Štev. 19.
TRST, sredo 19. januvarja 1910.
Tečaj XXXV.
IZHAJA VSAK DAN
tu« eb nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjotraj.
PoKastene šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postoj mi, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dorabergu itd. Zastarele iter. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo in utoZljivo v Trstu.	=
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko-
NAROČNINA ZNAŠA
V edinosti je moč!
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oz'ra. luoonlaa na nedeljsko ftsdaaj« „EDZHOBTI" stan*: za ••lo lato Kron 5*30, zrn pol late Kron 3 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemajo In rokopi8i ae ne vračajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica -=r^=== Giorgio Galatti štev. 18. ===: Poštno-hranilniČni račun St 841652. TELEFON St 11-57.
Narodna delavska organizacija.
Delavci iz mesta in okolice! Pod geslom „Dajte nam zaslužka", sklicuje podpisana za nedeljo, dne 23. januarja 1910
velik protestni shod
mesta in okolice,
ki se bo vršil točno ob 10. uri predpoludne v dvorani „Nar. domau v Trstu.
Dnevni red: „KRUHA NAM DAJTE!"
Delavci iz mesta in okolice! Vsi na ta protestni shod!
ODBOR
„Narod, delav. organizacije".
BRZOJflUNE UESTI.
Goriški deželni zbor.
GORICA 18. V današnji seji je bil sprejet v vseh treh čitanjih zakonski načrt o ohranitvi naprav za namakanje tržiškega polja, dalje zakonski načrt o uvrstitvi ceste Plisko-vica—Veliki dol do ceste na Nabrežino ter ceste Krajševica do ceste Štanjel—Kobdilj med skladovne ceste. Dalje je sprejel deželni zbor na znanje proračune raznih deželnih zakladov za leto 1908 in 1909 ter odobril one za leto 1910. Dovoljenih je bilo več podpor za vodnjake in ceste.
Predlog deželnega zbora glede ustanovitve deželne zavarovalnice se vrne dežel, odboru z naročilom, da zadevo študira dalje v tem smislu, da -bo možno osnovati zavod, ki ima v sebi pogoje za obstanek.
Posl. dr. Bugatto in dr. so vložili na vlado interpelacijo, v kateri vprašujejo, zakaj še ni bila rešena prošnja občine Terzo — za prinos k stroškom epidemije leta 1908.
Konečno je bilo oddanih veliko število raznih predlogov dež. odbora posameznim odsekom.
Prihodnja seja četrtek, ob 4. popoludne.
Dalmatinski deželni zbor.
ZADER 18. Posl. Prodan (stranka prava) je utemeljeval svoj predlog, s katerim se poživlja deželni odbor, da ima v bodoči uradni izdaji deželnih zakonov popraviti hrvatski, oziroma srbski tekst § 35 deželno-zborskega pravilnika, po katerem ima določiti deželni predsednik dnevni red, v smislu nemškega, oziroma italijanskega teksta, po katerem je ta pravica omejena. Po dolgi debati je bil Prodanov predlog sprejet v poimenskem glasovanju z večine glasov.
Posl. Vuković (hrv. stranka) je utemeljeval svoj predlog, da se pri^sklepanju trgovinske pogodbe s Srbijo in Crnogoro dovoli v avstrijsko monarhijo ne-le ubitih, marveč tudi živih živali.
Predlog je bil sprejet. Prihodnja seja bo v četrtek.
Nižjeavstrijski dež. zbor.
DUNAJ 18. Med današnjimi predlogi se nahaja tudi znani predlog nemškonarodnega poslanca Hofbauera in dr., glede zakonite določbe nemščine kot izključnega učnega jezika na javnih ljudskih in meščanskih šolah ua Nižjeavstrijskem. Ta predlog je bil stavljen, kljubu v nekem včerajšnjem komunikeju objavljenem sklepu konference članov nemške svobodomiselne in kršč.-socijalne stranke, ki
označa ponovitev Lex-Kolisko v sedanjem trenotku že iz formelnih ozirov za nedopustno. To je dovedlo že pričetkom seje do živahnega prerekanja med kršč.-socijalci in nemškimi nacijonalci. Predlog ima podpise petih nemško-nacijonalnih, treh krščansko-socijalnih in treh kompromisnih poslancev. Pri prečitanju došlih vlog je zahteval posl. Hofbauer, da se njegov predlog prečita doslovno.
. Po prečitanju došlih vlog se je prešlo na glasovanje o določitvi drugega namestnika deželnega maršala. Predlogje bils prejet z vsemi glasovi proti glasovom šestih socijalnih demokratov.
Deželni zbor je pričel nato razpravljati o deželnem proračunu.
Novo ogrsko ministerstvo zapriseženo.
DUNAJ 18. Cesar je ob 10. uri predpoludne vsprejel v poslovni avdijenci dosedanjega ministerskega predsed. dr. We-kerle in člene njegovega kabineta, ki izstopajo iz službe.
Uro pozneje je cesar vsprejel v avdijenci ministerskega predsednika grofa Khuen Hedervary-ja in ga zaprisegel v navzočnosti skupnega finančnega ministra barona j Buriana, višega komornika grofa Appony-ja I in državnega tajnika Vertesy-ja, ki je čital prisego. Nato so prišli na avdijenco novoimenovani ministri in so bili tudi zapriseženi v navzočnosti ministerskega predsednika | — grofa Khuen-Hedervary-ja — in višega komornika grofa Appony-ja. Prisego je čital ! zopet državni tajnik Vertesy. — Nato so bili ministri vsprejeti v skupni avdijenci, na kateri je cesar imel kratek nagovor. Potem so se novi ministri vrnili v svoje hotele in odpotujejo popoludne v Budimpešto.
BUDIMPEŠTA 18. „Ogr. biro" poroča z Dunaja: Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je ob 12.15 posetil novega ministerskega predsednika grofa Khuen-Heder-vary-ja in se je ž njim dlje časa pogovarjal. Po tem je Khuen-Hedervary posetil ministra barona Buriana. Ob 1.45 pop. je grofa Khuen-Hedervary-ja vsprejel v avdijenci nadvojvoda Fran Ferdinand.
BUDIMPEŠTA 18. „Ogr. biro". Členi Wekerlevega kabineta so ob 7. uri zvečer dospeli v Budimpešto.
Sklicanje državnega zbora.
BUDIMPEŠTA 18. Predsednik poslanske zbornice je odredil prihodnjo sejo za ponedeljek.
Volitve občinskega starešinstva v Zagorju ob Savi.
LJUBLJANA 18. Na današnji volitvi občinskega starešinstva v Zagorju ob ^Savi sta zmagali združeni slovenski stranki. Županom je bil izvoljen g. Fran Weinberger, podžupanom pa g. J. Ranzinger.
Srbski parlamentarci ne pojdejo na potovanje.
BELIGRAD 18. (Iz uradnega srbskega vira.) Tukaj ni ničesar znano, da bi se srbski poslanci po zaključku zasedanja skupščine podali na potovanje v inozemstvo.
Parlamentarne volitve na Angleškem.
LONDON 18. Do 1 uri po noči je bilo izvoljenih: 92 unionistov, 16 pristašev delavske stranke in 13 nacijonalistov. Unionisti so dobili 37, liberalci 7 in delavska stranka en mandat.
LONDON 18. Bivši unionistični državni podtajnik v trgovinskem uradu Bonar Lav je bil zopet izvoljen v Dulwichu. V Wol-
P O D L T S T K K
58
Igralec.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA. Baski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil K K.
„Odpotujeva? Sai jutri odpotujeva?' jej je šinilo hipno skozi nemirno glava, „— nu..in zamislila se je, „— nu, in dohitimo babico, kaj misliš ? V Berolinu, mislim, jo dohitimo. Kaj meniš, da reče, ko jo dohitiva in naju ugleda?! In m. Astlej ? No, ta ne skoči s SchlaDgenberga, kajne ? (Zasmejala se je.) No, poslušaj: veš, kam odpotuje prihodnje poletje? Hoče iti na severni tečaj raziskovat in mene je vabil s seboj, ha na ha! Pravi, da mi Rusi brez Evropejcev ničesar ne vemo in da nismo k ničemur sposobni... Toda dober je! Vedi, da ne obsoja „generala-; pravi, da Blanche... da strast, — no, ne vem, ne vem je rekla naenkrat, kakor da se je zarekla in zmedla. „Revčki, kako se mi smilijo, in-babica..". No, čuj, čuj, no, kako bi ti mogel ubiti des Grieuia? 0, aespametnež ! Mari si mogel misliti, da
wichu je bil izvoljen unionist Adam s 8715 glasovi. Znani voditelj delavske stranke Cro-oks je podlegel. V Portsmouthu sta zmagala oba konservativna kandidata lord Beresford in Bertram Falle.
LONDON 18. (Ob 12.30 pop.) V New-castlu in On Tyne so dobili liberalci po en mandat. Kandidat delavske stranke je bil zopet izvoljen.
Stanje ruske carice.1
PETROGRAD 17. Stanje carice je nepovoljno. Včeraj je bila dve uri v omedlevici.
Pariz 18. Tukajšnji grški odposlanec Delyannis je danes zjutraj umrl.
Beligrad 18. Princesinja Helena se je včeraj zjutraj odpeljala v Rim posetit svojo teto, italijansko kraljico Heleno.
Cetinje 18. Poročilo, da sta ob nekem spopadu na črnogorski meji padla dva turška stotnika in da sta ob meji koncentrirana dva batalijona, ne odgovarja resnici.
Govor
te pustim biti se ž njim ? Tudi barona ne ubiješ,4* je dejala in se nenadno zasmejala. „0, kako si bil ti tedaj, v aferi z baronom, smešen; gledala sem vaju oba s klopi. In kako nerad si šel, ko sem te pošiljala. Kako sem se tedaj smejala, kako sem se smejala !• je pristavila hihitajoč.
In zopet me je jela poljubovati in objemati, zopet je strastno in nežno pritiskala svoj obraz k mojemu. Že nisem ničesar več slišal ne mislil. V glavi se mi je zavrtelo...
Mislim, da je bilo ob osmih zjutraj, ko sem se predramil; solnce je sijalo v sobo. Pavlina je sedela poleg mene in me čudno motrila, kakor da prihsga iz mraka in zbira spomine. Tudi ona se je ravnokar zbudila in ostro je gledala na mizo in na denar. Glava mi je bila težka in bolna. Hotel sem prijeti Pavlino za roko, toda naenkrat me je od pahnila in skočila z di-vana. Nastajajoči dan je bil grd, pred razsvitom je deževalo. Stopila je k oknu in je odprla, pomolila skozi glavo in prsi; podprši se z rokama, a lakte naslonivši na podoknice, je ostala tako tri minute, ne da bi se obrnila k meni in slušala J kar sem jej pravil. Strahoma mi je šlo po | glavi, kaj bo sed^j, kako to konča? Hi-!
drž. poslanca dra. R y b a r a na javnem shodu pol. društva „Edinost" dne 16. janu-varija t. I. v „Narodnem domu" v Trstu.
(Zvršetek.)
Slovani v parlamentu.
Pred vsem je obžalovati dejstvo, da Poljaki niso zanesljivi in se ne držijo vzajemnosti z drugimi Slovani. Potem je med poslanci,,ki tvorijo to neznatno slovansko večino, tudi socijalnih demokratov — posebno iz Češke. Ti se sicer v gotovih slučajih — ko gre za kulturne interese — pridružujejo drugim narodnim poslancem, sicer pa hodijo svoja posebna pota. AH kljubu temu bi mogli imeti mi veliko veljave, ko bi bili mi Jugoslovani složni med seboj kakor sinovi enega in istega naroda, če tudi smo v tem ali onem različnega mnenja. Ali, žalibog, temu ni tako, kakor vam je že znano vsem. Slična ali morda še huja razcepljenost je med češkimi strankami. Vse drugače bi bilo z nami, ako bi se mogli združiti pred vsem v eni kardinalni točki: v borbi za uveljavljenje principa enakopravnosti in da bi ločitev po političnih nazorih odložili za pozneje čase. Dokler ne dosežemo tega cilja — ohranitev in zagotovlje-nje svoje ekzistence —, naj bi puščali poslanci na strani medsebojne prepire in bi se ne smeli ločevati. Ali ravno zadnji dnevi so prinesli par primerov strankarske zavisti. Ce je storil poslanec kal? korak tudi z najboljim namenom, hitro je naša javnost razdeljena v dva tabora: eni ga hvalijo, drugi ga obsojajo, ker se jim zdi, da ni prav storil. Nikdo pa ne misli na to, da je to le videz iz taktičnih razlogov,, ker se sovražniku ne sme kazati svojih kart. Tudi vojskovodja ne sme razkrivati niti svojim podrejencem vzrokov, zakaj je tako in drugače ukrenil, zakaj je n. pr. odredil, da se mora kak oddelek začasno umakniti. Tudi politika je vojna! Marsikak se vidi slab, v resnici pa je dober. S tem pa nočem nikakor trditi, da je vse dobro, kar delajo poslanci. Zahtevati pa moremo, da se javnost ne prenaglja se svojo sodbo ter da čaka na — vspeh. In kakor v vojni je tudi v politiki glavno — vspeh!!
Z ustanovitvijo „Slov. enote" je bil dosežen nekako naš idejal. Ali kaj pomaga, ko so razmere med jugoslovanskimi poslanci
poma je zapustila okno, stopila k mizi, in, gledajoč me z izrazom neskončnega sovraštva, mi je rekla z drhtečimi ustnicami :
„No, daj mi sedaj mojih petdesettisoč frankov !a
„Pavlina, že zopet, zopet ?" sem rekel.
„Ali si se premislil ? Ha, ha, ha! Nemara ti je celo žal!"
Petindvajsettisoč forintov, odštetih včeraj, je ležalo na mizi: vzel sem jih in jej dal.
„Torej so sedaj moji? Kaj ne, kaj ne?" me je vpraševala srdito in držala denar v rokah.
„Da, saj so bili itak vedno tvoji !a sem rekel.
„Tu jih imaš, tvojih petdesettisoč frankov !u
Zamahnila je in mi jih zalučala v obraz. Zavitek me je bolno udaril v obraz in se raztresel po tleh. Dovrširši to, je Paylina stekla iz sobe.
Vem, da ono minuto prav gotovo ni bila pri zdravi pameti, dasi ne pojmim te hipne blaznosti. Sicer pa je še vedno bolna, dasi je že mesec potekel. Kaj je bUo vzrok temu stanja in zlasti temu nastopu ? Mari razžaljeni ponos ? Ali obup radi tega, da je prišla k meni ? Nemara
ostale žalostne, a med češkimi poslanci naravnost razdejane, čeravno bi marsikdo na vprašanje, v čem se njegov program razlikuje od onega njegovega tovariša, ne vedel, kaj odgovoriti. Drastičen primer smo doživeli povodom znanega Krek-Kramarevega predloga. V izvrševalnem odboru „Enote" se je ogromna večina izrekla za rečeni predlog. Samo dva radikalca sta bila proti. In tudi eden teh je pozneje priznal, da ni bil proti iz stvarnih razlogov. A ko je bil ta Krek-Kramarev predlog stavljen, je eden istih poslancev, ki je v odboru glasoval za dr. Stranski — pobijal ta predlog. Proti temu, kar je v odboru odobraval, je potem doma agitirah Take razmere so nezdrave. Če je imel kaj proti, je moral to povedati, ko smo bili med sabo, ne pa da je pred nasprotniki in vlado napadal tovariša dra. Kramafa. Kaj naj si mislijo potem nasprotniki o nas ?!
Drug primer. Te dni se je vršila v Pragi nadomestna volitev, ki so se je ude-žile same češke stranke: 4 narodne in socialistična. Mej temi izlasti Mlado- in Sta-ročehi, ki sede na Dunaju v istem klubu!! In potem narodni socijalci in pristaši državnopravne stranke, katerih zastopniki sede tudi v istem klubu. Na rečeni volitvi pa so nastopili naravnost srdito eden proti drugemu. Ali to ni bilo še najhujše. Potrebna je ožja volitev. A na tej ne mislijo Staročehi glasovati za kandidata stranke, s katero so na Dunaju združeni, ampak za najhujega nasprotnika Mladočehov. Mi, ki sedimo v „Enoti", moramo najgloblje obžalovati take pojave. — Ali, kar je najhuje, je to, da se je radi te volitve v anonimnem pismu dru. Kramaru žugalo s smrtjo, za slučaj, da bo zvoljen mladočeški kandidat!! Naj se sodi io politiki dra. Kramafa kakor hoče, to jedno je gotov, da je resničen slovanski patrijot saj je on glavni propagator tako imenovanega neoslavizma. — ln tega moža psujejo v onem pismu s psom, ki ga treba pobiti na ulici. Od kodi ta podivjanost? Ljudje čitajo neprestane napade na osebe in se potem zagrižejo v sovražtvo. In take razmere bi hoteli nekatemiki zanesti tudi k nam. Kako naj potem poslanci delujejo z veseljem, če se doma tako postopa proti njim ?!! Kako naj vlada med poslanci mej-sebojno zaupanje, ki je potrebno za vspešno delo! Iz tega se more razvideti, kako težavno je delo na Dunaju, in da smo po velikem delu sami krivi, da je temu tako.
Med Jugoslovani
so tudi hudi boji na dnevnem redu. V zadnjih časih je široka javnost začela spoznavati važnost jugoslovanskega vprašanja in vsa Evropa je jela obračati pozornost našemu jugu ter priznavati potrebo, da se jugoslovansko vprašanje reši nam na korist. Naša naloga pa bi bila, da pokažemo, da smo en narod od Koroške do Carigrada, ki zavzemlje toli važno pozicijo od severnih snežnikov do morja Adrijanskega in od tu do snežnikov na Balkanu, da smo važen del Evrope, ki sme zahtevati, da se računa ž njim. Žalibog pa naše medsebojne razmere niso take, kakor bi zahtevala važnost momenta.
Bosna in Hercegovina ta čisto slovanski deželi, ki sta dali — hercegovsko narečje — narodu hrvatskemu književni jezik. V tem, ko gre za usodo teh dveh pokrajin, ko imata dobiti konstitucijo, ko se ima odločiti, kam naj pripadata, je ljudi tam doli, ki
se jej je zazdelo, da se baham s svojo srečo in se je hočem ravno tako iznebiti ko des Grieux, podarivši jej petdesettisoč frankov ? A tega ni bilo, moja vest mi pravi, da ne. Menim, da je bila tega kriva precej tudi njena domišljavost, ki jej je šepetala, naj mi ne veruje in naj me razžali, čeravno se niti sama ni tega jasno zavedala. V tem slučaju sem torej jaz odgovor dajal za des Grieuxa in postal kriv, morda brez velike krivde. Sicer pa je bilo to le blodnja; res je tudi to, da sem vedel, da blede in... se nisem oziral na to. Morda mi sedaj tega odpustiti ne more ? Da, sedaj ! Toda tedaj, tedaj! So j vendar nista bili njena blodnja in bolezen tako silni, da bi docela pozabila, kaj deia, ko je šla k meni s pismom des Grieuxa. To pomenja, da je vedela, kaj dela.
V naglici sem potisnil vse bankovce in zlato v posteljo, jo pokril in odšel za Pavlino po preteku desetih minut. Uverjen sem bil, da je tekla domov, zato sem se hotel natihoma splaziti k njim in vprašati v prednji sobi pestunjo o zdravju gospice. Kako sem ostrmel, ko sem izvedel od pestunje, ki sem jo srečal na stopnicah, da se Pavlina še ni vrnila domov, in da gre ona k meni po r\jo ?!
(Pride še.)
Stran II.
EDINOST4 št. 19.
V Trstu, 19 januvarja 1910.
se prepirajo med seboj, da-li sta Bosna in Hercegovina hrvatski ali srbski. Ime jim je glavno, mesto da jim je glavno jezik, brez razlike, ali so katoliki, pravoslavni ali mo-slimi. Ali če se bodo prepirali med seboj, ali je ta jezik hrvatski ali srbski, se zna zgoditi, kakor je prorokoval že pesnik Zmaj-Jovanović, da ne bosta Bosna in Hercegovina ne hrvatska ne srbska, ampak nemška ali madjarska
Na Hrvatskem so se združili v hrvatsko-srbski koaliciji pošteni ljudje, ki bi hoteli odpraviti nesrečni spor med Hrvati in Srbi. Ali tudi tam je strank, prilično močnih, ki na najostudneji način napadajo te može. Ko nudimo sovražnikom in oblastnežem tako žalostno sliko, ni čudo, da si upajo tako grdo ravnati znami!
Naše tržaško delovanje.
Prehajam k nadaljni točki. Nam očitajo radi, da smo brez programa. To ni res. Mi imamo svojo pot in svoj cilj: osvobojenje in lepšo bodočnost našega naroda. Če na tem svojem potu zadevljamo ob enega ali druzega, ni naša krivda. Kdor nam stopa na pot, moramo zadeti ob-enj, ako hočemo naprej.
Mi smo vajeni napadov od strani sovražnikov in se jih ne plašimo. Boli nas pa, če prihajajo od našincev, če nam ti podtikajo nelepe namene. Radi vsake besede se nas napada malo-ne kakor zločince. Vendar pa ne more utajiti nikdo, da smo priborili marsikaj za slovensko stvar, zbog česar bi nas morali vsaj spoštovati ! Vsaj dobri namen bi nam morali priznavati! Za našo osebno korist bi bilo bolje, če ne bi se bavili s politiko in bi posvečavali dragoceni čas Je svolemu poklicu. In tu moram konstatirati, da sovražniki, s katerimi smo v najhujših bojih, si niso upali nikdar očitati kateremu nas kako nepošteno dejanje.
Naše ujedinjenje.
Jezikovne razlike med nami niso tolike kakor n. pr. med nemškimi, oziroma italijanskimi narečji. Če le hočemo, pridemo prej ali slej do skupnega književnega jezika in uresničijo se lepe sanje Ludovika Gaja in Stanka Vraza. Zato je naša naloga, da pripravljamo to lepo bodočnost, da se že sedaj zbližujemo drug drugemu. Tem bolj Je obžalovati, da ne delamo povsodi tako. Na Reki se n. pr. Slovenci oddaljujejo od Hrvatov s tem, da snujejo posebno društvo. Tudi v Trstu so se svoj čas Hrvatje oddaljili od slovenske organizacije ter_ začeli snovati svojo posebno organizacijo. Čudno: naš priprosti narod se razumeva med seboj, inteligenca pa se ne more. V novejem času so se zopet Srbi oddaljili od Hrvatov, ustanovivši svojo posebno čitalnico, da-si se ne razlikujejo po ničemer razun po imenu.
Kako naj nam verjame ptuji svet, da smo en narod, ako se' ne moremo združiti niti na — zabavi?! Ali jedno moremo naglasiti s ponosom, da mi Slovenci nismo nikdar poznali razlik med Hrvati, Srbi in Slovenci. Zato tudi ohranjujemo vzlic vsemu trdno vero, da slednjič vendar pride do našega ujedinjenja.
Proračun črnogore.
Črnogorska skupščina je vsprejela proračun Crnogore, ki ga je knez Nikola potrdil. Po tem proračunu je predvidjen ves državni prihod na 3,423.847 perper (Kron). Od izdatkov odpade na državno upravo 879.951.80 perper (142.000 perper od te svote je določeno za kneževo civilno listo, 65.586 za apanažo členov kneževe hiše.
Dnevne vesti.
Seja odbora politič. društva „Edinost" se bo vršila jutri, dne 20. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni gg. dr. Gregorina in Slavika. Radi velevažnega dnevnega reda prosim vse p. n. gg. odbornike in namestnike, da se je vdeleže polnoštevilno.
Predsednik.
Politič. društvo „Edinost" je preložilo svoj občni zbor na prihodnjo nedeljo, in to radi velevažnega shoda, ki ga priredi v nedeljo N. D. O. v veliki dvorani.
Imenovanja v politični službi. Ime-novani'so: Provizorični okrajni komisar dr. Silvij B a 1 d e s s a r i v Trstu definitivnim okrajnim komisarjem, namestniški koncipist dr. Rudolf Ste inmetz v Voloskem pro-vizoričnim okrajnim komisarjem in provizorični namestniški koncipist Cezar conte Z e-n o n e v Gradiški definitivno namestniškim koncipistom. Vsi trije ostanejo na svojih dosedanjih mestih.
Novi ruski konzul v Trstu. Cesar je podelil exequatur dekretu imenovanja novo-imenovanega ruskega konzula v Trstu, državnega svetnika Nikolaja Smirnova.
Sramota se nadaljuje. Prejeli smo: V rokah imamo cenik, ki ga je poslala tvrdka Sever & Urbanič iz Ljubljane, nekemu našemu trgovcu v zgornji okolici.
Cenik na dopisnici in naslov našega trgovca, kakor tudi ime slovenske vasi — vse je v italijanskemu jeziku !!
Tako slušajo slovenske tvrdke nasvete in priporočila, ki jim jih daje slovenska javnost l Ker pa vidimo, da so za izvestne „slovenske" trgovce vsa svarila bob ob steno, izjavljamo, da je nas sram, da moramo mešati to umazano blato!
V tem slučaju ni izgovora, češ, nam ni znano, je-Ii ta trgovec Slovenec ali Lah? jme so v Ljubljani napisali pravilno z akcen-
tom in trgovina se nahaja v zgornji tržaški okolici, kjer ni ne enega Laha. Tu ni torej nobenega izgovora.
Slovenski trgovci! Ko vdobite sličnih ponudeb, cenikov in drugih tiskovin, ali pisem iz slovenske Ljubljane, odstopite jih uredništvu „Edinosti" da ono na javnem mestu obračuna s krivci!
Nemci in Italijani pošiljajo Slovencem — slovenske cenike; Slovenci Slovencem pa laške!
(Pripomba uredništva. Pripominjamo, da nam je že došel lep kupček takih „dokumentov" slovenske nezavednosti, ki jih skrbno hranimo).
Mestni upravi. V ul. S. Marco se nahajajo stalne luže smrdeče tekočine, ki oku-žuje ozražje in — zdravlje pasantom in tamošnjim stanovalcem. Po tej ulici je prehod v velikanske tovarne in ladjedelnice.
Tu hodijo tisoči delavcev na dan, a v vsej ulici ni niti enega kotička za lahke človeške potrebe. — Ker mestna, uprava noče misliti na to, se ljudje ustavljajo, kjer morejo; in s tem onesnažujejo vso ulico. Prosimo !
Tudi ob mestnih pokopališčih, kjer se ustavlja tisoče kočij in še več ljudi, ni preskrbljeno za človeške potrebe! Ljudje onesnažujejo celo pokopališča! Naj se torej odpomore nemudoma, ker je stvar v resnici prepotrebna.
Akademični ples, Splošna sodba o lanskem akademičnem plesu se je glasila, da je bila okrasitev dvorane in atrija nad vse okusna.
Naši akademiki se hočejo potruditi, da ne zaostane letošnji ples v tem oziru prav nič za lanskim in da ga celo nadkrili. Tudi letos bo prirejen na odru šotor za dame iz častnega komiteja, a dvorana bo okrašena z raznovrstnim zelenjem. Glavni čar plesa bodo gotovo tvorili elegantni plesni pari, ki se bodo v lahnih valčkih vrteli po gladkem parketu. Saj je letošnji predpust tako kratek in naš damski in moški svet, zlasti mladina, gotovo ne zamudi te prilike in v velikem Številu prihiti na to prireditev, da se par uric pozabava v veseli družbi med našo akademično mladino.
Planinski ples. ki se bo vršil dne 1. febr. t. I. na večer pred Svečnicojv „Narod. Domu", v Ljubljani bo tudi letos prava ljudska veselica, ki bo nudila vsakomur neprisiljene zabave. Odbor preskrbi kar najboljša okrepčila, pristna domača vina in izvrstne mrzle jestvine. Dvorana in paviljoni bodo primerno okrašeni; najlepši cvet bo pa seveda mnogoštevilen krog pri paviljonih sodelujočih dam. Zbirajo se šaljive skupine, domači godci; nastop planincev se izvrši kakor gorenjska svatba. — Želeti je torej, da pride kar največ obiskovalcev v narodnih in planinskih nošah ter se pridruži veselim svatovalcem.
Ker je čisti dohodek planinskega plesa določen za tako nujne naprave našega „Planinskega društva", pričakujemo, da se planinskega plesa udeleži vsak prijatelj planinstva — in domače neprisiljene zabave.
Tečaj za italijanski jezik. Odgovarjamo tem potom vsem, ki nas vprašujejo o tem tečaju, da je šola že začela, ali da se vsprejemajo še vedno novi učenci. Pouk se vrši v ulici G. Galatti št. 12. II n. ob ponedeljkih in petkih od 6—7 in ob sredah in sobotah od 7—8 zvečer.
S Ciril-Metodovega plesa. Radi zaostalih blokov obljavam številke nedvignjenih dobitkov še-le danes.
Serija 19 št. 100 darova št. 74 „ „ 99 „ „ 75 19 „ „ 98 36 „ „ 99 42 „ „ 100 2 „ „ 164 1 „ „ 165 9 „ „ 166 33 „ „ 176 69 „ „ 178
15	„ „ 181 53 „ „192
33	„ „ 208
81	„ „ 209 40 „ B 213 80 „ „ 214 87 „ »i 230
1 „ M 232 31 „ „ 242 1 „ „ 260 53 „ „ 262
26	„ „ 264
16	„ „ 265 62 „ „ 3 67 „ „ 4
27	„ „ 12 58 „ „ 8
82	„ „ 40 56 „ „ 88 84 „ „ 92 46 „ „ 93 86 „ „ 18 52 „ „ 79 90 „ „ 114 39 „ „ 101
34	„ „ 256
rt nft n 5 „ „ 234
Kdor želi imeti na podlagi naslednjih številk darila, naj se oglasi v sredo od 2—4 popoludne, ali v soboto v ravno istem času pri gospej Biček v „Narodnem domu".
25
31
n n
34
35 38
42
>» T>
43
n ff
47
48
50
55
n n
56
n n
58 68
59
* t* 62 67
n n
69
70 70 72
n rt
78
Blagoslovljenje nove cerkve v ulici del Ronco. V soboto dne 22. t. m. bo škof dr. Nagi blagoslovil novo jezuitsko cerkev v ulici del Ronco. Ceremonija, katere se udeleži tudi nadvojvodinja Marija Valerija, prične ob 9*30 dopol.
Slovanskim gostilničarjem in Slovanom V Trstu in okolici. Danes v sredo dne 19. t. m., se bo vršil v prostorih „Tržaškega podp. in bralnega društva" ulica Stadion 19. I. ustanovni občni zbor „Prve primorske tovarne za so-dovico" ob 2 uri popoludne s sledečim dnevnim r dom:
1. Prečitanje in odobrenje pravil. 2. Volitev načelništva. o. Volitev nad-zorništva.
Ker bo ta zadruga edina svoje vrste postavljena na podlago slovanske vzajemnosti, in ker je skrajni čas, da se pričnemo gospodarsko osamosvajati, Vas vabimo, da se v velikem številu vdele-žite tega zborovanja. Sledimo pesnika, ki pravi:
Na delo tedaj, ker resni so dnovi.
A delo in trud naj Bog blagoslovi.
Pripravljalni odbor.
„Qui non si parla sciavo" — ali žaljenje slov. jezika v avstrijski hiši. —
V soboto se je vršila v prostorih tukajsnega patrijotičnega društva „Austria" plesna zabava. Ker pa se je neki mladenič pogovarjal z gospico slovenski, ga je neki gosposki — in seveda: patrijotični — mladenič, nahrulil: „Qui non si parla sciavo". Ta dogodek dajamo na znanje vsem, ki bi utegnili eventuelno misliti, da v tem patri-jotičnem društvu (če že ne druzega) — spoštujejo vsaj slovenski jezik.
_ Goričan.
Tržaška mala kronika.
K veliki tatvini na škodo tvrdke Steiner. — Aretacije. Kakor smo svoj čas poročali, so se v noči od 1. na 2. t. tatovi vtihotapili v prodajalnico manifakturne tvrdke Steiner na Korzu. Skozi glavno vežo sosednje hiše so prišli do prvega nadstropja, od koder so se spustili v skladišče tvrdke. Zaman so poskusili prevrtati blagajno, ali zatojso — so vkradli dva kožuha znatne vrednosti.
Po natančnem ogledu blaga v zalogi, se je pa sedaj konstatiralo, da je tvrdka bila žrtev velikih tatvin in da je bilo vkradeno blaga v vrednosti nič manj ko 15.000 Kron. Policija je na to še bolj intenzivno iztikfela po krivcih, in na podlagi poizvedeb je aretirala sledeče individue :
1) Petra Jelussich iz Trsta, starega 22 let, stanujočega v ul. Cavazzoni št. 1, ko-mija pri oškodovani tvrdki, 2) Rudolfa Della Vedova, starega 26 let, iz Trsta, stanujočega v ul. Istituto št. 5, brivca, 3) Frana Della Vedova, brata prejšnjega, tesarja, stanujočega v Rocolu št. 233, 4) Hektorja Posar, starega 29 let, iz Trsta, trgovskega agenta, stanujočega v ul. Gelsi št. 5, 5) Humberta Zorn, starega 22 let, iz Trsta, težaka, stanujočega v ul. Olmo štev. 20, 6) Marijo Flego, staro 50 let, iz Markošine, sta-nujočo v ul. Panfilo Castaldi št. 7, dnina-rico, 7) Hermino Posar, ženo imenovanega Hektoija, staro 31 let, stanujočo v ul. Gelsi št. 5, 8) Josipa Canerutto, iz Trsta, starega 33 let, stanujočega na Korzu št. 30, komi-sijonarja, in 9) Renata BallogJ— dobro znan izza obravnave proti rokovnjaškim kvartopir-cem, — starega 27 let, iz Trsta stan. v ul. Madonnina št. 15.
Peter Gulin, komi pri tvrdki Steiner, ki je bil vodja te tatinske bande, je še pravočasno izginil in ne ve se, kje se nahaja. Ravnotako je zginil tudi težak Ivan Flego, ki je tudi spadal k tej čedni družbi.
Do tega srečnega uspeha v poizvedbah je privedla policijo okolščina, da se je pri ogledu konstatiralo, da je zmanjkalo šest celih oblek v skupni vrednosti 200 K, ki jih je Gulin vkradel. Tatvine so se vršile že od dlje časa sem in tatovi so večinoma postopali sledeče: Komija Gulin in Jelussich sta si dajala prinesti od dotičnih vslužben-cev oblačila, cele obleke, kožuhe in drugo, češ na poskušnjo za odjemalce. Potem pa sta blago prodajala potom imenovanih posredovalcev. V knjigo za „vročitve" pa se je zapisovalo zraven imena namišljenega odjemalca šifro' „R" t. j. „restituito" (vrnjeno). Vsi aretiranci so več ali manj priznali svojo krivdo.
Zasluga na odkritju in aretaciji tatov gre višjemu komisarju dr. Pehotschu.
Goljufije na škodo filijalke kreditnega zavoda. Na podlagi poizvedeb policijske direkcije je bil predvčerajšnjem aretiran trgovski agent, sedaj nezaposlen, Josip Kertscher, star 22 let, iz Trsta, oženjen in stanujoč tudi z materjo v ul. Armeni št. 7. Isti je sokrivec aretiranega Edvarda Lupe-tina v goljufiji za čez 5000 K, izvršeni, — kakor smo svoj čas poročali — na škodo Kredita. Kertscher je pri Kreditu inkasiral prigoljufani znesek potom svoje hišne, ki je bila v dobri veri. Oba, on in Lupetina sta sedaj vse priznala. Oba sta jako znana eksaltirana irredentista in sta bila že večkrat kaznovana radi potitičnih pogreškov.
Tat kožuhov, najivnost komija.
Včeraj zjutraj je v prodajalnico „Au bon mar-che" na Corsu prišel nekdo, ki je rekel, da hoče kupiti kožuh za svojega prijatelja. Pokazali so mu več kožuhov od katerih si je neznanec izbral tri. Tudi cena je bila dogovorena. Kupec je na to prosil, naj pošljejo žnjim kakega komija, da pokaže kožuhe svojemu prijatelju. Ustreglo se mu je. Ko sta se neznanec in komi nahajala v zagati S. Silvestro št. 5, je prvi naprosil druzega, naj mu izroči kožuhe in naj ga počaka za tre-
notek. Šel je [v hišo in----izstopil skozi
druga vrata v drugo ulico. Komi je čakal in čakal.... Slednjič pa je razumel, da je bil prevarjen. Povrnil se je ves prepaden v prodajalnico in povedal gospodarju to šmen-tano štorijo.
Strel iz Flaubertove puške zadel fin. stražnika. Ko je sinoči finančni stražnik Fran Urbančič star 27 let, nastanjen v fin, vojašnici na Belvederju, šel po trgu pred južnim kolodvorom, je bil zadet od strela v levo oko. Dva dečka sta namreč streljala tam blizu z Flaubertovo puško. Stražnika, ki je le lahko ranjen, so odvedli v vojaško bolnišnico, dečka so pa redarji stavili pod ključ.
Koledar in vreme. — Danes: Kanut kr. — Jutri: Fabijan in Sebastijan muč.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -j- 8.5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo potem bolje.
Naše gledališče.
Naš kritik je bil iz tehtnih razlogov za-prečen in nam je vposlal svojo kritiko o nedeljski premijeri še le sinoči — prepozno za to številko. Objavimo jo torej jutri,
Prihodnjo nedeljo vprizori naše gledališče burko „V MIŠNICI". Ta burka je kakor nalašč za predpust; polna je najko-mičnejših prizorov. — Smeha torej ^ ne bo manjkalo.
Društvene vesti.
Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. Danes, dne 19. t. m. točno ob 8. u r i je skupna pevska vaja za sopran in alt. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe.
Pevo vodja.
Členi pogrebnega društva pri Sv.
Jakobu v Trstu so vabljeni na sestanek, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoludne v dvorani N. D. O. pri sv. Jakobu. Sklepalo se bo ob vsakem številu.
Predsednik.
I. Ples delavcev svobodne luke N.
D. O. se bo vršil v nedeljo 23. t. m. v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu, ki bo primerno okrašena. — Začetek ob 4. uri popoludne.
Trgovskega izobraževalnega društva
odbornike vabim k seji, ki se vrši v društvenih prostorih nocoj ob 9. uri. Ker so na dnevnem redu velevažne stvari, prosim vse n. gg., da se vsi gotovo udeleže.
_ Predsednik.
DAROVI.
Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine, doposlali so:
Pevski zbor Bratovščine sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu K 6, potom Jadranske Banke g. Milivoj Crnadak Zagreb K 10, dr. Nado Globočnik Dunaj K 5, Josip Kocijančič trgovec Trst K 6, Venceslav Črnigoj prist. juž. žel. Trst K 4, Čitalnica pri Sv. Jakobu K 10, g, Mat vej Primožič Tolmin K 10, Marin Luksa Prosek K 6, Konsumno društvo v Rojanu K 10.
Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali|gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I.
—	Za pod. družbe sv. Cir. in Met. na Greti daroval je gosp. Princ Josip 1 K 2 stot.
—	Za „Božičničnico" so nadalje darovali : g. dr. Josip Abram in g. dr. Otokar Rybar po 10 K, g.a Viktorija Žbona in g.a N. Ružička po 4 K, g.a Marija Bruckner 3 K, g. Franjo Umek iz Kobarida, g. dr. A. Pavlica iz Gorice, g. Josip Loj iz Rečiče na Paki, g. Albin Štrekelj iz Škocijana, in N. N. po 2 K, g.a Nudssdorfer Marija, in g. Josip Mirk po 1 K, g. Jakob Hreščak 60 st., g. Fran Wartbuchler 40 st., g. Šulič 20 st., rodoljubna žena Ana Križmančič 1 vrečo maha. — Lepa hvala!
_ Blagajništvo.
Nar. del. organizacija.
Skupina delavcev Lloydov. arzenala orga. pri N. D. O. sklicuje za v soboto 22. januarja ob 8. uri zvečer shod v prostorih delavskega društva „Jadran" v ulici Industria. Tovariši! Vdeležite se polnoštevilno tega tako za vas važnega shoda!
Književnost in umetnost
Koncert „Zarjeu v Rojanu. Otresti se tradicijonelnega popevanja iz zgolj narodnega navdušenja in s tem tudi obračunati z raznimi, dandanes vendar-le zastarelimi pesmami, odpraviti pri našem petju zavijanja a la tržaško-laška cantilena in opu.
V Trstu, 19. januvarja 1910.
„EDINOST" št. 19.
Stran HI
stiti brezsmotreno uprizarjanje „veselic" — na mestu tega pa pričeti z glasbeno vzgojo našega ljudstva, uvajati je v modernejše slovensko in sploh slovansko glasbo, sprijazniti je z umetniškimi proizvodi tujih narodov, priučiti naše ljudstvo na ubrano, globoko zasnovano petje, na proštudirano izvajanje : to je očevidni in hvalevredni cilj, ki ga ima g. Adamič pred očmi, in „Zarja" si lahko šteje v čast In ponos, da je prva imela priliko, začeti s tem preobratom, ki je v naših časih toli potreben. Lep, raznovrsten in vsestransko zadovoljiv program nedeljskega koncerta nam jasno kaže novo pot do povzdigne občinstva k boljšemu muzikaličnemu ukusu ; upajmo, da ne brez uspeha in brez posnemovalcev.
Glavni temelj koncertu je tvorilo resno in korektno petje. Izlasti se odlikuje mešani zbor s svojo veliko gibčnostjo, ki se je pokazala na izvajanju dveh kratkih, v narodnem stilu zloženih shladeb. Isto velja o ženskem zboru: Dvorakova dvospeva sta zelo ugajala. Moškemu zboru pa manjka še uglajenosti ; sicer pa sodeč po izvajanju pesmi „Zvečer", se časom in dobro voljo pevcev da prilagoditi tudi mehkejšim skladbam, med tem ko je Zajcev „Crnogorac Crnogorki* zanj skoraj nalašč in je tudi dobro vspel.
Prijetno nas je iznenadil Smetane sekstet iz „Prodane neveste". Peli so ga precizno, v posamičnih momentih je vladala lepa harmonična eelota, in efekt velikanski. Zahtevala se je ponovitev (kakor tudi pri Adamičevi in Dvorakovi skladbi.)
Za tržaške koncerte nova je bila točka: solo na gosli. G. Konečny je igral težki Beriotov A-moll vijolinski koncert s finim izrazom in z lepo, včasih dovršeno tehniko, s čistimi jasnimi visočinami; le dinamično razlikovanje, ki trpi vsled premehkega potezanja z lokom, bi moralo biti krepkejše. Na splošno zahtevo je moral dodati g. vijo-linist še en komad.
G. Adamič, ki se nam je predstavil kakor izboren, prepričan in globoko inter-pretirajoč pevovodja in kakor ravno tak spremljevalec na klavirju, je lahko zadovoljen z vspehom nedeljskega koncerta, s svojim prvim korakom k povzdigi petja na tržaških tleh. Tudi društvo „Zarja" se mu je izkazalo hvaležno za trud in požrtvovalnost : ob burnem aplavzu so priljubljenemu pevovodji-skladatelju^tik po izvajanju njegove skladbice, mične v narodnem tonu lepo zadete pesmice : „Da sem jaz ptičica" izročili krasen lovorjev venec z lepim trakom v narodnih barvah, kakor tudi lep service za duhan.
Med posamičnimi koncertnimi točkami je sviral pod vodstvom g. Majcena mladi rojanski orkester, ki se je potrudil, da izvršuje dobro svojo težko nalogo. Želeti bi bilo le, da bi bil tudi njegov program bolj izbran.
Na koncu je sledila Stoke onodejanska burka: „Hlapec in gospodar", na kateri se je občinstvo izborno zabavalo.
Na vsem večeru je vladalo dobro razpoloženje, in animirana zabava spojena s plesom.
Hvaležni bodimo g. Adamiču za ta koncert in želimo tudi v bodoče obilo vspeha na novi poti.
Vesti iz Goriške.
x Obiskujmo goriško okolico! Ni ga
kmalu mesta, ki bi imelo tako slikovito in lepo okolico, kakor jo ima goriško mesto. Naši Lahi so znali že v starih časih ceniti naravine krasote naše okolice, in ob nedeljah in praznikih ^so se razkropljali predvsem laški trgovci: v Šempeter, Solkan, Kronberg, Ajševico, Oslavlje, Pevma itd., kjer so puščali nemalo denarja in zaslužka našim okoličanom.
Pozneje, ko so Slovenci v mestu postavili lastne trgovine, in se je jelo polagoma uveljavljati geslo „Svoji k svojim", laškim trgovcem ni več preostajalo toliko, da bi si mogli dovoljevati takih izletov; pa tudi niso imeli interesa kazati se našim okoličanom, ko ti niso več zahajali v njihove trgovine. To je bil vzrok, nekaj pa tudi splošna gospodarska kriza, da so laški nedeljski izletniki v slov. okolico pred nekaj leti popolnoma izostali.
Danes je laški izletnik v slovenski okolici bela vrana. Kar je Lanov, ki delajo izlete ob nedeljah, so obrnili okolici hrbet in posečajo raje laške kraje, predvsem Ločnik, kjer so si vstanovili poseben hotel in dvorano za razne zabave, potem Mušo, Caprivo in Kormin. Kdor ni slep, je moral uvideti, da so merodajni laški politični krogi v Gorici izdali parolo: Lahi naj nosijo svoje novce v laške kraje!
Mi se temu pokretu ne čudimo, ker je popolnoma naraven. Ravnotako pa se nam zdi: če po eni strani zahtevamo, da se naši okoličani čim trdneje oklepajo izključno slovenskih trgovin v mestu, da po drugi strani pa naši meščani in predvsem trgov. krogi posečajo izključno slovenske kraje. Kar se tiće prvega, stoji dejstvo, da izvenmestni Siovenci s tem, da podpirajo slovenske trgovine v mestu, koristijo sebi in naši skupni slovenski stvari. Pomisliti morajo, da čim trdneja bo naša trgovina, tim preje pridemo do gospodarske neodvisnosti in po tej do politične veljave.
Narod brez lastne trgovine in industrije ostaja narod druge vrste, ki mora gospodarski močnejemu sosedu hlapčevati tudi
v političnem oziru jednostavno zato, ker je od njega gospodarski odvisen! Sicer pa govori že zdrava pamet, kako nespameten je oni Slovenec, ki daja zaslužka laškim trgovcem — zato, da ti o vsaki priliki odnašajo slovenske novce v laške kraje....
Glede druzega vprašanja pa je pametnega trgovca naravnost dolžnost, da prihaja čim pogosteje v stik z odjemalci. Taki izleti slov. trgovca v okolico so mu, razen v zabavo, še posebno v najboljšo reklamo. Je pa tudi povsem logično, če ravno slov. trgovski krogi dajajo s tem nekaj nadomestila okoličanom za izostale laške izletnike. Ni je boljše reklame in ni ga boljšega sredstva v praktično izvrševanje gesla „Svoji k svojim", nego je čim pogosteji stik in medsebojno spoznavanje med meščanskim trgovcem in okoličanskim odjemalcem!
Če kličemo torej našim meščanom: „posečajte našo okolico 1" — niso to prazne besede, ampak poziv, ki je eminentnega pomena z narodnega in gospodarskega stališča.
x Pomanjkanje stanovanj v mestu postaja od dne do dne bolj akutno. V posredovalnicah je zaznamovanih neštevilo vprašanj po novih stanovanjih, ki jim je dejanski nemožno ugoditi.
Znana gospodarska kriza iz I. 1907 je vplivala tako deprimujoče, da še danes občutijo vsi sloji njene neugodne posledice, a pred vsem je naravnost vničila špekulacijo v stavbeni stroki. V Gorici se je zadnji dve leti zidalo tako malo, kakor morda nikdar poprej. Kdor pa še zida, si napravlja stavbo le za lastno rabo, ali pa zidajo hiše luksu-zijoznimi in dragimi stanovanji; stanovanj srednje cene pa sploh ni dobiti, izvzemši par oddaljenih od mesta.
V	Šmarjah na Vipavskem je bila v soboto 15. t. m. volitev županstva, na kateri je bil že v 13-tič voljen županom gosp. Fran Gruntar.
V	nedeljo dne 16. t. m. pa sta predavala ravnatelj Anton Strekelj in pristav Anton Podgornik v šoli zbranim kmetovalcem o kletarstvu in o živinoreji. Prvi je določal tudi raznim vinom stopinjo alkohola. Vina imajo na sploh od 8 do 10 in pol stopinj alkohola. Vina so dobra in jih je dosti. — Kupci, pridite! Cena je nizka.
Zavarovalnico goveje živine, oziroma podružnico, so ustanovili v Komnu. Predsednikom je bil izvoljen gosp. I. Žigon, posestnik in mesar v Komnu. Zavarovalnica obsega vasi: Komen, Sveto, Malidol, Volčji-grad in Tomaževico. Želimo, da bi bila zavarovalnica v blagor naših živinorejcev.
V	goriški bogoslovnicl sta imenovana definitivnima profesorjema g. dr. Josip Sre-brnič za cerkveno zgodovino in g. dr. And. Pavlica za biblične vede starega zakona.
Vesti iz Istre.
Za ljudske knjižnice v Istri. Veliko je še treba dela na prosvetnem in materijalu em polju v naši Istri, da dvignemo svoj narod na nivo drugih kulturnih narodov, da si tako napravimo zaledje, za katerim se bomo mogli kakor borilci mešati v snovanje drugih narodov, ne da bi se bali za svojo bodočnost. Zato si je nadelo akad. fer. društvo „Istra" nalogo, da pripomore po svojih močeh na širjenju prosvete med istrski narod.
V	to svrho je naše društvo lansko leto ustanovilo 6 ljudskih knjižnic, od katerih
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši danes 19. t. m. od 9—12 predp.
Chiffoniers, nočne omare, velika zrcala, slike, kanape in poltrone, umivalnik iz marmorja in zrcalom za 2 osebi, omara za knjige, miza, nekaj modernih ženskih klobukov, umetne rože, barvnata peresa.
Išče se krojača
za posamezne kose
proti dobri plači. — Trst, Via Canal Pic-
coio st. 2. F. Jiittner.
Trsous. potovalec
manufakturne stroke, samo prva moč, dobro upeljan v Dalmaciji, Hrvatski-Slavoniji in Bosni - Hercegovini zmožen slovenskega ali hrvatskega in italijanskega jezika S« SprejMC tftkoj
v tovarni pleteni* 9n tkanin }ra-getiaa JCribarJ« v CJnMJani.
Služba stalna s primerno plačo in potnimi stroški. Ponudbe z dokazi sposobnosti, naj se pošljejo na zgornji naslov.
r
Slovenci in sfovani vseh dežel!
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
„Ril' Alpinista" "M*
STIflNO Ste*. 7.
In vi. Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaš lepi ^ jezik. - njegova trgovina ima vse potrebščine Bkza hribolazce in potovalce sploh.
^^^	udani D. ftrnsfein.
Specijaliteta: usnjatl predmeti kakor ■a primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Franc Zeller na Dunaju. Predmeti pripravni za darila. - Nepre-■očljivi angleški plašči tvrdka Bough-tof P. Frankenstein & Sons. ■■■■■
Poskusite FI- CMM ki je naj-GOVO KAVO M^alUllIl fjnijgi {n najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
-is ^ ?
t:
44 26 26 16
20
Novi: dohodi
W za zimako sezono.
Mcške obleke zadnje novosti . . . od	K	14 do 48
Moški Paletot „ , . . . .	„	14 n 50
Jope z ovratnikom iz kožu h o vine . . „	„	11
Deške obleke zadnje novosti	9
Deški paletot „ ........10
Oblečice za otroke od 3 do 10 let. „	„	6
Paletot za otroke od 3 do 10 let. „	„	9
Velika izbora Inozemskega blaga.
Sprejemajo ae naročila za obleke po meri. — Specijaliteta: hlače, srajce, ifiaje in druge potrebščine.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica ffiosne Carincci St- 40 (prej Torreste). I	1^=1	3
Čudovito nizka cena
tfvokottt, »valnih strojav, vmakovrst-tfw,0¥	kak »r tudi
različnih najnovejših pfoič. Izvriajajo J&Jk
Batjelu, Gorica WW Stolna ulica 3—4.
■ Pr»d«Ja Mi aa obroka.- Ceniki franka

Zdravljenje krvi
Ćaj „Tisočemi cvet" (Mfllefiori)
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavi j anj a in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane IX ter se dobiva v odlikovani v lekani
PrenarfirilAneMon'Trst veliH trg
TRST, ul Gavaaa 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ■
FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat aa daa. - Postrežba točna ia aa dom.
I
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internao^josaino prevai&oje in eelitr«
-----na vse kraje---
•ST s posebnimi zaprtimi vozovi,
£
0
7 »
A 3
s *
® Ai
a
rt «
Cdef. 16-27. Trst - Ulica Carradori 15 - Trst
' Alfred Frankel
Trgovinska družba.
Trst Corso štev. 27
Podružnica:
ulica Cavana št. II ■■-
Moški čevlji:
St. 30 ......
„83 s po vezami . „ 92 boi Kalf . .
* 1027* * * fioi • m 6079 „ „
aser.
K 7'— „ 75© „ 9*5© „ 12 5© „ 16 —
Ženski čevlji:
St.	253		K	6-50
n	268	box Kalf . . -	r	S*50
n	349	z gumbi . . .	n	9-
n	387	chevreau s povez.	n	12-50
m	362	chevreau z gumbi	rt	13-—
n	390	čreveljčki (trpež).	n	5-
rt	405	„ (chevreau)	n	7 50
n	412	fifji čreveljčki		
		(chevreau) . .	»	lO'—
n	461	odprti čreveljčki	n	3'—
n	467	lakirani odprti		
		čreveljčki .	n	3 HO
120 podružnic v Avstro-Ogrski.
NOVO POGREBNO PODJETJEH;stjbjel iB drUfl
V z bogato opremo za vsakovrstni pogreb.	in prodajal' I nico mrtvaških predmetov in vsa* kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic j perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja aa debelo In drobno.
se ]e preselilo na
Corso 49(Piazza Goldoni)
Cement - Portland1
■ „S AEiONA ' I
Družbe „S PALA TO"
Anonimno deln. drnStvo eementa Portland SALONA*
letni prolzrodl: 10,000 pažon.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
ul. Carradori 16 Telefon 605.
Zaloga Cemente Riva Grunula 2 Telefon 23-30
Stran IV.
„EDINOST" st. 19
V Trstu, 19 januvarja 1910.
RESIAVRACLM
PASSEGIO 8ANT' ANDREA št 36
Izvrstno ptv, vi* L vrste. Oobra kuhlo|»; Vollkt
srs uST! F. Erlovec ^ss^ssi
„fldLl ANCICHICANPI ELIJI":: 017
'grasti oni v Pazinu in Lovranu največjo ulogo. Vzlic temu, da se je dosedaj za knjižnično vprašanje malo ali nič delalo, in da se je naletelo na nasprotstvo pri nekaterih ljudeh, napredujejo knjižnice in vrše vsaj deloma svoj kulturni namen.
Tu podajemo poročilo knjižnice v Pazinu za mesec december 1909, v katerem se je razposodilo 130 knjig med 35 čitate-ljev. Knjižnica ima do sedaj 68 čitateljev. Umeje se, da bi imela lahko ta čitalnica mnogo večje število čitateljev, ali v širjih krogih ni še smisla za to: a z druge strani se moramo boriti proti raznoterim predsodkom.
Društvo osnuje sedaj tudi društveno knjižnico, da pomore tako tudi istrskemu dijaštvu v njegovi izobrazbi in njegovih študijih, ker to dijaštvo mora, kakor znano, radi svojega siromaštva, preživljati večji del leta v svojih rojstnih krajih. Z obzirom na slabo stanje, velikega dela istrskega dijaštva, opozarjamo našo inteligenco, da pomore društvu z obilno podporo, ker s takimi čini j pomore največ istrskemu dijaštvu.
V zadnjem mesecu so darovali za knjižnice sledeča gospoda in društva: Nekateri 6- in 7-šolci 86; Matica Dalmatinska 20 in 40 ljudskih knjig; Matica Hrvatska 17; N. N., Pula 20; Hrv. pedag. knjiž. zbor 20; Akadem. društvo „Hrvat", Praga 21.
Darovali so: dr. D. Trinajstić 10 K, dr. Josip Mandič in dr. A. Grzinić po 4 K, I. Knez, J. Motika, J. Turčinovič, dr. Fr. Dorčič, F. Trampuž in J. Martinčić po 2 K.
Zahvaljujemo se in se nadejamo, da nismo zastonj potrkali na rodoljubna srca in da bo naša Istra čim preje preprežena s takimi kulturnimi trdnjavami.
Vesti iz Koroške
Občinska volilna reforma na Koroškem. Dne 7. t, m. se je prvikrat posvetoval v Celovcu od deželnega zbora izvoljeni odsek za spremembo občinskega reda. Sklenilo se je: nameravana reforma se napravi ločeno za mesta in za občine na deželi. Volilna pravica se da tudi tistim, ki je do-zdaj niso imeli in se v to svrho ustvari takozvana splošna kurija, z mestih pa IV. volilni razred. Volilna pravica častnih občanov se odpravi. V novi splošni kuriji (ozir. v mestih v IV. volil, razredu) volijo tudi še vsi volilci ostalih volilnih razredov. Vprašanje o volilni pravici žensk se odgodi, ker so mnenja prerazlična. Določi se, da ima volilno pravico le oni, ki je tri leta v občini prebival. Volilci se razdele v posamezne volilne razrede na podlagi skupnega davka in sicer prva šestina v I., druga in tretja v H. in ostale tri šestine v III. volil, razred. Inteligenčni volilci se razdele v posamezne razrede, župniki so v L, kaplani, nadučitejli, doktorji itd. v II., Ijudskošolski učitelji in učiteljice v III. volilnem razredu. Volilna doba se je določila na 6 let.
Čin norca. Minulo nedeljo sprehajala sta se v Celovcu, v bližini deželne umobolnice dva dečka, sina nekega trgovskega zastopnika. Nek umobolni, ki se je sprehajal prosto po vrtu, je povabil dečka naj vstopita, da jima bode dal drsalice. Večji se ni odzval pozivu, a manjši je prekoračil ograjo in vstopil v vrt.
Brat je odšel sam domov, kjer je pripovedoval, kaj se je zgodilo. Starši so bili nekaj v skrbeh, a so mislili, da se deček kmalo povrne. Ker ga pa ob 8. zvečer še ni bilo, so naznanili celo zadevo policiji, ki je dala preiskati umobolnico in zaslišati do-tičnega norca.
Ta je rekel, da je dal dečku drsalice in da se je povrnil v mesto. Ker pa do pondeljka v jutro o dečku ne bilo ni duha ne sluha, so začeli ponovno preiskavo v zavodu. Ko-nečno se je začulo zdihljaje iz nekega prostora v katerem so našli dečka popolnoma nagega zvezanega, onemoglega in pol zmrz-lega. Siromašen deček je bil 18 ur v omenjenem prostoru. Pripovedoval je, da ga je norec zvabil v omenjeni prostor pod pretvezo, da ima tam notri drsalice.
Tam ga je slekel, zvezal na nogah ter •besil z glavo navzdol. Potem ga je zvezal popolnoma in spustil ponovno na tla. Deček se ni upal kričati, ker mu je norec zagrozil, da ga sicer ubije.
Nam se vidi le čudno, da se v kak. bolnišnici za umobolne tako slabo nadzira' da so mogoče take stvari.	>
Vesti iz Štajerske.
Nemško pevsko društvo se je ustanovilo v Velenju. Ustanovitev so omogočile pruske marke.
Razne vesti
Leoncavallov fiasko. Iz Rima poročajo: V navzočnosti kraljevske dvojice so dali v soboto v rimskem gledališču Constanzi prvikrat Leoncavallovo opero „Maja". Opero je dirigiral Mascagni. Opera ni vspela. Kritika konstatuje velik nedostatek melodije. Veči del občinstva je zapustilo gledališče ob viharnih demonstracijah.
Odškodnina radi železniške nesreče pri Utaarskem. Iz Pardubic poročajo: V bolnišnici se zdravi še 11 oseb, ki so se ponesrečile ob katastrofi pri Uherskem. Na trgovsko sodišče v Prago je dospelo več prijav za odškodnino proti železniški upravi. Neke od teh prijav varirajo v zahtevi od 50 do 200.000 kron.
Izseljevanje leta 1909 preko Reko. Leta 1909 se je izselilo preko Reke 37.924 oseb, leta 1908 le 22.619. Parniki angleške Cunard Line so med Reko in New-Jorkom napravili 25 voženj. Glavni kontigent izseljencev sta dale Ogrska in Hrvatska.
Zadnje brzojavne vesti.
Parlamentarne volitve na Angleškem.
LONDON 19. Do 11. ure po noči je bilo izvoljenih : 118 unijonistov, 89 liberalcev, 20 delavske stranke, 28 nacijonalistov. Unionisti so dobili 50, liberalci 8, delavska stranka 1 mandat.
80 ača
Ifnntnrictinio Slovenka z lopo pisavo Koniurisunja sprejme tako]. Mesečna p!
K 90. Akceptirani go*podi6al se povrne vožnja III.
razreda do Prage. Ponudbe naj se pošiljajo aa ,,VY-
DROVO TOVARNO HRANIL — PRAGA VIII.
Giuseppe Orisi
Uvoz in izvoz jajc in perutnine
— Izključna prodaja perutnine —
Trat - ulica Campanile št. 15 viak-vi« Alberti
: VEDNO VELIKI DOHODI :
kokoši. Specijaliteta: letošnji plšeanel za pečenje in praženje. Po al ar ds, gosi (stare tri leta), kakor tudi PURANI.
O O
8
O O
Odlikovani fotografski atelje
a. JERKIČ, Trst; ul. Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.	212*
Gostilna z dekretom i^'V/;
\o se proda. — Kje ? pove K o 1 a r s i č, Kavarna Corao od 9.—11. in 3.-6. pop.	8H
n*

Trst - ulica Tivarnela št. 3
S	Telefon 16-64.
y ZALGGA VSAKOVRSTNEGA jgj
y Oglja in Premoga, \d
...... ........, _ ...
MALI OGLASI
%m računajo po 4 stol besedo; mastno tiskane besede se ralunajo enkrat vel. ItajmanJJfa pristojbina stane 40 stotlnk. ——— PlaJa se takoj. — — —
Ženski kostum Naslov pove Inseratnl {
oddelek Edinosti	95
GioVanni di Giov. Kanobel
Pošiljat ve, komisije in zastopstva.
Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, poiiljatve po moiju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu na vse kraje. _
i
TRST, ulica Anastasio štv. 10, TfiST
Telefon St. 2387.
■; ♦ r* I'♦ ♦ i ♦
Maškaradne obleke t"
v ulici Arcata št. 4.	94
MloHonin'l *e 211 fco&j*** enovprežne midUCIlIlrd. kočije. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti.
96
Išče
qa mizarskega učenca. Naslov : ulica Ro-magua 16.__
93
fincnnHinna ^ £ovori slovenski, italijanski UUSlJUUlUlUi in nekoliko nemški, želi stopiti v službo kot prodajalka ali blagajni čar Za. Prijazne ponudbe pod „USTANAK" na „Ins. odd. Edinoati".
Gostilna „Al Ginnasio" ul„5r?
ima pijače in jedila prte vrste. Priporoča se slavn. občinstva ga obilen obisk H. Kosič._1237
VRnrLntflioh 86 išče za takoJ celoletno DslRUVljall stanovanje, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in vrta. RefUktuje se le na snažna stanovanja. Pomdbe pod „520" na Inseratni oddelek Edinosti._87
Ivan I icisilr ir' Svicega> oWina Šmarje,toči ■ Vali Llojall belo vipavsko vino v ulici Co-roneo 29, po 32 novčičev, za družine na dom po 28. Priporočam ae za obilen obisk.	88
Fo nizki ceni
se dobijo hišne in kuhinjske potrebSCine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lonCene posode, pri
UMBERTO CESCfl, TRST
Via della Caserma štev. 11.
©OOOOOOOSGOOOOH§
Tvornica — dežnikov §
PAOLO MINOLA g
8 Je preskrbljena ob rjA^efA e^a^	tik tvrdke ©
priliki preselitve na WU£ ^U	V ■ W / GREINITZ ©
o z raziiovrstn. dežniki %
.O-	cd najnavadnejše do najfinejše vrste.	O
ANTON REPENŠEK
knjigovez v Trata, tU Ceoilla 9
priporoča slavnemu občinstvu
svojo moderno urojeno delavnico,
▼ kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmornlh oenah,
== svoji k svojim:	..
Zaloga obuvala
in laafna delalnioa ■■■■
&
PAVEL ViSINDNI l~
Trst iL sme CntBCd 31. I>
Velika iz bera moBkih 1D ženskih čevljev. - poprave ae izvrBujejo točno in solidno
po zmernih cenah
Fondo Coroneo.

Fondo Coroneo.
si
Trnberjev —m m pmoios. niiizsj
Razstava ljudskih bolezni in pokončevanje istih.
SH555 Ljudska znanstvena predavanja se vrže ob 10., ix., 12, 4, 6. in 8. uri. ■■_ jl1
V petek samo za ženske. Katalogi v slo ven. jeziku.
Vstopnina 40 stotlnk. sesegsmez v/mam* Vojalrl do narednika 20 atotlnk.
pr ^fjfrv Odlikovana delavnica in zaloga ^caa^
[sedloTja in potnih predmetov ,
^ FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO. i
'BiffflBIIB
Erpest Pegap, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse Trste salami. Najfln. sir. Mast. Konserre. Praške ln graške gnjati.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sreže D3EHERJEV0 PIVO. — KRAŠKI TERAN. — Garantirana PRISTNA TINA Iz Tlpavske vinarske zadruge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kepelji
•• J. KČGL.
HOTEL B1LKAK
Tavaraa la delavnica pa-hiitva la startealb v SOLKANU pri fiericL —
Mizarska zadruga v
Osrednje ravnateljstvo.
Solkana
TRST. vi*
SPLIT,
ZALOGE
Brc.: ZADRUGA - Trti* Telaf. it 1631 latararhaai Žaga v Seteaki (Bakini) |
Letna pre4akci|a —C- K 1,000.000 —i