
mlinih so vsaj do konca 18. stoletja delali vsi zaposlenci vsa dela, tako 
mojster kot pomočniki so delali sedaj to sedaj ono delo, kakor je pač 
pokazala potreba. 
Zaradi napornega nočnega dela se ženska delovna sila nikjer niti ne 
omenja, je pa možno, da so bile zaposlene tudi ženske, in to pri čiščenju, 
sortiranju in razrezovanju cunj. 
V tej panogi gospodarske dejavnosti so bili delovni pogoji zelo težki. 
Prvd papirniški red iz leta 1754 je sicer določal, da mora trajati delovni 
čas od pol treh zjutraj do šestih popoldne, torej 15 ur in pol (čas, od­
merjen za odmor in hrano, ni določen); tega se je Radečan menda držal, 
Žužemberčan pa ne, ker je pričel delati že eno uro prej (po nekem dru­
gem podatku, ki pa je morda le lapsus calami, je pričel z delom ob pol 
ene po polnoči). Za vsako naduro je moral mojster plačati dva krajcarja. 
Notranjost vseh mlinov je bila temačna, poleg tega je v bližini žužember-
škega mlina stala usnjarna, od koder je prah od usnja letel skozi špranje 
naravnost v mlin in kvaril menda celo kvaliteto papirja. 
Če primerjamo mezde med pomočniki v žužemberškem in radeškem 
mlinu, vidimo, da je bila med njimi kar precejšnja razlika, prav takšna 
je bila razlika med njimi in tistimi, ki jih je določal drugi papirniški red: 
ta je izšel leta 1768. Najslabše je plačeval žužemberški mojster. Medtem 
ko je ta plačeval glavnega pomočnika (Pittengesel) za rizem papirja po 
dva krajcarja — prav toliko so zaslužili ti tudi v koroških mlinih za 
papir — mu je radeški plačeval po 2,5 kr, papirniški red pa je določal 
mezdo 3,5 kr od rizma za papir manjšega formata od številke 1 do 16, 
po 4,5 kr za papir od številke 17 do 19 itd., končno 12 kr za rizem pa­
pirja številka 28. Isti papirniški red je določal, da 6e glavnemu pomoč­
niku poveča mezda za 0,5 kr pri rizmu, če je dober in sposoben delavec, 
zato pa naj ostala dva, vlagalec in polagatelj, zaslužita vsak po 0,25 kr 
manj. Vlagalec v žužemberškem mlinu je zaslužil od rizma 1,5 kr — 
enako koroški vlagalci — oni v Radečah pa po 2 kr od rizma. 
Koroški glavni pomočniki so zaslužili (hrano so imeli prosto) teden­
sko 30 kr, ostali pomočniki 24 kr. 
Če kak pomočnik zaradi drugih okoliščin ni mogel delati v delavnici, 
pač pa je bil zaposlen pri proizvodnji samega papirja, mu je moral moj­
ster izplačati dnevno 30 kr. Kadar se je zgodilo, da ni bilo dela iz 
kakršnega koli razloga, pač pa so ga čakali, je moral mojster plačati 
15 kr čakalnine ali pa mu dajati hrano. Mojster pa je moral tudi sicer 
dajati in pomočnik vzeti tedensko hranarino 1 gld 30 kr. 
V Žužemberku sta pomočnika dobila poleg hrane 15 kr v gotovini. 
Pri pomanjkanju dela je računal za hrano le 5 kr, ostanek so pojmovali 
kot čakalnino. Za hrano pa je moral plačati pomočnik mojstru 12 kr; 
tudi spala sta pomočnika pri mojstru. Za radeškega vemo zanesljivo, da 
61 Thiel, Geschichte ..., Biberach 1940, 138. 
98 

je nadure plačeval posebej po kosu, ni pa plačeval čakalnine. Hrane ni 
dajal, pač pa kot hranarino tedensko 1 gld 30 kr v gotovini. Nadure (še. 
popoldanske) je žužemberški plačeval s pijačo. 
Ovira za napredek je bila tudi slaba kvantiteta sredstev za proiz­
vodnjo. Na pomanjkljivost teh. je opozoril šele leta 1768 p, Gabrijel 
Gruber, ko je pregledal oba kranjska mlina in podal poročilo. Do takrat 
se ni nihče zanimal zanju in jima nudil kako pomoč. 
Prostor za kamnite zaboje, v katerih so se razkrajale cunje (Fau-
lungsort), je bil v radeškem mlinu zelo tesen; zaradi tega se je moglo 
razkrajati vsakokrat le 3 do največ 4,5 centov cunj; to je bila prva ovira 
za hitrejšo proizvodnjo papirja. Posebnega sekala za cunje nista imela 
niti Žužemberčan niti Radečan; cunje sta sekala na tnalu.. Dalje je ra-
deški moral pogosteje trpeti nevšečnost zaradi vode kot pa žužemberški: 
poleti in pozimi včasih kolesa niso obratovala, ker je bilo nizko stanje 
vode, oziroma je voda tudi zamrznila ali pa so žage in mlini nad papir­
nico ob Sopoti zaprli vodo in s tem onemogočili hitrejše delo. Krka je 
poleti imela sicer manj vode, toda pozimi skoraj, ni zamrznila. Zato> pa je 
Nikla oviralo pomanjkanje dobrih oblikovalnic oziroma modelov ali form • 
za papir. Imel je sedem ali osem teh modelov, toda vsi so bili že precej 
obrabljeni. Za izdelavo polsurovine, papirne kaše, se je Müller posluževal 
zelo enostavne priprave: preluknjane deske, ki jo je sukal po brenti, 
polni te snovi. V obeh mlinih je bila klobučevina za stiskanje papirja 
slaba, izrabljena in groba. 
Proizvodni postopek 
Ker papirničarji zaradi raznih tehničnih pomanjkljivosti v obratu, 
neznanja in namerne malomarnosti niso dobro izdelovali papirja, so 
oblasti objavile leta 1754 prvi papirniški rèd (Papierfabrikaturs Ord­
nung) s točnim popisom celotnega proizvodnega postopka.62 
Že sortiranje, cunj naj bi vplivalo na kakovost papirja. Finejše cunje 
naj bi se uporabile za poštni papir, slabše za pisarniški in konceptni 
papir, najslabše za pivnike. Podrobnejša delitev je poznala pet vrst cunj: 
za poštni, pisarniški, konceptni, pivniški papir in modre cunje (najbrž 
za ovojni papir). 
Zaradi pomanjkanja cunj smemo sklepati, da se Nikel .in Müller 
nista mogla držati gornje delitve. Če pogledamo papir Dizme Nikla, 
vidimo, da je grob, hrapav, rjavkaste barve, da je skratka slabe- kako­
vosti, da je Müllerjev pravzaprav nekoliko finejši in svetlejši, oba skupaj 
pa le močno zaostajata za uvoženim, n. pr. benečanskim ali ostalim av­
strijskim papirjem (razen morda koroškim, ki ni bil posebno kakovosten). 
Točnejše razlike med papirji bomo obravnavali posebej. V splošnem mo­
ramo pomisliti na to, da je bilo n. pr. samo v Avstriji pod Anižo v tem 
času 16 mlinov za papir in da je medsebojna konkurenca silila proizva-
62 KR, PP, P-2-1. * 
r* 99 

jalca k dobri izdelavi, če je hotel obdržati trg. Na Slovenskem ni bilo 
tako; Nikel je imel celo nekak privilegij, da je po pogodbi zalagal 
kranjske oblasti s papirjem — te pa niso nikdar resno zagrozile, da bodo 
razveljavile pogodbo zaradi slabe kakovosti papirja. Radeški je bil 
usmerjen v Spodnje Štajersko, Kumar pa je oskrboval vso Goriško in 
ostale bližnje predele. Toda Kumarja je že silila benečanska konkurenca 
k dobri kakovosti, saj vemo, da je v republiki takrat obratovalo okoli 
30 mlinov za papir, nekateri od njih prav v bližini meje, in da so ti 
mlini sloveli po izdelavi dobrega papirja daleč naokoli. 
Tako prebrane cunje — je poučeval papirniški red — je treba z iz-
tepanjem in tolčenjem dobro očistiti. To je bil začetek prve stopnje pro­
izvajalnega postopka. Cunje je bilo treba z močnim lugom obeliti, kdor 
pa tega ni znal ali ni hotel, se je posluži! razkrojevalnega postopka (Fau-
lung), ki je bil takle: cunje je razgrnjene naložil v nekakšne zaboje iz 
kamnitih plošč približno 2 in pol čevlja visoko in nalil nanje dovolj 
vode; zaboj je bilo treba pokriti, delno zato, da vanj ni padal prah, delno 
zato, da ee je vsebina primerno segrela. Cunje so se počasi pričele raz­
krajati. Po 8—10 dneh jih je bilo treba obrniti in jih pustiti še 8 dni, 
nakar so jih smeli sesekljati. 
Oba kranjska papirničarja sta cunje najprej obelila (najbrž samo 
posula) z apnom, potem pa sta jih še prepustila razkrajanju v zabojih. 
Za najfinejše cunje je bilo dovolj, da so se razkrajale 6 dni, po obr-
nitvi le 3—4 dni. Razkrajanje je bilo hitrejši postopek, ker so pri beljenju 
morale ostati cunje v apnu več tednov. 
Ko je bilo razkrajanje končano1, je pričela druga stopnja proizvod­
nega poteka e tem, da so to gmoto iz kadi vrgli v nekako košaro, da se je 
voda odtekla. V kadunjo pod stopo so nametali toliko te gmote, kolikor 
je je bilo potrebne za izdelavo enega rizma papirja. Toda zaradi odtoka 
umazanije iz košare so najprej vzeli le vrhnjo polovico cunj, po eni uri 
naslednjo četrtino, še po eni uri preostalo četrtino. Vsa ta gmota jè ostala 
pod stopami, ki jih je poganjalo mlinsko kolo, polnih 12 ur. Toda eno 
uro pred potekom tega časa so morali vodo, ki je tekla na to> gmoto, 
odvesti in v vsako kadunjo nasuti funt čistega apna, nakar so stope spet 
spustili v pogon za eno uro, toda sedaj vode niso dodajali. 
Apno se je temeljito premešalo z ostalo gmoto, ki se je zaradi tega 
dodatka očistila in obelila. Ta polizdelek (papirno kašo) so s korci pre­
nesli v visoke predale ali zaboje in ga temeljito pretolkli 6 posebnimi 
šibami. 
Kjer so se kolesa vrtela počasi, je postopek v stopah trajal 24 ur, 
sicer pa je bil končan že v 12—18 urah; najhitreje se je to dogodilo v 
tako imenovanih holandcih, v 5—8 urah. Morda se je holandcev poslu­
ževal Kumar, ostali slovenski papirničarji jih niso poznali. 
Ker je bilo treba izprazniti polizdelek iz kadunj vsak dan ob šestih 
zjutraj ter ga je smelo biti v predalih le tri čevlje visoko, je moralo biti 
teh predalov torej večje število. Tu je ležal polizdelek dva tedna, ni pa 
škodovalo, če so dodali en do dva tedna. Ko se je ta gmota sesedla ozi-
100 

roma zgostila, so jo preložili v posebne posode in jo dodelali s pomočjo 
obfikovalnic ali modelov v končni izdelek — v papir. 
Tretja stopnja je bila sestavljena iz sledečih postopkov: papir so 
položili iz modela v stiskalnico, kjer eo ga s stiskanjem gostili. Stiskal­
nica je imela na zgornji strani nepremakljive osnove in na spodnji strani 
plošče, ki so jo z vijakom privijali k osnovi, dobro klobučevino ali pa 
sukno, ki je bilo tkano na križ (dvojna flanela). Klobučevina se je naha­
jala tudi med polarni papirja (torej: klobučevina—papir—klobučevina— 
papir itd.). Nikakor pa ni bilo priporočljivo polagati papir na grobo 
sukno, ki je puščalo kosmatine ali pa so se debelejše nitke vtisnile v 
mokri papir. Tak papir je bil zaradi tega hrapav in že na pogled slabe 
kakovosti. 
Po stiskanju eo pole izgotovljenega papirja polagali na mizo. Vse 
pole papirja, ki so bile stisnjene v enem dnevu, so> preko noči spet polo­
žili v stiskalnico in zgornjo ploščo nekoliko privili; to je bilo potrebno 
zato, da je bila voda, ki je povzročala grbine, .popolnoma iztisnjena in 
da je papir postal še bolj gladek. — Tak je bil postopek pri navadnem 
papirju. Pri boljšem papirju je bila razlika samo ta, da so ga stiskali 
dvakrat do trikrat, tretjič spet preko noči. 
Žužemberčan je imel stiskalnico na vijak, Radečan pa na vzvod. 
Naslednjega dne so obesili 5—6 pol skupaj na poprečne palice ali 
vrvi in prepustili papir sušenju. Suh papir so zložili na kup in čim delj 
je tako ležal, tem lažje je bilo klejenje. 
Četrta stopnja je obsegala klejenje in glajenje papirja. Za 40 do 
50 rizmov, ki so jih hoteli klejati, so dodali v kotel, kjer so kuhali prav 
redek klej, 8—9 funtov raztopljenega galuna. Galun je namreč imel to 
lastnost, da je papir »potegnil skupaj« in ga s tem napravil odpornejšega 
do vpijanja vlage. Navadno so uporabljali eirno lepljivo tekočino ali 
kako drugo organsko lepilo. Po klejenju so pole papirja spet sušili. Kadar 
je bil zrak vlažnejši, so papir položili v stiskalnico in ga močno stiskali 
24 ur tako, da so stiskalnico privili vsakokrat za toliko, za kolikor je 
papir upadel. Končno so papir očistili in odbrali. 
Glajenje papirja, ki ni bilo neizogibno potrebno, je potekalo takole: 
z velikim lesenim batom, ki je bil na spodnji strani obit z gladko železno 
pločevino, so vsako polo papirja, ki so jo položili na marmornato ploščo, 
pogladili štirikrat ali petkrat na vsaki strani. 
Najmanj za Zužemberčana in Radečana vemo zanesljivo, da papirja 
nista gladila na ta način, pač pa z neko manjšo stiskalnico. 
Format papirja se je v Avstriji sukal med najmanjšim formatom 
12,5 col za višino in 15,75 col za širino (mali poštni papir, teža rizma 
8 funtov 16 lotov) ter med največjim formatom 20,6 col za višino in 
28,5 col za širino (francoski imperial regal papir, teža rizma 51 funtov 
8 lotov); med tema obema skrajnima formatoma je bilo še 14 raznih for­
matov papirja. Zužemberški papir z vodnim znakom divjega moža je bil 
visok 13 col, širok 9Vs cole; rizem tega papirja je tehtal 12,5 funta.e2b 
e2b DAS, rokopis št. 85 (I. 6b). 
101 

» 
Cene surovin, cene in vrste papirja 
Vsem papirničarjem na Slovenskem je vedno primanjkovalo osnovne 
surovine, cunj. Kljub številnim in stalno se ponavljajočim uradnim pre­
povedim izvoza cunj iz dežele (zlasti v korist Nikla) vsi ti dekreti sploh 
niso imeli učinka, kajti cena, ki so jo Benečani in pozneje tudi Kumar 
ponujali za cunje, je omogočila odtok surovine v te mline za papir. 
Ljudje, ki jim je zbiranje cunj bilo glavni ali postranski zaslužek, so 
seveda hoteli zaslužiti čim več, zato' so prodajali tistemu, ki jim je nudil 
boljše pogoje; skratka, borba za cunje je bila zelo huda. Nikel in Müller 
pa seveda tudi Kumar so imeli svoje zbiralce cunj po deželi in so preko 
teh ljudi posegali drug drugemu v področja, ki so jih imeli za svoja, za 
privilegirana«, čeprav jim teh področij nihče ni določil. Tako sta Niklu 
prevzemala cunje Kumar in Müller, Müllerju pa Nikel in Kumar. Naj­
boljši položaj je imel Kumar na Goriškem; le-sem oba prva nista pose­
gala, pač pa je Kumar kupoval celo na Gorenjskem, v področju, ki ga je 
Nikel smatral za svojega. Kumarju so konkurirali Benečani, toda z dobro 
finančno politiko jih je močno zavrl. Za Avstrijo pod Anižo n. pr. vemo, 
da je bila razdeljena na področja, kjer so smeli papirničarji zbirati cunje 
brez bojazni, da bo sosednji mlin tudi kupoval cunje tu. 
Na Kranjskem je bil poleg drugih zelo znan preprodajalec Jožef 
Golob, gostilničar v Škof ji Loki in zbiralec cunj (verjetno jih ni zbiral 
sam, pač pa je le imel vlogo založnika), ki je najmanj leta 1774 prodal 
več kot 30 centov cunj v Benečijo. Torej kar znatna količina te osnovne 
surovine! Dalje so čestokrat videli beneške cunjarje, kako kupujejo cunje 
okoli Radovljice in Bele peči. Opaziti je, da se je prebivalstvo' gorenj­
skega kota neprimerno živahneje zanimalo za, zaslužek pri cunjah kot pa 
Dolenjci. To je povsem razumljivo, kajti na Gorenjskem je bila proiz­
vodnja in potrošnja tekstila večja kot kjer koli drugje na Kranjskem. 
Žužemberčan ni mogel po vsej Dolenjski, ki je bila dosti večja od go­
renjskega kota, nabrati dovolj cunj, čeprav mu tu ni nihče konkuriral. 
Dovažati jih je moral še iz Gorenjske, ki jih je torej prodajala več mli­
nom naenkrat. RadeŠki je nabiral cunje delno po Spodnjem Štajerskem, 
ki je bilo v ostalem približno tako siromašno kot Dolenjsko; tudi on je 
kupoval na Gorenjskem. 
Poleg Benečanov so precej posegali k nam tudi- Korošci, medtem ko 
so se mlini za papir na Zgornjem Štajerskem izogibali celo Spodnjega 
Štajerskega kot dežele, »kjér ne moreš dobiti niti funt dobrih cunj«. Tudi 
ni slišati, da bi Nikel ali pa Müller kupovala cunje po sosedni Hrvatski 
ter po granicah. 
Po neki vesti iz leta 1771 sta tako Žužemberčan kot Radečan plačala 
za cent finih cunj 1 gld 25 kr, za cent slabših pa 57 kr. Nek drug podatek 
iz leta 1774 pa trdi, da je Nikel plačeval za cent 1 gld 28 kr 2 pf. Morda 
ga je konkurenca prisilila, da je pričel tudi on plačevati draže, ker bi mu 
sicer vse cunje speljali drugam. 
Cene papirja seveda niso bile enake za vso "Avstrijo. Medtem ko 
vemo za Antona Nikla, da je prodal privatniku v Ljubljani 3 rizme pa-
102 

pirja, za 9 gld (rizem torej 3 gld), imamo pa za goriško grofijo ohranjeno 
tarifo za 6 vrst papirja. Ta tarifa, sestavljena v letu 1771, določa sledeče 
cene za rizem: 
najboljši papir 6 gld 
poštni papir .2 gld 
pisarniški papir 1 gld 30 kr 
konceptni papir 1 gld 
tiskarniški papir .... 30 kr 
dnevniški papir 18 pf 
Skoraj istočasno 6 to tarifo je objavil Kumar za svoje izdelke svojo 
lastno tarifo za 32 vrst papirja, ne upoštevajoč 8 vrst ovojnega papirja. 
Kumar je namreč za vsako vrsto papirja določil posebno ceno, posebni 
vodni znak pa za sorodnejše vrste papirja. Prav vodni znak omogoča 
hitrejše določanje kvalitete papirja. 
Cena — spet za rizem — je sledeča :62a 
31. Papir z malim poštnim rogom, na nemški način ... 1 gld 44 kr 
31. Papir z malim poštnim rogom, obrezan, na holandski 
način ...'.,,, 2 gld 20 kr 
31. Papir s poštnim rogom, na nemški način 2 gld 
32. Papir s poštnim rogom, fini 2 gld 10 kr 
33. Papir z malim grbom, obrezan, na beneški način . . 1 gld 30 kr 
33. Papir, obrezan, na beneški način 1 gld 31 kr 
33. Papir z malim grbom, na italijanski način 1 gld 25 kr 
34. Papir Tomaž Kumar, na beneški način 1 gld 15 kr 
34. Papir Tomaž Kumar 1 gld 15 kr 
35. Papir z jagnjetom 1 S"* ^0 kr 
35. Papir z jagnjetom 1 gld 40 kr 
36. Papir s tremi krajci, obrezan, na nemški način ... 3 gld 30 kr 
36. Papir s tremi krajci, na nemški način 3 gld 25 kr 
36. Papir s tremi krajci, veliki format 3 gld 24 kr 
36. Papir Tajadin s tremi krajci 2 gld 6 kr 
37. Papir s tremi krajci, na beneški način 2 gld 30 kr 
37. Papir s tremi krajci , .... 2 gld 40 kr 
38. Papir s tremi klobuki, na beneški način 2 gld 6 kr 
38. Papir s tremi klobuki 2 gld 10 kr 
38. Papir s tremi klobuki, na nemški način 2 gld 
39. Papir z goriškim grbom, na holandski način .... 4 gld 40 kr 
39. Papir z goriškim grbom, na holandski način .... 4 gld 32 kr 
40. Pisemski papir, na italijanski način 2 gld 
41. Papir na francoski način 2 gld 16 kr 
42. Papir s Hummerjevim grbom 2 gld 
43. Papir z golobom, na beneški način 1 gld 14 kr 
44. Navadni papir z levom, dvakrat klejen 3 gld 6 kr 
44. Najfinejši papir z levom, najmanjša velikost .... 3 gld 
e2a Zaporedne številke pomenijo sliko vodnega znaka'! 
103 

44. Najfinejši papir z levom 3 gld 24 kr 
44. Navadni papir z levom, na nemški način 3 gld 
45. Papir real, v kvinternu 34 kr 
Papir real, srednji (brez vodnega znaka) 5 gld 
46. Fini papir (cena ni znana) 
47. Poštni rog (cena ni znana) 
Razen tega je izdeloval še 8 vrst ovojnega papirja brez navedbe 
kakovosti, oblike in cene; ta papir nima vodnega znaka. 
Po kakovosti je izdeloval Kumar 4 vrste papirja. Cena navadnemu 
papirju se je sukala od 1 gld 14 kr navzgor (9 variant papirja, če prište­
jemo še oba real papirja, pa 11 variant); cena boljšemu (12 variant) pa­
pirju je bila določena od 2 gld do 2 gld 40 kr; za še boljšo vrsto je 
računati oni papir (7 variant), ki je veljal 3 gld in več; najboljša vrsta 
papirja je stala 4 gld 32 kr oziroma 4 gld 40 kr — tega je bilo tudi 
najmanj, samo 2 varianti (domnevamo, da je cena za srednji real papir 
— 5 gld — napačna, da je io posledica napake pri pisanju). 
V splošnem je bil poštni papir boljši kot pisarniški, ta pa boljši kot 
konceptni papir. Po obliki je Dizma Nikel izdeloval 5 formatov papirja: 
veliki in mali poštni papir, veliki in mali pisarniški in papir za piv­
nike; redkeje tudi ovojni papir. Müller je bil sposobnejši; izdeloval je 
veliki, srednji in mali poštni papir,. veliki, srednji in mali pisarniški 
papir, veliki, srednji in mali kopceptni papir, pivnike, ovojni papir ter 
veliko in malo (menda tudi srednjo) lepenko. 
Opis mlina za papir 
V sedemdesetih letih 18. stoletja, ko je Dizmo Nikla doletela kriza, 
so pregledali njegov mlin in ga natanko popisali in opisali. Tako nam je 
ohranjen edini točnejši opis klasičnega mlina na naših tleh; ker skic ali 
risb o naših mlinih ni, smo rekonstruirali žužemberškega po opisu.63 
Glavni prostor, kjer je bila stiskalnica, dalje stope in ostale najvaž­
nejše posode ter priprave (tu so kuhali tudi klej), je bil dolg 6 kïafter 
4 čevlje (okoli 12 m). Stope so poganjala 3 mlinska kolesa. Pod osjo 
prvega kolesa so bile tri kadunje; v vsako kadunjo so udarjale po 4 stope 
(skupaj torej 12 stop). Ostali dve osi sta imeli pod seboj po dve manjši 
kadunji; za vsako kadunjo so bile določene 4 stope (skupaj torej 16 stop). 
Osi, ki so z zatiki ali palci dvigale teh 28 stop, da so potem same udarile 
v kadunje, so bile dolge 6 klafter 1 čevelj, širina razprtine v steni je zna­
šala od prve do tretje osi 3 klaftre, kar pomeni, da sta bili prva in tretja 
os oddaljeni od srednje po 1,5 klaftre. 
Stranski prostor, kjer so prali klejno usnje, je bil dolg 1 klaftro 
4 čevlje, širok pa 3 klaftre 1 čevelj. 
Razkrojevalnica cunj (število kamnitih zabojev ni znano) je bila 
dolga 5 klafter 5 čevljev. 
63 KR, PP, P-2-1 
104 

;^>s 
O *£3 «o Д +J Io 
ofto cd d w.2 
Ë ***"*>£ S 
-£•£••5 ö и-^в 
' tao H 
O "* * • 
"öl! »• 
So" 
",£3 N 
ft cd _ 
cd N cd 
13-5 &._.$ž„ 
cd 
Q-
>,3 H'ö ° 
cö *^^-w 
N cd-" "-> _, 
£v и -M d cd cd 
çd>;n4Hcï)cddcj53 
dS»2 «-*&£ 
Зл^Л cd d .j-
d . ~^ п r* г? a> сл 
•—s o 
d a 
d-d 
O CD 
cd N 2 
-4 «Hi" « cd °-
~ д и -
.-.O-g grd cd 
л e S S ci o 
>cn„S P"*^ 
S Cd .rt _, 
>N »'мЛ g "d 
«S-* cd »-g Çd 
^-ï cd ep Ц| . . 
C/D «S N -i-»-*-» 1Л 1Л 

Vsi ti prostori so bili v pritličju. V nadstropju nad mlinskim hod­
nikom je bila majhna soba, kjer so bile shranjene boljše cunje za poštni 
papir (v času pregleda okoli 4 cente teh cunj) in bele navadne cunje 
(približno 8 centov). Nad glavnim prostorom je bila kuhinja s predsobo. 
Nad stopami je v ločenem prostoru bila še ena manjša stiskalnica za že 
osušeni papir. Zraven je bila sobica, kjer so bile shranjene cunje, name­
njene za razkrajanje. 
Poizkusi p. Gabrijela Gruberja 
Ker je bila potreba po modrem holandskem papirju za zavijanje 
sladkorja znatna, notranjeavstrijski papirničarji pa niso imeli izkušenj 
glede tega, so iskali vesti v tujini. Tako je n. pr. koroški papimičar 
Schwerenfeld poslal v Hamburg svojega pomočnika, da bi se tam priučil 
izdelovanju takega papirja. Slovenski papirničarji si tega niso> mogli 
privoščiti. Na pomoč jim je priskočil p. Gruber, ki je sicer imel podatke 
o izdelavi, toda je tudi sam poskušal vpeljati neke novosti. Spomladi in 
poleti 1769 je eksperimentiral v Žužemberku in Radečah in ugotovil, da 
zadostuje, če se za tak papir vzamejo najslabše cunje. Papirni kaši se je 
morala dodati le tinktura modre barve, napravljena iz galuna in cam-
pêche lesa. Ta kaša je morala ostati v barvi do 24 ur. Za rizem temnega 
ovojnega papirja (svetlejše ali temnejše odtenke so mogli delati po 
želji) so potrebovali 2 funta tega barvnega lesa in 2 lota galuna. Za svetli 
papir je bilo treba vzeti svetel barvni les, za vijoličasti papir pa v enaki 
količini moder in rdeč les. S tem so dobili pravi holandski sladkorni 
papir. 
Kmetijski družbi v Ljubljani, ki je podpirala Gruberjeve poskuse in 
se zanje zanimala, je pater poročal tudi o tem, da je poizkušal izdelovati 
navadni in tudi sladkorni papir iz žagovine, izrazil pa je dvom, da bi 
tak papir imel kako prednost.64 
Dne 27. februarja 1775 je bila objavljena v vsej Avstriji prepoved 
izvoza ne samo cunj, pač pa tudi že osiružkov od usnja. Kaj več o teh 
ostružkih in njihovi uporabi v naših mlinih za papir pa nam ni znano. 
Komentar k vodnim znakom 
Vodni znak mojstra Pankraca, ki se nam po dosedanjih raziskavah 
(ta opomba velja pri vseh naših vodnih znakih, ker je zelo težko točno 
ugotoviti začetek njihovih pojavljanj, še teže pa dobo trajanja in za­
ključek uporabe — torej datiranje aktov po vodnih znakih skrajno ne­
zanesljivo!) prvič pojavi decembra 1579, vidimo na si. 1. Vendar že 5 me­
secev zatem naletimo na novo varianto, ki jo predstavlja si. 2. Oba vodna 
znaka je mojster menjaje uporabljal najmanj do leta 1591. 
Datiranje aktov in pisem je otežkočeno zato, ker je Pankrac istočasno 
uporabljal obe varianti. Tako naletimo v Starejšem stanovskem arhivu, 
64 Spisi Kmetijske družbe, fase P 5 a-
106 

4-
S сШ 
31 
«05 
t 
o 
io 
SI. 3—4. Mojster Pankrac s Fužin (dve varianti Kislovega grba). SI. 5—6. Anton 
Nikel iz Žužemberka (začetnice). — SI. 7—11. Anton Nikel (variante kače na 
križu). — SI. 12. Anton Nikel (Anton Padovanski) 
107 

13 
u 
17 
18 
SI- 13—14. Anton Nikel (veliki in mali baročno stilizirani poštni rog). — 
SI. 15. Anton Nikel (enorog). — SI. 16—17. Anton Nikel (dve varianti poštnega 
roga). — SI. 18. Anton Nikel (varianta divjega moža) 
108 

19 
20 
21 
22 
SI. 19. Anton Nikel (varianta divjega moža) 
SI 20. Dizma Nikel iz Žužemberka (poštni rog). — SI. 21. Dizma Nikel (jelen). 
— SI. 22. Anton Nikel (krajec). — SI. 23. Dizma Nikel (veliki poštni rog). — 
SI. 24. Dizma Nikel (kača na križu) 
109 

лп 
25 
26 
27 
28 
29 
- SÌ ândAïnM-if RaneČ (p0Štni Ï?S- -,S1-2'6- AndreJ МШ1ег (Imbardi). 
61. 27. Andrej Muller (lev z zemeljsko kroglo). - SI. 28. Andrej Müller 
(enorog). — SI. 29. Andrej Müller (poštni rog) 
110 

30 . 
31 
32 33 
34 
35 
SI. 30. Ignac pi. Kleinmayr iz Žužemberka (poštni rog). — SI. 31—32. Tomaž 
Kumar iz Ajdovščine (dve varianti poštnega roga). — SI. 33. Tomaž Kumar 
(rokokojski grb). — SI. 34. Tomaž Kumar (začetnici). — SI. 35. Tomaž Kumar 
(velikonočno jagnje) 
111 

36 
37 
г 
OJ 
38 
SI. 36—37. Tomaž Kumar (dve varianti krajcev)-. 
SI. 38. Tomaž Kumar (trije klobuki). — SI. 39. Tomaž Kumar (goriški grb) 
112 

40 
41 
42 
43 
44 
45 
SI. 40. Tomaž Kumar (začetnici). — SI. 41. Tomaž Kumar (Bourbonske lilije). — 
SI. 42. Tomaž Kumar (poštni rog). — SI. 43. Tomaž Kumar (golob z oljkovo 
vejico). — SI.44. Tomaž Kumar (lev). — SI.45. Tomaž Kumar (varianta krajcev) 
8 Zgodovinski časopis 
113 

ÂRÎA-F INJA 
46 
4S 
SI. 46. Tomaž Kumar (besedilo namesto simbola). — SI. 47. Tomaž Kumar 
(poštni rog). — SI. 48. Kari Boromej Fajenec iz Ajdovščine (poštni rog) 
fase. 54 g, snopič 5, fol. 292, na nedatirano pismo Felicijana Trubarja, 
katerega vodni znak je prva varianta. Torej si samo z vodnim znakom 
ne moremo pri datiranju prav nič pomagati. 
Mojstrov vodni znak je vtisnjen v sredini leve polovice razgrnjene 
pole papirja (upoštevajmo, da ima navadna enkrat preganjena pola štiri 
strani!). Če namreč primerjamo Kislov grb v papirju z istim grbom, ki 
je upodobljen na fužinskem gradu z letnico 1557, vidimo, da gleda kača 
v gornji levi četrtini polja na desno, v spodnji desni pa na levo — torej 
dobimo edino pravilno obliko vodnega znaka takrat, kadar je le-ta na 
levi polovici pole. 
Najzgodnejši vodni znak Antona Nikla datira iz leta 1717 (SSA, 
fase. 512). Žal pa ni popoln, ker je bil spis napisan samo na polovici pole, 
in to na tisti, ki ima njegove začetnice (AN, gl. si. 5). V nekem aktu iz 
leta 1719 spet naletimo samo na začetnice (si. 6), toda že v drugi varianti. 
Popoln vodni znak smo do sedaj zasledili šele leta 1722 (si. 7). Ta znak, 
kača na križu, se pojavlja v več variantah: štiri leta pozneje varianta, 
kot jo prikazuje si. 8, kmalu zatem tudi kača s si. 9. Kasneje, ok. leta 1734, 
zasledimo varianti, ki sta upodobljeni na si. 10 in si. 11. 
Anion Padovanski (Niklov patron?) z božjim detetom — slika 12 — 
se nam prvič pojavi leta 1725 (Testamenta 1645—1749, Lit. C, No. 13; 
oporoka Petra Antona Codellija); izgine nam pa takoj po letu 1730. 
Veliki baročno stilizirani poštni rog (si. 13) zapazimo v letih 1732 
do 1741, mali baročno stilizirani poštni rog (si. 14) pa v letih od 1736 
114 

do 1740. Umetnostnozgodovinsko gledano ima drugi rog čistejše in lepše 
baročne oblike, oblike, ki se navadno pojavljajo v letih okoli 1730, med­
tem ko ima prvi rog bolj igrive in lahkotnejše poteze, kar je, da se tako 
izrazimo, poteza baroka proti sredini 18. stoletja. •— Spričo tega se ne­
hote vprašamo, kje je Nikel naročal modele za te vodne znake in če je 
ta dva znaka kupil istočasno; časovno namreč ni velike razlike med 
stilnimi značilnostmi obeh simbolov. 
Takoj za njima je Žužemberčan pričel uporabljati sliko enoroga 
(si. 15), ki pa je bil kmalu — nekako po petih letih — vzet iz prometa; 
leta 17.45 še v SSA, fase. 512. Kot oba stilizirana poštna roga, se je tudi 
enorog uporabljal v primeri z drugimi sočasnimi simboli bolj redko. 
Enostavno obliko poštnega roga (rog, trobilo poštarjev, torej oznaka 
za poštni papir, ki je bil kakovostno nekoliko boljši kot pisarniški papir), 
kot jo vidimo na si. 16, 6mo prvič zasledili leta 1747, varianto, ki je upo­
dobljena na si. 17, pa nekaj let pozneje; oba roga je Anton uporabljal do 
konca lastništva, do leta 1756. Rog na si. 17 (pa seveda tudi na si. 20) ima 
že znake pojavljajočega se klasicizma. 
Prav tako samo poslednjih 5—6 let se pojavlja kot vodni znak divji 
mož, predstavljen na si. 18. Njegova varianta (si. 19) nastopi skoraj isto­
časno, bila pa je v rabi preko 20 let. Še njegov naslednik Dizma Nikel 
se je je, nekaj let celo z uporabo očetovih začetnic AN, pozneje zame­
njanih z lastnimi, DN, posluževal zelo dolgo. Prav tak je primer z je­
lenom (»Hirsch-Papier«) na si. 21. Pri Antonu se pojavlja nekako po­
slednjih 5 let, pri Dizmi pa prav gotovo še 15 let. Kot pri divjem možu 
je tudi tu Dizma nekaj let zaporedoma vtiskaval začetnici AN. Zanesljivo 
moremo trditi, da sta bili obe ti dve vrsti papirja, po kakovosti srednji, 
torej pisarniški papir (v primeri z uvoženim kar precej grobi in rjav­
kasti), najbolj uporabljan papir na Kranjskem. Stilistično tako divji mož 
kot jelen ne prestopita stopnje ljudske umetnosti. 
Leta 1753 se za nekaj let pojavi kot Antonov znak krajec, na sliki 22. 
Končno sta za Dizmo značilna še znaka poštnega roga (si. 23), ki nosi 
znake klasicizma iz druge polovice 18. stoletja, in kače (si. 24). Prvega 
zasledimo leta 1766 na velikem formatu papirja, kačo pa šele leta 1771, 
pa po 4 letih izgine. Ker se veliki format papirja ni uporabljal prav 
izdatno, ne moremo vtiskavanje tega roga časovno niti približno dolgo 
zasledovati. 
K vodnim znakom obeh Niklov pripomnimo še to, da se tako začet­
nice (AN odnosno NA ter DN odnosno ND) kot simboli uporabljajo vedno 
v sredini leve odnosno desne polovice pole (značilnost nemških odnosno 
avstrijskih mlinov) in da ne zasledimo nobenega sistema v menjavanju 
začetnic in simbolov: zdaj na levi zdaj na desni polovici pole — kot to 
verno ponazarjajo reprodukcije na priloženih slikah. Kar tu naj pripom­
nimo, da bi moral razmak med začetnicami in simboli biti večji, toda 
zaradi prostora smo jih stisnili; vendar je kljub temu dovolj vidno, 
kateri del vodnega znaka je na levi in kateri na desni polovici pole (to 
velja tudi za vse naslednje reprodukcije). 
Menjavanje je značilno tudi za Miillerjeve vodne znake, izjema je le 
poštni rog na si. 25, ki je prav v sredini pole; začetnici sta nameščeni 
8* 115 

takoj- pod rogom — brez večjega razmaka. Preostali levi odnosno desni 
del pole nima nobenih, znakov. Ker Miillerjevega papirja na Kranjskem 
ni mnogo (usmerjenost v Spodnje Štajersko'!), moremo trditi, da smo 
našli in objavili le manjši del njegovih znakov. 
Simbol s helebardami (si. 26), klasicistične oblike iz druge polovice 
18. stoletja, opazimo že v aktih iz leta 1761, nekako istočasno tudi leva 
z zemeljsko kroglo (si. 27), 5 let pozneje tudi še enoroga (si. 28). Znak za 
poštni papir (si. 29), smo do sedaj zasledili najprej leta 1765; stilistično 
iiosi znake baroka s klasicističnimi potezami. 
Nikla je nasledil Ignac pi. Kleinmayr (I. v. K., si. 30). Do sedaj nam 
je znan samo znak za poštni papir. Nekak kamnoseški znak, ki »visi« na 
spodnjem delu simbola, je morda hišni znak Kleinmayrov. 
Popolna zbirka vseh Kumarjevih vodnih znakov (točno rečeno: vseh 
vrst papirja, ki jih je takrat proizvajal; ker pa je za nekatere različne 
vrste papirja uporabljal isti vodni znak, je le-teh manj kot prvih) je 
v Arhivu dvorne komore na Dunaju, rdeča št. 449, fase. Ill, Iö Kommerz, 
ovoj Goriško in Gradišćansko. Komori je namreč prostovoljno poslal vse 
vrste papirja v dokaz, kaj in koliko proizvaja. V Ljubljani smo doslej 
zasledili v aktih pred letom 1769, ko je poslal svoje vzorce na Dunaj, le 
dva znaka, ki jih prikazujeta si. 46 in 47. To pomeni, da jih po tem letu 
ni več uporabljal. 
Kar na tem mestu je treba pripomniti, da je posebnost Kumarjevih 
vodnih znakov ta, da je začetnice TC (sam se je z'okorno roko vedno 
podpisoval Tomasso Cumar) namestil v spodnjem voglu leve odnosno 
desne polovice pole, kar je zelo verjetno benečanski vpliv, simbol pa je 
vedno upodobil v sredini desne oziroma leve polovice pole (to je nazorno 
prikazano v reprodukcijah z nekoliko niže nameščenimi črkami; razmak 
med začetnicami in simbolom v vodoravni in navpični smeri je zelo 
zmanjšan). Izjeme: začetnice (same, brez simbola!) na si. 34 so v sredini 
leve polovice, začetnice na si. 40 so vtisnjene v levem spodnjem voglu, 
lilije na si. 41 morda v sredini leve, morda v sredini desne polovice pole 
(manjka namreč tista polovica pole, kjer so vtisnjene začetnice TC, po 
katerih bi se mogli orientirati), začetnice na si. 42 so v isti višini kot 
simbol. Poudarili smo že, da je kakovost Kumarjevih izdelkov daleč 
nadkriljevala proizvode vseh ostalih slovenskih papirničarjev; tudi nje­
govi vodni znaki so čisti in lepo izdelani. Z umetnostnozgodovinskega 
stališča je treba opozoriti na si. 33, kjer je simbol upodobljen v zelo 
čistem rokokojskem stilu, in na si. 37, kjer so začetnice izdelane v istem 
stilu. Goriški grb na si. 39 je izdelan v baročnem stilu. Nekak »suhoparni« 
barok opazimo na sliki 47. 
Kumarja je nasledil Kari Boromej Fajenc; do sedaj smo zasledili 
v Arhivu dvorne komore en sam njegov vodni znak (si. 48) ; značilne so 
združene začetnice CBF. — Ljubljanski arhivi so dali za zdaj negativen 
rezultat — njegovega papirja še nismo zasledili.* 
* Vse reprodukcije v tem članku so delo tovarišice Metke Bohinjčeve; 
pri umetnostnozgodovinskih komentarjih k vodnim znakom je sodeloval tov. 
dr. Emilijan Cevc. 
116 

LES ANCIENNES PAPETERIES DE LA SLOVÉNIE 
Résumé 
Dans l'introduction de son étude, l'auteur précise que, jusqu'au XVIIIe siècle, 
toutes les papeteries en Slovénie ont été de caractère artisanal; le travail était 
fait par le patron et deux ou trois compagnons. C'est seulement au XVIIIe siècle 
qu'apparaissent les premières papeteries plus importantes. 
L'auteur décrit ensuite les papeteries Slovènes du XVIe au XIXe siècle, 
ainsi que quelques projets non réalisés: Fužine près de Ljubljana (1580—1596); 
projet d'une papeterie à Ljubljana datant de 1636; la papeterie de Lanthieri 
à Vipava (fondée en 1670 et rétablie en 1734); les papeteries de Žužemberk 
(1716—env. 1870) et de Sv. Duh près de Škof ja Loka (1750—1769); projet dune 
papeterie à Ljubljana datant de 1750; les papeteries de Radeče près de Zidani 
most (env. 1750—1770), Ajdovščina (1767—env. 1800), Podgora près de Gorica 
(1715—1859) et Lokovica près de Ruše (1832). 
Dans la deuxième partie de son étude, l'auteur passe en revue les entre­
preneurs et les chiffres de production des entreprises citées. Il publie et décrit 
tous les filigranes qu'il a pu découvrir sur les papiers fabriqués en Slovénie. 
Il donne aussi des précisions sur les conditions matérielles de la fabrication 
(prix des matières premières,, prix du papier) ainsi que sur les sortes de papier 
fabriquées dans les diverses papeteries. 
En conclusion, l'auteur décrit les procédés de fabrication de ces pape­
teries; il note aussi les conditions de travail et les salaires payés aux com­
pagnons dans les différentes époques entre le XVIe et le XVIIIe siècle. 
117