PODLISTEK. Povest iz savinjske doline. Povest, katero hočem napisati, sp ni vy*Šila v preteklih Sasilu Vrši se Bedaj pri nas in ljudstvo živi v njej z dušo in telesom. Ni bafka ali historija, kakx>ršne pripovedujejo sfrare matnice svojim \inukom ali kakoršne si pripoveduje mladina v dolgih zimskih >i-ečerih pri rcčnem delu. Ni one vrste povest, ki pripoveduje o izmišlienili kraljičinali in kraljičih ter o njih fcudovitiii dogodkih, o bolnikih in mrličih ter o njih Čudovitein ozdravljenju in oživljenju. Ne, prava gola resnica je. Napisati vam hočem samo one odlomke povesti, pri katerih sem bil sam poleg, ker nečem, da bi pisal to, česar nisem sam doživel, 5esar ne vem za gotovo in o čemur sem slišal samo govoriti. Jaz sem sploli po.izobrazbi in napredku strmec in lirepeneg čJovek, jn zjato sem šel iz domovine v tuje mesto, kjer so visoke šole, kakoršnih na Slovenskem zastonj pri6al<ujemo že nad 60 let, da napredujem v naukili rm v vsem dobrem, s čemur bi lahko kedaj koristil sebi in domovini svoji. S pridom sem že poslušal do danes v tujem mestu nauke ter sem prifeel do prepričanja, da 61ovek ne sme nikdar položiti rok križem in gledati, kako Be.svet peha za kruhom, tiidi, 6e ga ima sam do smrti dovolj, temveč delati mora, ali z rokami, ali z umom, da pomaga, preživcti toliko in toliko sirot, ki jih glajdu umira, ker si sami ne morejo pridobiti potrebnega kruha za življenje, Pri vsem tom gvojom delu, mišljGnju in življenju pa ae sme Človek1 ostati pri starem Idopitu, temveC mora stremeti po napredku; skušati mora to, kar je danes še morebiti dobro, do jutri izboljšati, ker sicer stvar zastari in uamesto, da bi mu koristila, mu škodi. Treba ]e n. pr. kmetu, ki je napredeu, vsak 6as izboljšati način svojega; poljskega obdelovanja, vinorejcu izboljšati nafiin trtoreje, pripravljanja in chranjevanjai vina, živinorejcu izbolJŠati lileve, pasrao, krrao in zaradi nje travnike, učitelju izboljšati učni red, oifine knjige iii način poduka. Naprednemu ufienjaku in modroslovcu je treba logično in dosledno zasledovati resnico in odkrivati mova pravila in nove zakone in iznajdbe. V vsaki stroWi ijn v vsaki dobri stvari in dobrem delu miora človek napredovati, 6e hoče biti napreden. Tatu, ki bo vsak dan bolje znal krasti, in pijancu, ki se bo vsaki (dan bolj napil, ne morerao reči, da sta napredna. Do tega prepričanja sem toroj prišel ia sem sam vedna bolj hrepenel po napredku. Ravno tako sem dognal, da je v verskem oziru in mišljenju Clovek na(preden, čim bolj spoznava resnico, Bopa in njegove lastnosti, v, kolibar je to mogoče in fcim bolj se vglablja v verske resnice in izpolnjuje jtožje zapovedi. Clovek, ki vedno bolj gubi vero v Boga, zancmarja božje zapavedi in se zaletava v cerkev in duhovnike, je v verskem ozirm nazadnjaški aii liberalen. Do spoznanja te resnice sem prišel v itujini, ko sem napravil prve izpite. Želel sem se torej po tera napornem delu nekoliko odpofiiti v svoji domovini, okrepCati duha in se naslanjati na domovinski prirodni krašoti, diOma^i govorioi in domafem rujnem vincu. Pa Be nekaj drugega me ie vleklo y domovino, nekaj, kar se tiče zgoraj omenjenega mojega prepriftanja in naziranja. Da ne bi pretrgal vsake vezi z domovino, sem imel najmreč tudi v tujem m&stu narožen domač slovenski fiasopis ter sem z veseljem prehiral razne novice iz domačili in tujjili krajev, pisane v svoji materinščini. Pri tem so me pa neizmerno razveseljevali idopisi in novice iz Sajvinjske doline. Cital sem izraze, kakor: ,,napredna Savinjska d»olina", ,,vrlo napredni Gotovljaiii", «nazadnjaški Sempeterčani" itd. Takoj sem za trdao sklenil, da enldrat gotovo obiščem te presrečne in med njimi zopet nesrečne kraje. V naprednih krajib se bom gotovjo še bolj aavdušil za napredovanje v dobrem, a nazadniaški mi bodo služili v svarilo pred brezdelnostjo in nazadnjaštvom. Hotel sem pa tudi na licu mesta fetudirati vzrok"e, zakaj so v taka mali dolinioi eni kraji tako nazadnjaški, dofiim so drugi ^rlo napredni. In sedaj po izpitu se mi je nudila krasna prilika, da se mi izpolni ta goreča želja, ni6 ne de, 6e tudi v poftitnicah malo Iglu^diram, in opazujem življenje v teh krajih, škodilo mi ne bo. bolje je, da grem v te napredne kraje in izpolnim svojo znanost, kakor pa da bi Šel domov v čvoje rovte, se dolgočasil in pozabil Še to, ka,r sem se v tujini naučil. Sedel sem torej v tujini na vlaik in se odpeljal proti Savinjsld dohni, Z yelikim spoštovanjem sem izstopil na prvi postaji v Savin'jski dolini; odkril sem se, kakor da sem etopil v svetišč« znaniosti in umetnosti. Hotel sera peš prepotovati celo dolino, ker gem vedel, da bom ob vsakem koraku naletel na k4aj novega, lepega in vzvišenega. Vzel sem v roke palico in listi svoj slovenski časopis, ki sem ga bral v tujini tor sem se pomikal počasnih korakov in odprtih o8i naprej. JSTa njivi sre5i lepo obdelanega polja je oral kraet. Lepi konji, nov plug, vse po modomem, umnem nafcinu! Pofakal sem, da jo obrnil brazdo in prišel do menc. Zazdelo se mi je, da je učenjak naprednjak in kmet, vse ob enem. Pozdravil sem ga spoštljivo, se mu predstavil in mu pomolil roko. Odzdravil je, gledal enkrat na naslovno stran imojega Casopisa, enkrat name, a roke mi ni dal. JTudi 5udak je mož," sem pomislil in spoštovaBJe do njega je rastlo v meni. ,,Oprostite, da Vas jnotim pri delu. Sem tujec v teh krajih in bi so rad z Vami kaj pogovoril." «Vi ste tujeo in ustanavljate mlekarne sedaj pred Tolitvami po Savinjski dolini, da bi Vam kaj glasov prinesle, Kaj ne? In agitirate tudi. ;A; pri nas ne bo nič, Be manj pa pri meni. Ze veste, kedo ]e seBaJ na rrhn in k«do tak« možalcarje r»di, ko ste Vi. Lepo, jnirno, pa ttho! Kraetje nismo ftoliko trgali hlač po Solskih klopeh ko Vi, a znamo tudi neldaj. List, ki ^a imata t roki, nas sioer imenui« nazadnjake, n 8« bo Š&-1* pofkazalo, kdo boli nazaduje, vi ali mi. Spp8tu'jemo icerkev, yero in duhomike, to, kar je ram trn v peti; pa tud) užitelj©, dokler so takS, da jim lahko mlrnim srcem tzaupamo naše otroke. ZBogom!" MNe razumem Vas, gospod! Kako to z menoj govoriteP Jaz ne uslanavrjam mlekarn, ker T6m, 6« je potreba, da si to ža sami napravite. Tudi ne agitiram, Rer nimam za kaj. Bral sem y tujinl, da st© tukaj kmetja izobraženi in napredni, in zato sem pri5el k vam, da pri vjas kaj jvidim in se kaj nauSira. Ta RaBopis sem flobival v lujino in Je dober list. PiSejo v njega poSteni, pametni, izobraženi in napredni Rospodj«, kakor je iz pisave razvideti, in ki tudi prarilo, Oa 90 boljSi katolifiani iq bolj pobožni, fcakor vsi dru^i, gotovo tudi jaz, ki si prizadevam, izpolnjeva- F svoi« TArsto dolžnofiti. EakaJ bi Jim poUm n» T«r- JGl r r Kmet se je začel smejati, da so mu solze stopile v ofci, a jaz sem bil vi zadregi. Ko si malo opomore, pravi: toNo, vidi se, da ste res tujec in neizkuSen pri (aas. Poprej sem mislil, da sU eden izmed tistih škricev, dijakov in učiteljev, katerih ob tem času vidite vse polno. y teh krajih, kakor golazni, ki nadlegujejo ljudi. L» prepotujt* našo dolino, in ko pridet« do drugega konoa, boste amedanl, da no boste niti ttdali, kje b« Vas drži glava in noge. Ko si malo ol.x>morete od zmede, pa nesite v meatu list nazaj urftdnito iDNOB EahTilU*, Oa Eas }« tako dolgo ea nos vodil." Mož mi j» podal roko, se BmejaJ in m« pozdravil* Zamahnil ]• % bičem in aarezal novo brazdo. Stal sem začuden in si nisem *nal pomagati. Hočeg, noSeš sem moral naprtj in Bem roševal ugacko, zakaj se jf km»t Bmejai mojina bestdam, k«r s*m jih rarno prod njim kolikor mogoč« »biral in lepo govoril. Cemu me je od začetka tako nezoupno gledal, 6eš, da sera agitator in jastanavljani mlekarne pred volitvami. Spomnil sem se pozneje, da j« n«kbQ tudi moj list pisal o nekih mlekamali t BaTinjski dolinia Sklepal sem, da je bil moj Sasopis krivj njegove nozaupnosti napram meni. fioi«! sem iti moža nazaj vpraSat, kaKo je s to stvarjo, a bilo Je S« preoTalefi. Navzlic temu nisem pvojega ljubega lista vtaknil v Z6p, tetnveS sem ga nesal y roki naprej. Morda mi B» koristi. In v lepem, mladem jutru sredi krasnega poIja me sreča Clovek zabuhlega pivskega obraza in ponošene, tu in tam 2« luknjiCaste obleke, človek, kakorSnih ridiS ts« polno po m»stUi In trgih pohajati in lenariti In M so lahko tudi nevarni. Pozn»m te vrste ljudi in eem se ga prav prestraSil na samoti sredi prirodne krasote, Se bolj pa, ker se nisem nadejal, da ge nahajajo tudi v teb- presrečnih krajih tak&ni ljudje. Videlp seiVnu je, da je bil Že malo natrkan, a Še grozovito žejen, kakor splohi takSni ljudje- Rad bi se mu bil izognii, da ne onečastim s\tojiJi rzri§«nih občutkov s to ostudno prikaznijo, a nisem mogel,  ker je bila ppt sama in na prostem. Nesol sem svoj  narodni in ljubi list takfc, da bi laihko vagabund, ki hu i« prihajal nasproti, 5ital naelOTno stran, ako bi zaal fiitati. Mislil sem, da s» m» potem morebiti n« be upal jiadlegovati, ko bo Tidel, da sem izobraž&a in napreden, a on raacapan, pijan, breabožen nazadajak. A zmotil sem s«. 2« od dal»5 ja bulil * list, 1» ko je menda prebral naelov, aa6el sa j» smoiaii. Odkril s« mi je i8 od daleč, se klanjal lo f>ozdrftTljal: MDobro jutro, herr doktor! Košamadina! Kako grt k&eftP Tudi jaz agitiraio. fr»o# Vi ¦nat« proklftto dobro, kar list mu nastavitt, lcot rrabou zanjko, p* gft imate. Toda žejen sem Žejen, Morebii lahko Qa»te *a vfček piva ali Irakeljo žgamia. Jih bom potem Te3 nalovjl črniii vrabcev, larSkiTi naaftdnjakoT ia omahljivcev. Vam |0 lahko agitarati, ko zamakfcito, da lahko podrepniki kar plavajo za Varai, toda meni Je fežje, ker ge eam rabim, da bi mi kdo zalival. Pokažite mi malo Va3 list, ker vem, 3a J« najnoTejSi, Sl «a Se nisem bral, da si bom potem Io2jt brusil jezik ii ložj« farbal.« Vzel mi ja list z (»nazaiiimi rokaai in začel listati po Djem. ptonec piihodnjid.)