49 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 DOI: 10.2478/acro-2021-0004 Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 Population dynamics of the Corncrake Crex crex in Slovenia in the 1992–2021 period Katarina Denac DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška cesta 2, SI–1000 Ljubljana, e-mail: katarina.denac@dopps.si The first national Corncrake Crex crex survey in Slovenia was performed in 1992/93, followed by further five in 1999, 2004, 2010, 2015 and 2020. In 2004, annual monitoring of eight most important Corncrake Natura 2000 sites (SPAs) began. Both datasets showed a moderate population decline since 1992. After Slovenia's accession to the EU in 2004, Corncrake population steeply declined at SPA Breginjski Stol and moderately declined at SPA Dobrava - Jovsi due to scrub encroachment, whereas moderate decline at SPA Ljubljansko barje can be attributed mostly to intensive grassland management and the conversion of grasslands to arable land, resulting in nest and habitat destruction. In 2020, the number of calling males in Slovenia was smaller by 55 % compared to 1999, when the highest number ever was recorded (683). The highest average number of Corncrakes in the 1992–2021 period was counted at SPA Ljubljansko barje (139 calling males/year), whereas the smallest number was recorded at SPA Snežnik - Pivka (8 calling males/year). A comparison of target values for Corncrake population size on individual SPAs from the national Natura 2000 management programme for the 2015–2020 period with counted population sizes showed that, with the exception of SPA Lake Cerknica, all SPAs are falling behind the target values by 32–90%, depending on the site. Likewise, the majority of sites are far from reaching target values for the enrolment of agri-environmental measure VTR (first cut after 1 Aug). The article also discusses the weaknesses of current VTR, its reform in 2021, as well as other potential measures and financial sources for Corncrake conservation. Ključne besede: kosec, Crex crex , populacijska dinamika, trend, Slovenija, ukrep VTR Key words: Corncrake, Crex crex , population dynamics, trend, Slovenia, VTR measure 1. Uvod Med vsemi pticami v Evropi so ptice kmetijske krajine v zadnjih desetletjih doživele največji upad. V obdobju 1980–2019 se je njihovo število zmanjšalo za skoraj 60 % (EBCC 2021), v Sloveniji pa zgolj v 14 letih (2008–2021) za 23,2 % oziroma pri travniških gnezdilkah celo za 46,2 % (Kmecl & Gamser 2021). Obstajajo številni tehtni dokazi, da je za slabo stanje ptic kmetijske krajine kriva intenzifikacija kmetijstva (Chamberlain in sod. 2000, Donald in sod. 2001 & 2006, Reif in sod. 2008, Guerrero in sod. 2012, Jeliazkov in sod. 2016, Denac & Kmecl 2021). Omrežje Natura 50 K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 2000 in kmetijsko-okoljski ukrepi v Evropski uniji (EU) imajo na ptice sicer pozitiven vpliv, vendar ne dovolj, da bi to izničilo negativne vplive intenzivnega kmetijstva ( Gamero in sod. 2017). Kosec je kot talna travniška gnezdilka izjemno občutljiv za neustrezne kmetijske prakse, kot sta na primer premena travnikov v njive ali intenzifikaci - ja travnikov, kar se kaže tudi v zgodnji prvi košnji (Schäffer & Koffijberg 2004, Bellebaum & Koffijberg 2018). Hkrati je prepoznan kot krovna vrsta za biodiverziteto vlažnih travnikov (Wettstein & Szép 2003). Uvrščen je na Prilogo 1 Direktive o pticah ( Uradni list ES 1979), kar pomeni, da so vse članice EU zanj dolžne opredeliti območja Natura 2000 in zagotavljati njegovo ugodno ohranitveno stanje. Slovenija je omrežje Natura 2000 vzpostavila tik pred vstopom v EU leta 2004. Kosec je takrat postal kvalifikacijska vrsta na osmih območjih, t.i. SPA (Special Protected Areas), ki so bila glede na podatke ( Božič 2003) zanj najpomembnejša v državi: Breginjski Stol in Planja, Cerkniško jezero, Kozjansko  - Dobrava  - Jovsi, Reka - dolina, Ljubljansko barje, Nanoščica - porečje, Planinsko polje, Snežnik - Pivka ( Uradni list RS 2004). Leta 2013 so bila območja Natura 2000 revidirana, za kosca sta bili poleg zgornjih osmih območij opredeljeni še dve, in sicer Julijci ter Krakovski gozd  - Šentjernejsko polje. Nekaterim območjem iz 2004 so se spremenile meje: Planja je postala del Julijcev, iz SPA Kozjansko - Dobrava - Jovsi sta nastala dva SPA (Kozjansko in Dobrava - Jovsi). Spremenila so se tudi imena nekaterih območij za kosca (Dolina Reke, Nanoščica) (Uradni list RS 2013). Z letom 2004 se je pričelo tudi vsakoletno spremljanje populacije kosca (monitoring), in sicer na zgoraj naštetih najpomem - bnejših osmih območjih Natura 2000. Monitoring kosca je sprva sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor (2004–2011), nato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2012–2015), od vključno leta 2016 pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrepi za varstvo kosca na osmih SPA so opredeljeni v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (dalje PUN) ( Vlada RS 2015). Priloga 6.1 PUN med drugim navaja tudi ciljne vrednosti velikosti populacije kosca na osmih SPA. Nov PUN za obdobje 2022–2028 je v pripravi (MOP 2021), tako da se je veljavnost PUN 2015–2020 podaljšala še na leti 2021 in 2022. Namen članka je predstaviti populacijsko dinamiko kosca v Sloveniji v obdobju zadnjih 30 let (1992–2021), trende na posameznih najpo - membnejših območjih ter najverjetnejše razloge zanje. Poleg tega je v članku ocenjena uspešnost Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 ( Vlada RS 2015) z vidika varstva kosca, in sicer prek analize vpisa kmetijskih gospodarstev v kmetijsko-okoljski ukrep »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« (VTR), ki je namenjen varstvu talnih gnezdilk vlažnih travnikov, ter doseganja tarčnih vrednosti velikosti populacij na posameznih območjih Natura 2000. 2. Metoda 2.1 Popisno območje Velikost populacije koscev se ugotavlja vsakih nekaj let na nacionalnem nivoju in od leta 2004 vsako leto na osmih najpomembnejših območjih za kosca v Sloveniji (del monitoringa SPA) (slika 1). Nacionalni popisi kosca so bili opravljeni v letih 1992/93 ( Trontelj 1995), 1999 (Trontelj 2001), 2004 (Božič 2005b), 2010 (Božič 2010), 2015 (Jančar & Božič 2015) in 2020 ( Denac 2020). V vseh letih so bili kosci prešteti na osmih najpo - membnejših območjih, kjer poteka monitoring SPA. V letih 1992/93 je bil popis opravljen še na vseh travnikih velikosti vsaj 0,5 km 2 z dovolj visoko vegetacijo (40 lokalitet); izvzeti so bili suhi kraški travniki ( Trontelj 1995). V letu 1999 so bila z izjemo sedmih lokalitet pregledana vsa območja, popisana v 1992/93 ( Trontelj 1999). Leta 2004 je bilo dodatno pregledanih 51 lokalitet, kjer je bil v obdobju po 1992 kosec ugotovljen vsaj enkrat, ter 23 lokalitet s potencialno primernim habitatom, naključni podatki pa so bili zbrani še za pet lokalitet ( Božič 2005b). V letu 2010 je bilo dodatno popisanih 63 lokalitet, ki so izpolnjevale enega od naslednjih dveh kriterijev: (1) kosec zabeležen v preteklosti vsaj enkrat (izjema so bile lokalitete brez primernega habitata) ali (2) lokalitete z domnevno primernim habitatom ( Božič 2010). V letu 2015 je bilo dodatno popisanih 63 lokalitet, ki so bile izbrane glede na podatke preteklih nacionalnih popisov ter spletnega portala Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije ( Jančar & Božič 2015). Podobno je bilo tudi leta 2020, ko je popis dodatno 51 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 zajel še 63 lokalitet, kjer je bil od leta 2010 zabeležen vsaj en kosec ( Denac 2020). Na osmih najpomembnejših območjih so bili v obdobju 2000–2003 popisi kosca neredni, vsako leto so bili opravljeni le na Cerkniškem jezeru (tabela 2, Polak in sod. 2004). Od leta 2004 so bili izvedeni vsako leto z naslednjimi izjemami: Cerkniško jezero 2009, Dolina Reke 2005, Planinsko polje 2006, Snežnik - Pivka 2006, 2008 in 2009. 2.2 Metoda popisa Metoda štetja pojočih koscev predvideva dva popisa v obdobju od 15. 5. do 15. 6. (za gorske lokalitete do 30.  6.), in sicer med 23. in 3. uro ponoči v suhem in nevetrovnem vremenu. Popisno ploskev popišemo med vožnjo z avtom ali s kolesom, peš ali na kombiniran način. V prvem primeru si postanke izberemo tako, da noben del travnika od nas ni oddaljen več kot 300 m, na vsaki točki pa poslušamo vsaj 5 min oz. dokler kosca ne zaslišimo. Lokacije koscev smo v popisih do vključno leta 2014 določali na daljavo in jih vrisovali bodisi na topografske karte merila 1:25.000 (1992/93, 1999, deloma tudi še v 2004) bodisi digitalne ortofote (2004–2014). V letu 2015 smo na Ljubljanskem barju natančnost lociranja koscev izboljšali z uporabo GPS-aparata in pametnih telefonov oziroma triangulacije ( Jančar & Božič 2015). V naslednjih letih smo natančnejšo metodo lociranja pojočih samcev uporabili tudi na Slika 1: Osem najpomembnejših območij za kosca v Sloveniji, ki so leta 2004 postala del omrežja Natura 2000 (SPA): 1 – Breginjski Stol in Planja, 2 – Cerkniško jezero, 3 – Kozjansko - Dobrava - Jovsi (območje sestavljata dva disjunktna dela), 4 – Ljubljansko barje, 5 – Nanoščica - porečje, 6 – Planinsko polje, 7 – Reka - dolina, 8 – Snežnik - Pivka. Leta 2013 je Planja postala del SPA Julijci, SPA Kozjansko - Dobrava - Jovsi je bil razdeljen na SPA Kozjansko in SPA Dobrava - Jovsi, dve območji pa sta se preimenovali (Dolina Reke, Nanoščica, Uradni list RS 2013). Figure 1: Eight most important sites for the Corncrake in Slovenia that were designated as Natura 2000 sites (SPAs) in 2004: 1 – Breginjski Stol and Planja, 2 – Lake Cerknica, 3 – Kozjansko - Dobrava - Jovsi (site consists of two disjunct parts), 4 – Ljubljansko barje, 5 – Nanoščica - river basin, 6 – Planinsko polje, 7 – Reka - valley, 8 – Snežnik - Pivka. In 2013, Planja became part of SPA Julijci, SPA Kozjansko - Dobrava - Jovsi was split to SPA Kozjansko and SPA Dobrava - Jovsi, while two sites were renamed (Dolina Reke, Nanoščica, Uradni list RS 2013). 52 večini drugih SPA ( Božič & Jančar 2016, Jančar 2017, 2018a & 2019, Denac 2020, Blažič & Denac 2021). V letih 1992/93 in 1999 je bilo na posameznih lokalitetah in SPA opravljeno večinoma le eno štetje. Kjer sta bili opravljeni dve štetji, je bil kot končni rezultat upoštevan popis z večjim številom koscev (Trontelj 1995 & 2001). Pregled števila opravljenih štetij na posameznem SPA v obdobju 2000–2021 je v tabeli 2. Od vključno leta 2002 smo interpretaci - jo rezultatov na območjih, kjer sta bila opravljena dva popisa, opravljali po metodi, opisani v Božič (2005a). Ta kot različna samca šteje tista, ki sta v dveh popisih med seboj oddaljena več kot 300 m. 2.3 Primerjava rezultatov med leti Neposredna primerjava podatkov popisov na SPA v različnih letih ni bila mogoča, in sicer zato, ker so bili na posameznih območjih in v posameznih letih kosci popisani bodisi enkrat bodisi dvakrat in ker popisi na nekaterih območjih niso bili izvedeni v vseh letih. Da bi podatke normalizirali in jih tako naredili primerljive med seboj, smo pri njihovi obdelavi uvedli dva koraka ( Jančar 2017): (1) za območja, ki so bila v posameznih letih popisana le enkrat, smo rezultate pomnožili z 1,25. Ta faktor smo določili na podlagi povprečne razlike med rezultati prvega štetja in končnimi, interpretirani - mi rezultati v obdobju petih let (2013–2017); ta razlika je znašala 25 %. Po izkušnjah drugih razi - skovalcev v primeru enega samega popisa preslišimo 8 – 30 % pojočih samcev, pri dvakratnem popisu pa zabeležimo skoraj vse ( Hudson in sod. 1988, Tyler & Green 1996, Peake & McGregor 2001); (2) težavo zaradi manjkajočih podatkov za posamezna območja v posameznih letih smo presegli z vstavljenimi vrednostmi, ki smo jih izračunali s programom TRIM (glej poglavje 2.4). 2.4 Izračun trenda Trende smo izračunali s programom TRIM (Pannekoek & van Strien 2009), ki izdela model na osnovi Poissonove regresije. Najbolj pravilen je prikaz naklona (trenda) na osnovi vstavljenih vrednosti: uporabljeni so pravi števni podatki, kjer pa teh ni, jih program nadomesti z vrednostmi iz računskega modela. Povprečne letne trende (mul - tiplikativne trende) za posamezne vrste ptic program TRIM razvrsti v šest kategorij: strm porast, zmeren porast, stabilen, negotov, zmeren upad in strm upad. Kriteriji za razvrščanje so štirje, in sicer velikost in statistična značilnost rasti ali upada, test, ali 95-odstotni interval zaupanja (± 1,96 standardne napake) zajema vrednost 1 ali ne, ter doseg spodnjega in zgornjega limita intervala zaupanja. Trend smo izračunali posebej za celotno Slovenijo (na podlagi rezultatov vseh nacionalnih popisov, tabela 1) in za osem redno štetih SPA. Pri slednjih smo trende izračunali na osnovi normaliziranih podatkov za celotna območja Natura 2000, in sicer ločeno za obdobja 1992–2021, 1999–2021 in 2004–2021. 2.5 Vpis v kmetijsko-okoljski ukrep VTR Podatke o vpisu kmetijskih gospodarstev v ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) smo pridobili od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer za obdobje 2007–2021. V  programu ArcGIS smo podatke analizirali na nivoju osmih SPA, ki so najpomembnejša za kosca, in jih primerjali s površinami, ki jih za vpis na teh SPA predvideva Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020, Priloga 6.3 (Vlada RS 2015). 3. Rezultati 3.1 Nacionalni popisi Največ koscev smo prešteli v nacionalnem popisu leta 1999 (n=683 pojočih samcev, v primeru SPA gre za normalizirane podatke), najmanj pa v popisih 2010 (n=291) in 2020 (n=306) (tabela 1, slika 2). Populacija kosca je v 90ih letih 20. stoletja štela okoli 600–700 pojočih samcev. Število koscev v zadnjem nacionalnem štetju leta 2020 je bilo za kar 55 % manjše od števila v letu 1999 oziroma za 48 % manjše od števila v prvem štetju leta 1992/93. 3.2 Popisi na osmih najpomembnejših območjih v Sloveniji V tabeli 2 je predstavljeno število dejansko preštetih koscev na osmih najpomembnejših območjih za vrsto (SPA) v obdobju 1992–2021, v tabeli 3 pa so ti podatki normalizirani, kar omogoča njihovo primerjavo ( Jančar 2017, glej tudi poglavje 2.3). K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 53 Tabela 1: Število pojočih samcev kosca v dosedanjih nacionalnih popisih; podatki za najpomembnejših osem SPA so normalizirani, torej enaki kot v tabeli 3. Table 1: The number of calling male Corncrakes in the national surveys performed so far; data for the most important eight sites are normalized and therefore equal as in Table 3. Območje / Area 1992/93 1999 2004 2010 2015 2020 Ljubljansko barje 295 306 104 118 126 98 Cerkniško jezero 126 68 76 68 75 103 Breginjski Stol* 18 51 105 15 30 12 Nanoščica 15 30 22 18 30 8 Planinsko polje 36 39 29 16 28 26 Dobrava - Jovsi** 8 21 25 12 18 12 Dolina Reke 38 73 20 0 4 6 Snežnik - Pivka 14 20 10 7 6 4 Ostale lokalitete 36 75 54 37 46 37 Skupaj Slovenija / Slovenia total 586 683 445 291 363 306 * vključeni le podatki za Breginjski Stol (brez Planje) / only data for Breginjski Stol included (Planja excluded) ** vključeni le podatki za Jovse (brez Kozjanskega); prišteta sta tudi dva kosca z lokalitete Trebež, ki je del tega SPA, se pa šteje le ob nacionalnih popisih vrste / only data for Jovsi included (Kozjansko excluded); two Corncrakes from the location Trebež are included; Trebež is part of this SPA, but is surveyed only in national surveys Slika 2: Rezultati dosedanjih nacionalnih štetij kosca (najpomembnejših osem SPA in druge lokalitete; v primeru SPA gre za normalizirane podatke iz tabele 3) Figure 2: Results of the national surveys of Corncrake performed so far (eight most important sites and other locations; in case of SPAs normalized data from Table 3 is presented) Število pojočih samcev / Number of calling males 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1992/93 586 1999 683 2004 445 2010 291 2015 363 2020 306 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 54 Tabela 2: Primerjava števila pojočih samcev koscev, preštetih na osmih SPA v obdobjih 1992/93 ter 1999–2021. Sivo so označeni podatki, ki so bili zbrani med le enim popisom. Znak »-» pomeni, da območje v določenem letu ni bilo popisano. Podatki so povzeti po naslednjih virih: t rontelj (1995 & 2001), Polak in sod. (2004), Božič (2005b), Jančar (2017), Blažič & Denac (2021). Table 2: A comparison of the number of calling male Corncrakes, counted at eight SPAs during the 1992/93 and 1999–2021 periods. Grey fields contain data gathered through one count only. The mark »-» indicates absence of survey in a given year. Results are taken from the following references: t rontelj (1995 & 2001), Polak et al. (2004), Božič (2005b), Jančar (2017), Blažič & Denac (2021). Ljubljansko barje Cerkniško jezero Breginjski Stol* Nanoščica Planinsko polje Dobrava- Jovsi ** Dolina Reke Snežnik- Pivka Skupaj / Tota l 1992/93 236 101 14 12 29 6 30 - 428 1999 245 54 41 30 31 17 58 16 492 2000 - 54 - - - - - - 54 2001 - 65 - - - - - - 65 2002 165 76 44 17 26 14 - 14 356 2003 146 74 - 28 - - - - 248 2004 104 61 84 22 23 20 16 10 340 2005 134 47 52 22 20 21 - 7 303 2006 171 22 34 20 - 36 25 - 308 2007 142 54 53 13 11 40 20 3 336 2008 106 35 73 21 13 17 18 - 283 2009 122 - 26 12 12 16 1 - 189 2010 118 54 15 18 16 12 0 7 240 2011 131 82 35 5 13 11 14 2 293 2012 119 70 24 25 19 7 13 9 286 2013 97 36 32 16 11 8 24 7 231 2014 114 50 24 21 14 25 11 3 262 2015 126 61 24 30 28 18 3 6 296 2016 88 58 25 28 40 26 4 3 272 2017 61 62 20 19 21 14 5 3 205 2018 46 113 33 26 23 15 6 8 270 2019 80 98 14 16 27 14 14 5 268 2020 98 103 12 8 26 10 6 4 267 2021 88 45 9 9 18 12 4 4 189 * vključeni le podatki za Breginjski Stol (brez Planje) / only data for Breginjski Stol included (Planja excluded) ** vključeni le podatki za Jovse (brez Kozjanskega) / only data for Jovsi included (Kozjansko excluded) K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 55 Tabela 3: Primerjava normaliziranega števila pojočih samcev koscev na osmih SPA v obdobju 1992–2021 (po Blažič & Denac 2021). Temno sivo so označeni podatki, ki so bili zbrani med le enim popisom; preštete vrednosti so pomnožene s faktorjem 1,25 (razlago glej v metodah). Svetlo sivo so označena polja, kjer v določenem letu popis ni bil opravljen; v ta polja so vnesene izračunane vrednosti iz programa TRIM. Bela polja vsebujejo podatke o dejansko preštetih koscih v dveh popisih. Table 3: A comparison of the normalized number of calling male Corncrakes at eight SPAs in the 1992–2021 period (after Blažič & Denac 2021). Dark grey fields mark data gathered through only one survey; counted values are multiplied by the factor 1.25 (see explanation in Methods). Light grey fields mark years with no survey performed; these fields are filled in with imputed values from TRIM programme. White fields mark the actually counted number of males during two surveys. Ljubljansko barje Cerkniško jezero Breginjski Stol* Nanoščica Planinsko polje Dobrava- Jovsi ** Dolina Reke Snežnik- Pivka Skupaj / Tota l 1992/93 295 126 18 15 36 8 38 14 550 1999 306 68 51 30 39 21 73 20 608 2000 235 68 76 23 32 22 56 15 530 2001 220 81 72 23 30 22 49 14 501 2002 165 95 55 21 33 14 43 14 440 2003 146 93 64 28 29 21 37 12 430 2004 104 76 105 22 29 25 20 10 391 2005 134 59 65 22 25 26 28 7 366 2006 171 28 43 25 26 36 25 9 363 2007 142 68 66 13 11 40 25 3 368 2008 106 44 91 21 16 17 23 8 326 2009 122 70 33 12 15 16 1 7 276 2010 118 68 15 18 16 12 0 7 254 2011 131 103 44 5 16 11 18 2 330 2012 119 88 30 25 24 9 16 11 322 2013 97 45 40 16 11 10 24 9 252 2014 114 63 24 21 14 25 14 3 278 2015 126 76 30 30 28 18 4 6 318 2016 88 73 31 28 40 26 4 3 293 2017 61 78 25 19 21 14 5 3 226 2018 46 113 41 26 23 19 6 8 282 2019 100 123 18 16 34 14 14 5 324 2020 98 103 12 8 26 10 6 4 267 2021 88 45 9 9 18 12 4 4 189 * vključeni le podatki za Breginjski Stol (brez Planje) / only data for Breginjski Stol included (Planja excluded) ** vključeni le podatki za Jovse (brez Kozjanskega) / only data for Jovsi included (Kozjansko excluded) Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 56 Tabela 4: Najmanjše, največje in povprečno število pojočih samcev koscev na osmih SPA v obdobju 1992–2021; za izračun so bili uporabljeni normalizirani podatki iz tabele 3. Table 4: The smallest, the largest and the mean number of calling male Corncrakes at eight SPAs in the 1992–2021 period, with normalized data from Table 3 used for the calculation. Območje / Area Min Max Povprečje (št.) / Average (No.) Povprečje (%) / Average (%) Ljubljansko barje 46 306 139 38,5 Cerkniško jezero 28 126 77 23,1 Breginjski Stol 9 105 44 12,3 Nanoščica 5 30 20 5,8 Planinsko polje 11 40 25 7,1 Dobrava - Jovsi 8 40 19 5,5 Dolina Reke 0 73 22 5,5 Snežnik - Pivka 2 20 8 2,2 Vseh 8 SPA / All 8 SPAs 189 608 354 100% Tabela 5: Primerjava ciljnih vrednosti velikosti populacije kosca na osmih najpomembnejših SPA (Priloga 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020, PUN) z normaliziranim številom koscev v obdobju 2015–2021. Enota so pojoči samci. V zadnjem stolpcu je odstotek od ciljnih velikosti populacij iz PUN, ki je bil dosežen v obdobju 2015–2021, izračunan na podlagi aritmetičnega povprečja za isto obdobje. Table 5: A comparison of target values for Corncrake population sizes at eight most important SPAs (Appendix 6.1 of the Natura 2000 Management Programme for the period 2015–2020, PUN) with the normalized number of Corncrakes in the period 2015–2021. Calling males are the unit. The last column contains the percentage of PUN target values achieved in the 2015–2021 period, calculated on the basis of arithmetic mean for the same period. Območje / Area Ciljna vrednost PUN / Target value PUN Dejanska velikost populacije 2015–2021 / Actual population size 2015–2021 Povprečje 2015– 2021 / Average 2015–2021 Realizacija 2015–2021 (%) / Realization 2015–2021 (%) Ljubljansko barje 290 46–126 87 30 Cerkniško jezero 75 45–123 87 116 Breginjski Stol 70 9–41 24 34 Nanoščica 40 8–30 19 48 Planinsko polje 40 18–40 27 68 Dobrava - Jovsi 40 10–26 16 40 Dolina Reke 60 4–14 6 10 Snežnik - Pivka 25 3–8 5 20 Komentarji v nadaljevanju članka se nanašajo na normalizirane vrednosti. Največ pojočih samcev je bilo preštetih leta 1 999 ( n=608) in najmanj leta 2021 (n=189), ko je vsota na vseh osmih SPA skupaj prvič padla pod 200. V povprečju je bilo največ koscev v obdobju 1992–2021 preštetih na SPA Ljubljansko barje (139 na leto oz. povprečno 38,5 % vseh koscev na osmih SPA), sledita mu SPA Cerkniško jezero (77 na leto ali 23,1 %) in SPA Breginjski Stol (44 na leto ali 12,3 %) (tabela 4). V obdobju 2017−2020 K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 57 Tabela 6: Trend populacije kosca na osmih najpomembnejših območjih za obdobja 1992–2021, 1999–2021 in 2004–2021, izračunan na osnovi normaliziranih podatkov za posamezna območja. Podatki za obdobji 1999–2021 in 2004–2021 so povzeti po Blažič & Denac (2021). Table 6: The Corncrake population trends at eight most important sites for the periods 1992-2021, 1999–2021 and 2004–2021, calculated on the basis of normalized data for individual sites. Data for the periods 1999–2021 and 2004–2021 are taken from Blažič & Denac (2021). Območje / Area Trend 1992–2021 Vrednost trenda / Trend value Trend 1999–2021 Vrednost trenda / Trend value Trend 2004–2021 Vrednost trenda / Trend value Ljubljansko barje zmeren upad / moderate decline 0,9515 ± 0,0075 zmeren upad / moderate decline 0,9535 ± 0,0118 zmeren upad / moderate decline 0,9651 ± 0,0044 Cerkniško jezerostabilen / stable 0,9936 ± 0,0122 stabilen / stable 1,0082 ± 0,0141 negotov / uncertain 1,0300 ± 0,0211 Breginjski Stol negotov / uncertain 0,9617 ± 0,0304 zmeren upad / stable 0,9261 ± 0,0241 strm upad / steep decline 0,9065 ± 0,0087 Nanoščica stabilen / stable 0,9843 ± 0,0141 negotov / uncertain 0,9736 ± 0,0172 stabilen / stable 0,9825 ± 0,0117 Planinsko polje stabilen / stable 0,9800 ± 0,0134 stabilen / stable 0,9877 ± 0,0184 negotov / uncertain 1,0196 ± 0,0228 Dobrava - Jovsi negotov / uncertain 0,9960 ± 0,0257 negotov / uncertain 0,9722 ± 0,0230 zmeren upad / moderate decline 0,9585 ± 0,0105 Dolina Reke zmeren upad / moderate decline 0,9167 ± 0,0259 zmeren upad / moderate decline 0,8932 ± 0,0296 negotov / uncertain 0,9187 ± 0,0732 Snežnik - Pivka zmeren upad / moderate decline 0,9458 ± 0,0120 zmeren upad / moderate decline 0,9402 ± 0,0152 negotov / uncertain 0,9687 ± 0,0243 vseh 8 SPA skupaj / All 8 SPA together zmeren upad / moderate decline 0,9680 ± 0,0055 zmeren upad / moderate decline 0,9707 ± 0,0075 zmeren upad / moderate decline 0,9764 ± 0,0089 je bilo največ koscev preštetih na SPA Cerkniško jezero, na SPA Breginjski Stol pa je njihovo število po letu 2008 strmo upadlo (tabela 3). Primerjava ciljnih vrednosti velikosti populacij kosca na posameznem SPA iz PUN in normalizi - ranega števila koscev v istem obdobju (2015–2021) pokaže, da je le SPA Cerkniško jezero dosegalo oz. celo presegalo ciljno vrednost, medtem ko so druga območja za ciljnimi vrednostmi zaostajala (tabela 5). 3.3 Populacijski trend kosca Trend slovenske populacije kosca, izračunan na podlagi rezultatov dosedanjih nacionalnih popisov (obdobje 1992/93–2020), je zmeren upad. Skupni multiplikativni (letni) imputirani naklon ± SE znaša 0,9680 ± 0,0055 ( Denac 2020). Trend kosca na osmih najpomembnejših območjih za obdobja 1992–2021 (celotno obdobje štetja kosca v Sloveniji), 1999–2021 (leto 1999 je bilo izhodiščno za opredelitev velikosti populacij kosca za določitev SPA za to vrsto v Sloveniji) in 2004–2021 (v letu 2004 je Slovenija vstopila v EU, takrat je zanjo začela veljati Direktiva o pticah) je zmeren upad. Od vstopa Slovenije v EU je število pojočih samcev strmo upadlo na SPA Breginjski Stol ter zmerno upadlo na SPA Dobrava – Jovsi in SPA Ljubljansko barje. Glede na število pojočih samcev je bila populacija od leta 2004 stabilna le na SPA Nanoščica (tabela 6). Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 58 Tabela 7: Površina zemljišč (ha), ki so bila v obdobju 2007–2021 na posameznem SPA vpisana v kmetijsko-okoljski ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) (podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). V vrstici »PUN« so navedeni predvideni hektarji vpisa iz Priloge 6.3 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (PUN, Vlada RS 2015). V vrstici »Realizacija« je odstotek od predvidenih hektarjev iz PUN, ki je bil dosežen v letu 2021. Table 7: Surface size (ha) of land enrolled in the agri-environmental measure Habitats of birds of wet meadows (VTR) on individual SPA in the 2007–2021 period (data provided by the Agency for Agricultural Markets and Rural Development). The line »PUN« contains planned hectares from the Appendix 6.3 of the Natura 2000 Management Programme for the period 2015–2020 (PUN, Vlada RS 2015). The line "Realization 2021" contains percentage of planned hectares from PUN achieved in 2021. Območje / Area Breginjski Stol Cerkniško jezero Dobrava - Jovsi Dolina Reke Ljubljansko barje Nanoščica Planinsko polje Snežnik - Pivka Skupaj / Tota l 2007 0 272 0 3 26 10 0 0 312 2008 0 277 0 3 34 10 0 0 325 2009 0 299 1 4 34 24 4 9 375 2010 0 297 0 4 33 37 8 10 388 2011 0 296 3 4 32 36 8 10 389 2012 0 293 3 4 35 33 8 10 386 2013 0 318 3 5 23 34 8 11 401 2014 0 341 3 6 23 25 9 6 413 2015 0 631 20 19 252 111 51 16 1101 2016 0 717 15 23 297 114 61 22 1250 2017 0 725 15 29 332 114 60 21 1296 2018 0 754 15 28 346 116 66 17 1342 2019 0 775 15 29 359 118 74 19 1388 2020 0 775 5 18 349 101 80 16 1344 2021 0 799 13 16 335 102 98 16 1379 PUN 54 806 283 330 824 227 182 368 3074 Realizacija 2021 (%) / Realization 2021 (%) 0 99 4 5 41 45 54 4 45 3.4 Vpis v kmetijsko-okoljski ukrep VTR V letu 2021 je bilo v ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) vpisanih 1379 ha travnikov na sedmih SPA, kar je znašalo 45 % predvidenega vpisa iz Priloge 6.3 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (Vlada RS 2015). Največji odstotek predvidenega vpisa, kar 99 %, je bil dosežen na Cerkniškem jezeru. Na štirih območjih je bila realizacija vpisa manj kot 10 %, od tega na Breginjskem Stolu sploh ni bilo vpisa (tabela 7). Do vključno leta 2014 je bilo število vpisanih hektarjev zelo skromno, potem pa je močno poraslo (slika 3). Podatki z Ljubljanskega barja za obdobje 2015–2018 kažejo, da je na travnikih, vpisanih v ukrep VTR, pelo več koscev, kot pa bi pričakovali glede na majhno skupno površino izvajanja ukrepa. Površina travnikov na Ljubljanskem barju je v letu 2017 znašala 5992  ha (upoštevani sta kodi 1300 – trajni travniki in 1321 – barjanski travniki, MKGP 2023a). Travniki, vpisani v ukrep VTR v K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 59 obdobju 2015–2018 (tabela 7), so dosegali zgolj 4,2-5,8 % vseh travnikov, kljub temu pa je na njih pel pomemben odstotek koscev: 15,5 % leta 2015, 21,6 % leta 2016, 31,1 % leta 2017 ter 15,2 % leta 2018 ( Jančar & Božič 2015, Božič & Jančar 2016, Jančar 2017 & 2018a). 4. Diskusija 4.1 Stanje kosca na osmih najpomembnejših območjih v Sloveniji Kosec je na Breginjskem Stolu v obdobju 2004–2021 doživel strm upad; ob zadnjem štetju leta 2021 je bilo zabeleženih zgolj devet pojočih samcev ( Blažič & Denac 2021), kar je daleč pod ciljno vrednostjo 70 kličočih samcev iz PUN (tabela 5). Najpomembnejši dejavnik ogrožanja na tem območju je zaraščanje južnih pobočij z lesno vegetacijo in visokimi steblikami. Slednje pripadajo združbama gorskega jelenovca in kranjske selivke Laserpitio sileri-Grafietum golakae ter Haynaldovega glavinca in gorskega jelenovca Centaureo julici-Laserpitietum sileris (Dakskobler & Poldini 2012) (slika 4). Zaraščanje je posledica opustitve košnje ( Čušin 2006, ZRSVN 2006); kot najprimernejši termin za slednjo Dakskobler & Seliškar (2016) navajata julij ali avgust. Planinska paša, ki poteka na ovršnem delu grebena in je kot naravovarstveni ukrep za kosca navedena v Prilogi 6.1 PUN (Vlada RS 2015), v sedanji obliki ni primerna za obnovo in vzdrževanje koščevega habitata. Na območju paše krav je razvita bujna, vrstno osiromašena nitrofilna flora, koscev pa tam zaradi pregoste vegetacije nikoli nismo zabeležili. Po drugi strani se strmejši in težje dostopni deli pobočja še naprej zaraščajo ( Denac 2020). PUN sicer predvideva vpis 54 ha travnikov v ukrep VTR, vendar pa zaradi pomanjkanja interesa lastnikov in težkih razmer (strma, ponekod skalnata pobočja) v VTR v obdobju 2007–2021 ni bil vpisan niti en travnik (tabela 7). Naravovarstveno ukrepanje je oteženo tudi zaradi lastniške razdrobljenosti - parcele so zelo majhne, glede na podatke elektronske zemljiške knjige je lastnikov več sto, mnogi ne živijo v Sloveniji, nekateri pa so že pokojni ( Denac 2020). Slika 3: Površina travnikov, vpisanih v ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) v obdobju 2007– 2021 (podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) Figure 3: The surface of grasslands enrolled in the measure Habitats of birds of wet meadows (VTR) in the 2007– 2021 period (data provided by the Agency for Agricultural Markets and Rural Development) Površina travnikov, vpisanih v ukrep VTR (ha) / Surface of grasslands enrolled in measure VTR(ha) 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 2007 2013 2008 2014 2009 2015 2010 2016 2019 2011 2017 2020 2012 2018 2021 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 60 Za Cerkniško jezero so značilna precejšnja nihanja v številu pojočih koscev, kar je povezano z nihanjem vodne gladine oziroma poplavljeno - stjo jezera ( Polak in sod. 2004). Leta 2019 je bilo na primer ob prvem popisu kosca, ki je potekal v času precej obsežnih poplav, preštetih le 45 samcev. Pred drugim popisom, ki je bil opravljen dva tedna kasneje, se je voda umaknila s travnikov na vzhodnem delu jezera in Dolenjskih blat; na popisu je bilo preštetih 98 koscev ( Jančar 2019). V malce drugačni obliki se je situacija ponovila v letu 2020, ko so poplave kosce prizadele po drugem popisu, tako da je bilo verjetno prvo gnezdenje večine preštetih samcev neuspešno ( Denac 2020). V letu 2021 je bilo jezero poplavljeno tik pred prvim popisom, kar je botrovalo slabemu rezultatu (32 samcev), rezultat pa se ni bistveno izboljšal niti teden dni kasneje ob drugem popisu (37 samcev). Poplave namreč povzročijo zakasnelo rast vegetacije, ki koscem ne omogoča kritja (Blažič & Denac 2021). Poleg tega negativno vplivajo na koščev plen, manjše nevretenčarje, ki jih preženejo iz njihovih refugijev, pri tem pa pogosto postanejo plen vodnih plenilcev ( W antzen in sod. 2008), zaradi česar se kosci na sveže okopnelih travnikih verjetno spopadajo s pomanjkanjem hrane ( Blažič & Denac 2021). Po umiku poplav se kosci ponovno pojavijo na osrednjem delu jezera (Jančar 2019), včasih tudi šele julija ( Kmecl in sod. 2020), kar je lahko z vidika gnezditve pro - blematično, saj se košnja skladno s pravili ukrepa VTR prične v začetku avgusta. Cerkniško jezero je edino območje v Sloveniji, ki dosega oz. celo presega ciljno velikost populacije kosca iz PUN (tabela 5), kar je posledica več dejavnikov (Jančar 2019): (1) naravnih posebnosti, ki otežujejo oz. lokalno celo onemogočajo intenzifikacijo kmetijstva, (2) ustreznosti ukrepa VTR, ki zaradi rednih poplav ne omogoča razraščanja invazivnih tujerodnih vrst, kot je npr. zlata rozga Solidago spp., Slika 4: Južno pobočje Breginjskega Stola se zarašča z visokimi steblikami in lesno vegetacijo (foto: Katarina Denac). Figure 4: Southern slopes of Breginjski Stol are increasingly overgrown with tall herbs and woody vegetation (photo: Katarina Denac). K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 61 in (3) intenzivnega naravovarstvenega dela Javnega zavoda Notranjski regijski park. Slednji opravlja koscu prilagojeno košnjo na 276,4  ha travnikov, vpisanih v ukrep VTR (NRP 2021), z zgledom in promocijo pa k vpisu spodbuja tudi lokalne kmete (Jančar 2019). V letu 2021 je bila tako dosežena kar 99-odstotna realizacija predvidenih hektarjev za vpis ukrepa VTR na Cerkniškem jezeru iz PUN (tabela 7). Populacija kosca v Jovsih je od leta 2004 zmerno upadla, v obdobju 2015–2021 je dosegala v povprečju 40 % ciljne vrednosti iz PUN (tabela 5). Območje se zarašča z lesno vegetacijo, v manjši meri pa se na severnem, najmanj namočenem delu tudi intenzivira ( Žvikart 2009). V okviru projekta LIFE Natura 2000 v Sloveniji (LIFE04 NAT/ SI/000240), ki je potekal v obdobju 2005–2007, je bilo v Jovsih pozno, po 15. juliju, košenih 103,85 ha travnikov. Po podatkih ankete, opravljene med lastniki zemljišč, je Žvikart (2009) ocenila, da bo po izteku projekta še naprej pozno košenih 91,5 ha travnikov, vendar se to ni uresničilo. V ukrep VTR je bilo leta 2021 vpisanih zgolj 13 ha, kar pomeni pičle 4 % od 283 ha, predvidenih v PUN (tabela 7). Dolina Reke je eno od štirih območij z najslabšo realizacijo vpisa v ukrep VTR (zgolj 5 % v letu 2021, tabela 7), populacija kosca pa s štirimi pojočimi samci v letu 2021 močno zaostaja za ciljem iz PUN, ki je 60 parov (tabela 5). Če primerjamo podatke monitoringa zadnjih 10 let (2012–2021) s popisom iz leta 1999, ko je bilo med Topolcem in Zabičami preštetih 61 ( Trontelj 2001) oz. znotraj sedanje meje SPA Dolina Reke 58 pojočih samcev ( Božič 2005b), ugotovimo, da se je število koscev najbolj zmanjšalo na severnem delu območja med Topolcem in Kosezami ter na jugu med Trpčanami in Zabičami, kjer so bili nazadnje zabeleženi leta 2014 ( Božič 2014). V dolini Reke glede na podatke kartiranja habitatnih tipov iz 2011 in 2014 prevladujejo intenzivni travniki (okoli 40 %) in lesna vegetacija (okoli 30 %). Ekstenzivnih vlažnih travnikov je malo (okoli 5 %), nekateri se zaraščajo ( Čarni in sod. 2011, Otopal in sod. 2015). Če lokacije pojočih koscev za zadnjih pet let, ko jih beležimo z GPS-aparatom, primerjamo s kartiranjem habitatnih tipov ( Čarni in sod. 2011), ugotovimo, da jih večina poje na intenzivnih travnikih, nekateri pa celo na njivah (npr. leta 2017 na redko zasejani in močno zapleveljeni žitni njivi pri Vrbovem, K. Denac lastni podatki). Tovrsten izbor habitata daje slutiti, da je gnezditveni uspeh koscev v dolini Reke verjetno slab zaradi prezgodnje košnje. Populacija kosca na Ljubljanskem barju je v obdobju 2004–2021 doživela zmeren upad, njena velikost v obdobju 2015–2021 pa je v povprečju dosegala komaj 30 % ciljne vrednosti iz PUN (tabela  5). Nezadostno je tudi doseganje ciljne vrednosti vpisa v ukrep VTR – le 41 % leta 2021 (tabela 7). Razlogi za upad populacije kosca na Ljubljanskem barju so podrobneje razdelani v Jančar (2018a), najpomembnejši med njimi pa je propad gnezd zaradi prezgodnje prve košnje. Božič (2005a) ocenjuje, da je povprečni datum izleganja mladičev prvega legla na Ljubljanskem barju 15. junij. Mladiči kosca zmorejo leteti šele v starosti 35 dni ( Tyler 1996, Schäffer 1999), vsaj še 14 dni po izvalitvi pa zlahka postanejo žrtve košnje ( Niemann 1995). Jančar & Božič (2015) sta tako kot najbolj zgodnji datum, ko so se mladiči kosca iz prvega legla že sposobni umakniti pred kosilnico, določila 10. julij. Pri oceni vpliva košnje na populacijo kosca smo privzeli, da vsak pojoči samec vključuje tudi vsaj eno samico z jajci oz. mladiči. Kosec je sicer poliginična vrsta ( Green in sod. 1997); gnezda so praviloma v polmeru 100 m od pojočih samcev ( Tyler & Green 1996). Glede na večletne popise pokošenosti travnikov je odstotek koscev na travnikih, ki so okoli 10. julija še nepokošeni ali nepopašeni, na Ljubljanskem barju majhen: leta 2015 je znašal 34 % (Jančar & Božič 2015), leta 2016 53,7 % (Božič & Jančar 2016), leta 2017 49,2 % (Jančar 2017) in leta 2018 42,4 % (Jančar 2018a). V  2019 je bilo 72,5 % preštetih koscev poplavljenih, od preostalih koscev (22) pa jih je bilo le 31,9 % na travnikih, ki so bili okoli 10. julija še nepokošeni ( Jančar 2019). Božič (2005a) je v raziskavi, opravljeni leta 2003, ugotovil, da je bilo sredi junija nepokošenih le 34,1 % travnikov in da je 37,8% koscev pelo na travnikih, ki niso omogočali uspešnega gnezdenja. Opozoril je, da so možnosti za uspešna druga legla zaradi napredovanja košnje še veliko slabše kot za prva legla. Na Ljubljanskem barju je poleg neprimerne rabe travnikov z vidika varstva kosca in drugih talnih gnezdilk dokumentirano tudi izginjanje travnikov. Zaporedna kartiranja habitatnih tipov na določenih delih območja so Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 62 jasno pokazala, da površina ekstenzivnih vlažnih travnikov in sorodnih mokrotnih habitatov (npr. visoka steblikovja, visoka šašja, nizka barja) upada (Erjavec in sod. 2009, Trčak in sod. 2010, Trčak & Erjavec 2014). Božič (2005a) je ugotovil, da se je med letoma 1999 in 2003 odstotek ekstenzivnih travnikov najbolj zmanjšal v tistih kvadratih 1 x 1 km na Ljubljanskem barju, kjer je v taistem obdobju kosec izginil oziroma je njegovo število upadlo (– 40,4 %) ter v občasno zasedenih kvadratih (– 54,8 %). Hkrati se je v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo število upadlo, površina intenzivnih travnikov povečala ( Božič 2005a). In - tenzifikaciji so najbolj izpostavljeni trije kvalifikaci - jski habitatni tipi (HT) za območje Natura 2000 Ljubljansko barje, in sicer travniki s prevladujočo stožko ( Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) s kodo 6410, nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem s kodo 6430 in nižinski ekstenzivno gojeni travniki ( Alopecurus pratensis , Sanguisorba officinalis) s kodo 6510 (Erjavec in sod. 2009, Trčak in sod. 2010, Trčak & Erjavec 2014). Površina teh habitatnih tipov, ki so gnezditveno pomembni za kosca ( Božič 2005a), se je od prvega opravljenega kartiranja v obdobju 1999–2003 (Rozman in sod. 2003) zmanjšala predvsem zaradi spreminjanja v njive in intenzifik - acije rabe (uporaba večje količine gnojil, pogostejša košnja, premena v pašnike), manjšo vlogo pa sta pri njihovem upadu odigrala zaraščanje z lesno vegetacijo in tujerodnimi invazivnimi vrstami ter urbanizacija ( Erjavec in sod. 2009, Trčak in sod. 2010, Trčak & Erjavec 2014). V okolici Črne vasi je med letoma 1999 in 2009 izginila več kot polovica travnikov s HT 6410, več kot 99% HT 6430 in okoli 40% travnikov s HT 6510. Od slednjih jih je bilo 58 ha spremenjenih v njive, 94,4 ha intenzivi - ranih in 9,5 ha spremenjenih v pašnike ( Erjavec in sod. 2009). Pri kartiranju okoli 25 km 2 velike negozdne površine znotraj prve varstvene cone Krajinskega parka Ljubljansko barje v letu 2010 je bil v primerjavi z obdobjem 1999–2003 ugotovljen porast njivskih površin. Kar 29% novih njiv je Slika 5: Intenzivna paša krav na Planinskem polju (foto: Blaž Blažič) Figure 5: Intensive cattle grazing at Planinsko polje (photo: Blaž Blažič) K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 63 nastalo iz ekstenzivnih travnikov. Na kartiranem območju je izginila polovica travnikov s HT 6510; 18 % jih je bilo spremenjenih v njive, 11 % pa v intenzivne travnike ( Trčak in sod. 2010). Na ploskvah, ki so bile kartirane v letu 2014, se je površina travnikov s HT 6410 zmanjšala za kar 90 % v primerjavi z obdobjem 1999–2003, tretjina jih je bila spremenjena v intenzivne kmetijske površine ( Trčak & Erjavec 2014). Premeno travnikov v njive je na Ljubljanskem barju na podlagi podatkov popisov pokošenosti ovrednotil tudi Jančar (2018b). Ugotovil je, da je bilo na 5559 ha velikem popisnem območju (44,9 % SPA Ljubljansko barje) v obdobju 2014–2017 v njive preoranih vsaj 119,9 ha travnikov. Trend populacije kosca na SPA Nanoščica je bil za obdobje 2004–2021 stabilen, vendar pa je bilo doseganje ciljne vrednosti velikosti populacije iz PUN le 48 % (tabela 5). Podobnega ranga je bila realizacija vpisa ukrepa VTR, ki je leta 2021 znašala 45 % (tabela 7). Najslabše stanje koscev je bilo v zadnjih petih letih ugotovljeno na zahodni popisni ploskvi (Landol – Šmihel pod Nanosom – Velika Brda – Hruševje – Orehek – Dilce), kjer je povprečno število preštetih koscev s šest samcev v obdobju 2004–2016 upadlo na zgolj 1,4 v obdobju 2017–2021. Vzrok za takšno poslabšanje nam ni znan, določeni podatki s terena pa kažejo na precej razširjene koscu neustrezne kmetijske prakse, kot sta zgodnja prva košnja (marsikje že v začetku junija, B. Mingot osebno) ter intenzivna paša krav predvsem v zahodnem delu SPA, ki bi lahko pomembno prispevala k slabšanju habitata kosca. Ne glede na navidezno stabilen populacijski trend gre tako morda na tem območju za ekološko past, kjer kosci sicer začnejo gnezditi, vendar pri tem niso uspešni. Na Planinskem polju je bil trend kosca v obdobju 1999–2021 negotov, povprečna velikost populacije v obdobju 2015–2021 pa je dosegala 68 % ciljne vrednosti iz PUN (tabela 5). V ukrep VTR je bilo leta 2021 vpisanih 54 % površin, predvidenih v PUN (tabela 7). Kvaliteta koščevega habitata se je na Planinskem polju v desetletju po Slika 6: Travniki na JV delu Planinskega polja (Unški log) so praviloma košeni že v drugi polovici maja; foto z dne 21. 5. 2020 (foto: Katarina Denac). Figure 6: Meadows in the SE part of Planinsko polje (Unški log) are normally cut for the first time in the second half of May; photo taken on 21 May 2020 (photo: Katarina Denac). Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 64 prvem kartiranju habitatnih tipov ( Seliškar in sod. 2010) močno poslabšala zaradi širjenja intenzivne paše (slika 5), ki sedaj zajema skoraj celotno polje, točkovnega gnojenja s kurjim gnojem, ki ga v času poplav voda raznese po celotnem polju in ga evtrofizira, izsuševanja in zgodnje košnje (slika 6). Paša negativno vpliva na habitat kosca ( Berg & Gustafson 2007, Dorresteijn in sod. 2015), tako da na primer v ukrepu VTR ni dovoljena. Površina travnikov z modro stožko (HT 6410) se je na južnem delu polja zmanjšala za 70 %, bazična nizka barja pa so prisotna le še v sledovih (B. Blažič osebno ). Dosedanji popisi pokošenosti kažejo, da le manjši odstotek preštetih koscev poje na travnikih, ki so okoli 10. julija še nepokošeni: leta 2016 je znašal 24 % (Božič & Jančar 2016), leta 2018 pa 44,6 % (neobjavljeni podatki DOPPS, analizirani skladno z metodo iz Božič & Jančar 2016). Trend populacije kosca na SPA Snežnik  – Pivka je bil za obdobje 2004–2021 negotov, območje pa je med slabšimi, kar se tiče realizacije vpisa ukrepa VTR (leta 2021 le 4 % od predvidene vrednosti, tabela 7) in doseganja ciljne vrednosti velikosti populacije (v povprečju le 20 %, tabela 5). Tako kot na Nanoščici tudi tu ni na voljo podatkov o spremembah v koščevem habitatu, vendar pa opažanja s terena kažejo na podobne težave - večina ravninskih, bolj mezofilnih travnikov je košenih prezgodaj (konec maja ali začetek junija), suhi travniki v bolj gričevnatih delih pa so marsikje spremenjeni v pašnike (K. Denac lastni podatki) in verjetno za kosca že v osnovi neprimerni, saj so mu ljubši vlažni travniki (Schäffer & Koffijberg 2004). Doseganje ciljev PUN je tako za tarčno velikost populacij kosca na posameznih SPA kot tudi za vpis v VTR razmeroma slabo, izjema je le Cerkniško jezero. Nekateri ukrepi PUN so ostali v celoti neuresničeni, na primer razvoj ukrepa za preprečevanje zaraščanja in vzdrževanje habitata kosca na Breginjskem Stolu in v Julijcih. Zlasti na Breginjskem Stolu je zaradi topografije, demografskih in ekonomskih dejavnikov nerealno pričakovati, da bo ponovno vzpostavljena košnja travnikov. Po drugi strani obstoječa planinska paša uničuje habitat kosca in je ne bi smeli spodbujati, treba pa bi bilo oceniti, ali je morda za dolgoročno vzdrževanje habitata kosca primerna ekstenzivna paša koz po čredinkah (razdelitev območja na manjše število večjih čredink, paša koz znotraj posamezne čredinke le eno leto, v naslednjem letu premik živali na drugo čredinko, tako da je večina čredink v posameznem letu nepašenih, s tem pa je koscu na voljo zadosti gnezditvenega habitata). 4.2 Stanje kosca drugje po Sloveniji V letu 2020 opravljeni nacionalni popis kosca je pokazal, da se je njegova populacija v 30 letih zmanjšala za okoli polovico. Upad je bil zaznan tako na nivoju celotne države kot tudi znotraj omrežja Natura 2000, v katero je zajetih več kot 90 % pojočih samcev in kjer je država dolžna zagotavljati ugodno ohranitveno stanje vrste. Le malo lokalitet zunaj osmih redno štetih SPA je takšnih, da so, sodeč po rezultatih nacionalnih popisov, redno zasedene z večjim številom koscev (≥3). Mednje sodijo Dolenjevaško polje pri Ribnici, južna pobočja Krna in Planja; na slednji je bil sicer leta 2020 zabeležen le en samec (Jančar & Božič 2015, Denac 2020). Stanje habitata pa tudi na redno zasedenih lokalitetah ni dobro, saj po podatkih popisovalcev na večini ravninskih območij prihaja do prezgodnje prve košnje; to velja npr. za Dolenjevaško polje (A. Kozina osebno ) in Horjulsko dolino ( T. Remžgar osebno ). Po drugi strani pa se alpske lokalitete, kot so planina Kuhinja v Krnskem pogorju ter južna pobočja Črne prsti, spoprijemajo z zaraščanjem na eni in preveč intenzivno pašo na drugi strani, enako kot Breginjski Stol ( Denac 2020). Večina lokalitet v nacionalnih popisih je bila zasedena z enim ali največ dvema koscema ( Božič 2010, Jančar & Božič 2015, Denac 2020). Verjetnost razmnoževanja na takšnih območjih je zelo majhna, saj posamezni samci večinoma ostanejo nesparjeni ( Schäffer & Münch 1993). Ponekod so bili kosci odkriti v povsem netipičnem habitatu (pšenična njiva, melioracijski jarek, pas trave med dvema njivama), kar kaže na osebke na selitvi (Denac 2020). Drugod gre za ostanke nekdaj večjih populacij, kot na primer na Dolenjevaškem polju, delu Ribniške doline, v kateri je v 90ih letih 20. stoletja pelo do 20 koscev ( Perušek 2000). Lokalitete zunaj redno štetih osmih SPA so z izjemo Julijcev in Dolenjevaškega polja za kosca zanemarljivega pomena. K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 65 4.3 Varstvo kosca v Evropi in Sloveniji Po propadu socializma in z njim povezanih kolektivnih kmetij okoli leta 1990 se je površina ustreznega habitata za kosca zaradi opuščanja njiv precej povečala, in sicer predvsem na Poljskem in v Rusiji. To se je pokazalo v pozitivnih pop - ulacijskih trendih in verjetno pomagalo stabi - lizirati številčnosti tudi v drugih delih Evrope. Po vstopu vzhodnoevropskih držav v EU pa so se zaradi skupne kmetijske politike že pričeli kazati negativni trendi ptic kmetijske krajine, med drugim tudi kosca ( Koffijberg in sod. 2016, Bellebaum & Koffijberg 2018). Nekatere evropske države beležijo zelo majhna nihanja v številčnosti koscev (npr. Irska, Škotska in Francija), medtem ko so nihanja v drugih državah precejšnja, kar kaže na to, da so tamkajšnje populacije v veliki meri odvisne od imigracije iz Vzhodne Evrope. Videti je tudi, da so kosci v Veliki Britaniji in Franciji veliko bolj zvesti svojim gnezditvenim območjem kot kosci v preostali Evropi, ki se lahko v eni gnezditveni sezoni premaknejo tudi za 1500 km (Koffijberg in sod. 2016). Iz Slovenije je znan primer odraslega samca kosca, ki je bil junija 2013 obročkan na Planinskem polju, naslednje leto pa je bil ponovno ujet na Češkem v času gnezditve (Vrezec in sod. 2015). Ne glede na velike populacije koscev v državah Vzhodne Evrope ( Keišs 2020) in njegov ugodni evropski varstveni status (neogrožena vrsta, LC – least concern; BirdLife International 2021) pa se upadi v Evropi še nadaljujejo, zlasti na njenem jugu in zahodu ( Koffijberg in sod. 2016), tako da je skupen populacijski trend za Evropo upad (BirdLife International 2021). Ena redkih držav s porastom populacije je Škotska, razlog za to pa so učinkoviti kmetijsko-okoljski ukrepi, vpisani na kar polovici vsega koščevega habitata (Bellebaum & Koffijberg 2018). Dodatno negotovost glede dolgoročne usode koscev v Evropi vnaša tudi površinsko zelo omejen monitoring v Rusiji, iz katerega je težko delati zanesljive zaključke ( Koffijberg in sod. 2016). Kosec je zato ostal na seznamu prioritetnih vrst za sofinanciranje v projektih LIFE, ki je bil posodobljen aprila 2021 (European Commission 2021). Program LIFE je evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. V  njegovi podatkovni bazi je za obdobje 1992–2020 navedenih kar 87 projektov, ki so se posredno ali neposredno ukvarjali z varstvom kosca in njegovega habitata ( European Commission 2022). V Sloveniji so bili do sedaj zaključeni trije projekti LIFE, ki so se v celoti ali delno osredotočali tudi na kosca: Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca ( Crex crex ) v Sloveniji (LIFE03 NAT/SLO/000077), Presihajoče Cerkniško jezero (LIFE06 NAT/SI/000069) in NATURA 2000 v Sloveniji  – upravljavski modeli in informacijski sistem (LIFE04 NAT/ SI/000240). Trenutno poteka še en projekt LIFE, ki posredno tudi prispeva k varstvu koščevega habitata na Cerkniškem jezeru, to je Izboljšanje stanja območij Natura 2000 na presihajočem Cerkniškem jezeru z renaturacijo struge Stržena (LIFEI6 NAT/SI/000708). V Sloveniji so poleg tega v teku še trije projekti, ki jih sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (t.i. kohezijski projekti) in se vsaj posredno, prek varstva in obnove habitata, tičejo kosca: PoLjuba (JZ KPLB 2022), Kras.Re.Vita (NRP 2022) in Pivka.Kras.Presiha ( Občina Pivka 2022). Projektno financiranje ima svoje prednosti, kot sta večja fleksibilnost pri izvajanju varstvenih ukrepov in možnost poglobljenega komuniciranja z lastniki zemljišč, ter slabosti. Med slednjimi velja poudariti predvsem prostorsko omejenost izvedenih varstvenih ukrepov, ki praviloma zajamejo največ nekaj 100 ha površin, ter umanjkanje sredstev za nadaljnje delo po koncu projekta. Obstaja torej jasna potreba po sistemsko financiranem in velikopovršinskem naravo - varstvenem ukrepanju za kosca, ki jo v Sloveniji in EU uresničujemo prek ukrepov kmetijske politike. Večina evropskih kmetijsko-okoljskih ukrepov za kosca dovoljuje prvo košnjo po 1. avgustu oz. po 15. juliju v kombinaciji s koscu prijaznim načinom košnje, torej od sredine travnika navzven ali pa s puščanjem nepokošenega otoka sredi travnika. Pod tovrstnim upravljanjem je v Evropi okoli 6 % populacije kosca, kar je po ocenah strokovnjakov premalo, da bi se pokazali pozitivni učinki v lokalnih populacijah. Na Škotskem si je kosec opomogel, ko je bilo v ustrezne ukrepe vključenega več kot 50 % njegovega habitata. Ukrepi, ki Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 66 podpirajo le eno gnezditev na leto (prva košnja sredi julija) in zajamejo manj kot 50 % populacije, so najverjetneje nezadostni za zagotavljanje stabilnih populacij ( Bellebaum & Koffijberg 2018). Slovenski ukrep za varstvo kosca je bil oblikovan v okviru projekta LIFE Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca ( Crex crex ) v Sloveniji in je začel veljati leta 2007 ( Uradni list RS 2007). Vpis v ukrep je bil v obdobju 2007–2014 pičel, saj je za celotno državo znašal zgolj 312–413 ha (tabela 7). Z novim programskim obdobjem, ki se je začelo leta 2015, se je vpis povečal za več kot trikrat, in sicer na 1101–1388 ha (tabela 7, slika 3). Najverjetnejši vzrok za povečanje vpisa je bilo višje letno plačilo: v obdobju 2007–2014 je lastnik dobil 83,23 €/ha ( Uradni list RS 2007), od 2015 v dolini Reke, na Ljubljanskem barju, Planinskem polju in Snežnik - Pivka 258,40 €/ha, na drugih območjih pa 158,20 €/ha ( Uradni list RS 2015). Ta zneska sta bila leta 2016 še povečana, in sicer na 349,99 €/ha oz. 223,10 €/ha ( Uradni list RS 2016). Kljub temu povečanju ima večina evropskih držav in regij še vedno višje plačilo kot Slovenija ( Bellebaum & Koffijberg 2018). Z leti izvajanja so se pri ukrepu VTR na določenih območjih pokazale tudi nekatere administrativne in vsebinske pomanjkljivosti ( Jančar 2018a): (1) ukrep ne prepoveduje izsuševanja travnikov, čeprav je izsuševanje eden glavnih vzrokov za izginjanje koščevega habitata; (2) v ukrep je mogoče vpisati tudi naravovarstveno nepomembna travišča oz. površine, zarasle z invazivnimi tujerodnimi vrstami, saj ni nobene kontrole kvalitete travišč pred vpisom; (3) vsakoletna pozna košnja na manj vlažnih travnikih omogoči razrast invazivnih vrst, kot je na primer zlata rozga Solidago sp., ki težave povzroča predvsem na Ljubljanskem barju (Blažič in sod. 2020). Zlato rozgo lahko oslabimo in dolgoročno uničimo z večkratno košnjo letno (Weber & Jakobs 2005), kar počnemo tudi v Naravnem rezervatu Iški morost v okviru projekta PoLjuba ( Gamser in sod. 2020). Z namenom izboljšanja učinkovitosti in privlačnosti ukrepa VTR je bil v letih 2019–2020 uresničen projekt Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR, ki je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dvostopenjski VTR vsebuje naslednje izboljšave ( ZRSVN in sod. 2020): (1) kjer kosec v okviru državnega monitoringa v tekočem letu ni zabeležen, je prva košnja vpisanega travnika mogoča že po 10. 7., kar po eni strani omogoča gnezdenje drugim travniškim vrstam (npr. repaljščica Saxicola rubetra , veliki škurh Numenius arquata, prepelica Coturnix coturnix ), po drugi pa dolgoročno ohranjanje koščevega habitata; (2) lastnik zemljišča si izbere enega od treh načinov košnje, vsi pa so prilagojeni varstvu kosca (košnja od sredine navzven, košnja od enega roba travnika proti drugemu ter puščanje nepokošenega otoka na sredini); (3) predvidena so dodatna plačila za izvajanje prilagojene rabe v prehranjevalnem in gnezditvenem habitatu kosca ter za območja zgostitev pojočih samcev . Ne glede na vse izboljšave pa VTR še vedno ostaja prostovoljen ukrep, zato je težko napovedati, ali se bo vanj vpisalo zadostno število kmetijskih gospodarstev. Na vprašljivost doseganja naravovarstvenih ciljev zgolj s prostovoljnimi ukrepi je opozorila tudi Evropska komisija v svojem opominu Republiki Sloveniji glede upada travniških vrst ptic, med drugim tudi kosca (DOPPS 2020). Država je sicer s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023–2027 skušala narediti korak naprej k uvedbi obveznih ukrepov, saj je za določena območja Natura 2000 predvidela plačila Natura 2000 (MKGP 2022). Tako naj bi na Planinskem polju obvezne ukrepe izvajali v coni travniške morske čebulice Scilla litardierei (71,9 ha), na Ljubljanskem barju pa v coni barjanskega okarčka Coenonympha oedippus (253,5 ha) (ZRSVN 2018). Zaradi ostrega nasprotovanja kmetov pa je država v letu 2023 obvezne ukrepe ukinila in namesto njih predvidela prostovoljno intervencijo »Habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000«, ki naj bi se pričela izvajati šele v letu 2024 (MKGP 2023b). Ta naj bi bila vpisana na primerljivo velikem območju kot plačila Natura 2000, vendar ni jasno, kako bo glede na prostovoljno naravo intervencije država to dosegla. Zagotovo bo podatek o obsegu vpisanih površin pomemben za Evropsko komisijo, ki proti Sloveniji še vedno vodi postopek zaradi upada ptic kmetijske krajine ter kvalifikacijskih vrst ptic na nekaterih območjih Natura 2000, med drugim tudi kosca na Ljubljanskem barju, Breginjskem Stolu in Planinskem polju (European Commission 2023). K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 67 5. Povzetek Prvi državni popis kosca Crex crex v Sloveniji je bil opravljen v letih 1992/93, temu pa je sledilo še nadaljnjih pet v letih 1999, 2004, 2010, 2015 in 2020. V letu 2004 se je pričel vsakoletni monitoring osmih najpomembnejših območij Natura 2000 (območij SPA) za kosca. Oba podatkovna seta kažeta na zmeren upad populacije od leta 1992. Po vstopu Slovenije v EU leta 2004 je populacija kosca strmo upadla na SPA Breginjski stol in zmerno upadla na SPA Dobrava - Jovsi zaradi zaraščanja z grmovjem, medtem ko je vzrok za zmeren upad na SPA Ljubljansko barje posledica intenzivnega upravljanja s travišči in spreminjanja travnikov v njive, rezultat tega pa uničenje gnezd in habitata. Leta 2020 je bilo v Sloveniji število pojočih samcev v primerjavi z letom 1999, ko je bilo teh zabeleženih največ (683), 55 % manj. Največje povprečno število koscev v obdobju 1992–2021 je bilo prešteto na SPA Ljubljansko barje (139 pojočih samcev/leto), medtem ko je bilo najmanjše povprečno število prešteto na SPA Snežnik  – Pivka (8 pojočih samcev/leto). Primerjava ciljnih vrednosti velikosti populacij kosca posameznih območji SPA v državnem Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 s prešteto velikostjo populacije prikazuje, z izjemo SPA Cerkniško jezero, da vsa SPA-območja zaostajajo za ciljnimi vrednostmi za 32–90 %. Prav tako je večina lokacij daleč od doseganja ciljnih vrednosti za vpis kmetijsko okoljskega ukrepa VTR (prva košnja po 1. avgustu). Članek obravnava tudi slabosti trenutnega ukrepa VTR, njegovo reformo leta 2021 ter druge možne ukrepe in finančne vire za ohranitev kosca. Zahvala Pri popisih kosca so v 30 letih sodelovale stotine popisovalcev, nekateri zgolj enkrat, drugi vztrajajo vsa ta leta. Pomoč prav vsakega je (bila) izjemno dragocena, zlasti pri prostorsko izjemno obsežnih nacionalnih popisih. Vsem popisovalcem se zato iskreno zahvaljujem! 6. Viri Bellebaum J., Koffijberg K. (2018): Present agri- environment measures in Europe are not sufficient for the conservation of a highly sensitive bird species, the Corncrake Crex crex . – Agriculture, Ecosystems & Environment 257: 30–37. Berg Å. , Gustafson T. (2007): Meadow management and occurrence of corncrake ( Crex crex ). – Agriculture, Ecosystems & Environment 120 (2): 139–144. BirdLife International (2021): European Red List of Birds. – Publications Office of the European Union, Luxembourg. Blažič B., Denac K. (2021): Kosec Crex crex . pp. 76-90 In: Denac K., Blažič B., Božič L., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U .: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2021. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Blažič B., Gamser M., Šalamun Ž. (2020): Pregled ornitoloških podatkov, zbranih na območju Naravnega rezervata Iški morost v obdobju 2000-2018. Projekt PoLJUBA (OP20.02644). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. – DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. – DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2005a): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov. – Acrocephalus 26 (124): 3–21. Božič L. (2005b): Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004. – Acrocephalus 26 (127): 171–179. Božič L. (2010): Kosec Crex crex . pp. 39–52. In: Denac K., Božič L., Rubinić B., Denac D., Mihelič T., Kmecl P ., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010. Delno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. – DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2014): Kosec Crex crex . pp. 75-89. In: Denac K., Božič L., Mihelič T., Kmecl P., Denac D., Bordjan D., Jančar T., Figelj J.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2014. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. – DOPPS, Ljubljana. Božič L., Jančar T. (2016): Kosec Crex crex . pp. 62-85 In: Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Božič L., Jančar T., Denac D., Bordjan D., Figelj J.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2016. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 68 Chamberlain D.E., Fuller R.J., Bunce R.G.H., Duckworth J.C., Shrubb M. (2000): Changes in the abundance of farmland birds in relation to the timing of agricultural intensification in England and Wales. – Journal of Applied Ecology 37 (5): 771–788. Čarni A., Čelik T., Dakskobler I., Košir P., Juvan N., Marinšek A., Sajko I., Šilc U. , Vreš B. (2011): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije: območje Reka, Marindol, Volčeke, Kras  – Lokev, Mirna. Končno poročilo.  – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Čušin B. (2006): Rastlinstvo Breginjskega kota. – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Dakskobler I., Poldini L. (2012): Two new tall herb communities with the dominant Laserpitium siler and Grafia golaka from the SE Alps (NE Italy, W Slovenia). – Hacquetia 11 (1): 47–89. Dakskobler I., Seliškar A. (2016): Two new montane grassland communities from the SE Alps (N Slovenia). – Hacquetia 15 (1): 31–48. Denac K. (2020): Kosec Crex crex . pp. 68-91 In: Denac K., Božič L., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U .: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2020 in sinteza monitoringa 2019-2020. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Denac K., Kmecl P. (2021): Land consolidation negatively affects farmland bird diversity and conservation value. – Journal of Nature Conservation 59: 125934. Donald P.F., Green R.E., Heath M.F. (2001): Agricultural intensification and the collapse of Europe's farmland bird populations. – Proceedings of the Royal Society B 155 (1462): 39–43. Donald P.F., Sanderson F.J., Burfield I.J., van Bommel F.P.J. (2006): Further evidence of continent-wide impacts of agricultural intensification on European farmland birds, 1990–2000.  – Agriculture, Ecosystems & Environment 116 (3/4): 189–196. DOPPS (2020): Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije.  – [https://www.ptice. si/2020/02/odgovor-republike-slovenije-na-uradni- opomin-evropske-komisije/], 5/1/2022. Dorresteijn I., Teixeira L., von Wehrden H., Loos J., Hanspach J., Stein J.A.R., Fischer J. (2015): Impact of land cover homogenization on the Corncrake (Crex crex ) in traditional farmland.  – Landscape Ecology 30 (8): 1483–1495. EBCC (2021): European indicators.  – [ https://pecbms. info/trends-and-indicators/indicators/ ], 25/12/2021. Erjavec D., Govedič M., Grobelnik V., Jakopič M., Trčak B. (2009): Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih tipov v Mestni občini Ljubljana. Končno poročilo. Naročnik: Mestna občina Ljubljana.  – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. European Commission (2021): LIFE Priority birds.  – [https://ec.europa.eu/environment/nature/ conservation/wildbirds/life_priority/index_ en.htm], 4/1/2022. European Commission (2022): LIFE project database. – [https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/ external/life-project-database], 4/1/2022. European Commission (2023): European Commission at work. – [https:/ /ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/ infringements-proceedings/infringement_decisions/], 20/10/2023. Gamero A., Brotons L., Brunner A., Foppen R., Fornasari L., Gregory R.D., Herrando S., Hořák D., Jiguet F., Kmecl P., Lehikoinen A., Lindström Å., Paquet J.-Y., Reif J., Sirkiä P.M., Škorpilová J., van Strien A., Szép T., Telenský T., Teufelbauer N., Trautmann S., van Turnhout C.A.M., Vermouzek Z., Vikstrøm T., Voříšek P. (2017): Tracking Progress Towards EU Biodiversity Strategy Targets: EU Policy Effects in Preserving its Common Farmland Birds. – Conservation Letters 10 (4): 395–402. Gamser M., Šalamun Ž., Blažič B., Kljun I. (2020): Pregled gospodarjenja s habitati na območju Naravnega rezervata Iški morost v obdobju 2004–2018. Projekt PoLJUBA (OP20.02644). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – DOPPS, Ljubljana. Green R. E., Rocamora G., Schäffer N. (1997): Population, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. – Vogelwelt 118: 117–134. Guerrero I., Morales M.B., Oñate J.J., Geiger F., Berendse F., de Snoo G., Eggers S., Pärt T., Bengtsson J., Clement L .W., Weisser W.W., Olszewski A., Ceryngier P., Hawro V., Liira J., Aavik T., Fischer C., Flohre A., Thies C., Tscharntke T. (2012): Response of ground-nesting farmland birds to agricultural intensification across Europe: Landscape and field level management factors. – Biological Conservation 152: 74–80. Hudson A .V., Stowe T.J., Aspinall S.J. (1990): Status and distribution of Corncrakes in Britain in 1988. – British Birds 83 (5): 173–187. Jančar T. (2017): Kosec Crex crex . pp. 46–63 In: Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Jančar T., Denac D., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2017. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Jančar T. (2018a): Kosec Crex crex . pp. 62–102 In: Denac K., Jančar T., Božič L., Mihelič T., Koce U., Kmecl P., Kljun I., Denac D., Bordjan D. (2018): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2018 in sinteza monitoringa 2016-2018. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 69 Jančar T. (2018b): Popis pokošenosti na Ljubljanskem barju 2017  – popis rabe kmetijskih zemljišč s poudarkom na datumu košnje, verzija 2.0. Poročilo. – DOPPS, Ljubljana. Jančar T. (2019): Kosec Crex crex . pp. 56–82 In: Denac K., Božič L., Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2019. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  – DOPPS, Ljubljana. Jančar T., Božič L. (2015): Kosec Crex crex . pp. 52–87 . In: Denac K., Mihelič T ., Kmecl P ., Denac D., Bordjan D., Figelj J., Božič L., Jančar T .: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2015. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Jeliazkov A., Mimeta A., Chargé R., Jiguet F., Devictor V., Chiron F. (2016): Impacts of agricultural intensification on bird communities: New insights from a multi-level and multi-facet approach of biodiversity. – Agriculture, Ecosystems & Environment 216: 9–22. JZ KPLB (2022): PoLjuba. – [ https://www.poljuba.si/ ], 4/1/2022. Keišs O. (2020): Crex crex . pp. 214–215. In: Keller V, Herrando S., Voříšek P., Franch M., Kipson M., Milanesi P., Martí D., Anton M., Klvaňová A., Kalyakin M.V., Bauer H.-G., Foppen R.P.B. (eds.): European Breeding Bird Atlas 2: Distribution, abundance and change.  – European Bird Census Council & Lynx Edicions, Barcelona. Kmecl P., Gamser M. (2021): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2021. – DOPPS, Ljubljana. Kmecl P., Denac K., Ploj A., Gamser M. (2020): Poročilo popisa ptic na Cerkniškem jezeru v letu 2019. Projekt LIFE Stržen (LIFE16NAT/SI/000708).  – DOPPS, Ljubljana. Koffijberg K., Hallmann C., Keišs O., Schäffer N. (2016): Recent population status and trends of Corncrakes Crex crex in Europe. – Vogelwelt 136: 75 – 87. MKGP (2022): Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.  – [https://skp.si/skupna- kmetijska-politika-2023-2027], 27/2/2023. MKGP (2023a): Register kmetijskih gospodarstev.  – [https://rkg.gov.si/vstop/], 11/03/2023. MKGP (2023b): Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Druga sprememba. – [https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027], 11/12/2023. MOP (2021 ): V pripravi že tretji program upravljanja območij Nature 2000 v Sloveniji. – [http://www.natura2000.si/ novica/v-pripravi-ze-tretji-program-upravljanja-obmocij- nature-2000-v-sloveniji], 29/12/2021. Niemann S. (1995): Habitat Management for Corncrakes. Draft report. – RSPB, Sandy. NRP (2021): Program razvoja podeželja.  – [ ht tps:// www.notranjski-park.si/program-razvoja-podezelja ], 29/12/2021. NRP (2022): KRAS.RE.VITA. – [ https://www.kras. notranjski-park.si/], 4/1/2022. Občina Pivka (2022): Začenjamo z izvajanjem projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA.  – [ https://pivka.si/ objava/449079], 4/1/2022. Otopal J., Ivajnšič D., Pipenbaher N., Kaligarič M. (2015): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Območje Reka 2. Končno poročilo.  – Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Maribor. Pannekoek J., van Strien A.J. (2009): TRIM 3 Manual. – Statistics Netherlands, Voorburg. Peake T.M., McGregor P.K . (2001): Corncrake Crex crex census estimates: a conservation application of vocal individuality.  – Animal Biodiversity and Conservation 24 (1): 81–90. Perušek M. (2000): Ribniška dolina. pp. 129–136. In: Polak S. (ed.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. – DOPPS, Ljubljana. Polak S., Kebe L., Koren B. (2004): Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkniškem jezeru (Slovenija). – Acrocephalus 25 (121): 61–72. Reif J., Voříšek P., Šťastný K., Bejček V., Petr J. (20 08): Agricultural intensification and farmland birds: new insights from a central European country. – Ibis 150 (3), 596–605. Rozman B., Trčak B., Erjavec D. (2003): Uskladitev tipologije habitatnih tipov celotnega območja načrtovanega KP Ljubljansko barje in obnovitev stanja habitatnih tipov na izbranih naravovarstveno pomembnih območjih načrtovanega KP Ljubljansko barje. Naročnik: Mestna občina Ljubljana. – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Schäffer N. ( 1999): Habitatwahl und Partnerschaftssystem von Tüpfelralle Porzana porzana und Wachtelkönig Crex crex . – Ökologie der Vögel 21 (1): 1–267. Schäffer N., Koffijberg K. (2004): Corncrake ( Crex crex ). – BWP Update 6 (1/2): 55–76. Schäffer N., Münch S. (1993): Untersuchungen zur Habitatwahl und Brutbiologie des Wachtelkönigs Crex crex im Murnauer Moos/Oberbayern.  – Vogelwelt 114 (2): 55–72. Seliškar A., Čelik T., Čušin B., Dakskobler I., Sajko I., Vreš B. (2010): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije, območje Planinsko polje: končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor.  – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Trčak B., Erjavec D. (2014): Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov v Krajinskem parku Ljubljansko barje – izbrana območja. Končno poročilo. Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 70 Naročnik: Krajinski park Ljubljansko barje. – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Trčak B., Erjavec D., Govedič M., Grobelnik V. (2010): Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov izbranih območij v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Končno poročilo. Naročnik: Mestna občina Ljubljana. – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Trontelj P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992–93. – Acrocephalus 16 (73): 174–180. Trontelj P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo. – Acrocephalus 22 (108): 139–147. Tyler G.A. (1996): The ecology of the Corncrake, with special reference to mowing on breeding production. PhD thesis.  – National University of Ireland, University College Cork. Tyler G.A., Green R.E. (1996): The incidence of nocturnal song by male Corncrakes Crex crex is reduced during pairing. – Bird Study 43: 214–219. Uradni list ES (1979): Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS). Uradni list Evropskih skupnosti L 103/1. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). No. 49/2004. Uradni list RS (2007): Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013. No. 19/20 07. Uradni list RS (2013): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). No. 33/2013. Uradni list RS (2015): Uredba o ukrepih kmetijsko- okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. No. 13/2015. Uradni list RS (2016): Uredba o ukrepih kmetijsko- okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. No. 16/2016. Vlada RS (2015): Program upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020).  – Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Vrezec A., Fekonja D. Denac K. (2015): Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke. – Acrocephalus 36 (166/167): 145–172. W antzen K.M., Junk W.J., Rothhaupt K-O. (2008): An extension of the floodpulse concept (FPC) for lakes. – Hydrobiologia 613: 151–170. Weber E., Jakobs G. (2005): Biological flora of central Europe: Solidago gigantea Aiton.  – Flora 200 (2): 109-118. Wettstein W., Szép, T. (2003): Status of the Corncrake Crex crex as an indicator of biodiversity in eastern Hungary. – Ornis Hungarica 12–13: 143–149. ZRSVN (2006): Biološko raziskovalni tabor »Breginj 2005«. – Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. ZRSVN (2018): Cone vrst in habitatnih tipov.  – [https://zrsvn-varstvonarave.si/informacije-za- uporabnike/katalog-informacij-javnega-znacaja/ cone-vrst-in-habitatnih-tipov/], 5/2/2022. ZRSVN, KGZS – KGZLJ, KGZS – KGZNG, DOPPS, NRP, JZ KPLB (2020): Predlog dvostopenjskega ukrepa VTR. Končno poročilo projekta »Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR «, ki ga je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Notranjski regijski park, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Žvikart M. (2009): Odziv populacije kosca ( Crex crex ) na uvajanje varstvenih ukrepov v Jovsih (jugovzhodna Slovenija). MSc thesis. Ljubljana.  – Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Prispelo / Arrived: 20. 2. 2022 Sprejeto / Accepted: 2. 3. 2023 K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021