164 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Izvleček Opisana so izhodišča za izdelavo SCIndeksa – srbskega citatnega indeksa. SCIndeks je zamišljen na tak način, da ustreza obema “naravnima” zahtevama, ki sta prioritetni v majhnih državah v raz- voju, kakršna je Srbija: mednarodni uveljavitvi domačih znanstvenih dosežkov in podpori t. i. ob- jektivni, kvantitativni evalvaciji akademskih subjektov. Opisane so tehnične značilnosti SCIndeksa in obravnavana je ekonomska upravičenost njegove izdelave in vzdrževanja. Končno so kratko pojasnjeni razlogi za izdelavo regionalne baze s podobnimi značilnostmi na korporativni podlagi. Ključne besede SCIndeks, SCI, sistem znanstvenih informcij, evalvacija, COBISS.Net Abstract The rationales for building SCIndeks: Serbian Citation Index are described. CIndeks was built as a hybrid product designed to meet the two “natural” priorities of science in a small developing coun- try such as Serbia: promoting national research results internationally and supporting non-arbitrary, quantitative evaluation of academic entities. Basic technical features of SCIndeks are specified, and economic justification for building a similar regional database as the joint venture is outlined. Keywords SCIndeks, SCI, scientific information system, evaluation, COBISS.Net CITATNI INDEKSI Citatni indeksi proizvajalcev Thompson-ISI Science Ci- tation Index (SCI), Social Science Citation Index (SSCI), Arts&Humanities Citation Index (A&HCI) se masovno in globalno uporabljajo kot viri za preiskovanje znan- stvenih informacij in za evalvacijo znanstvenih entitet. Kljub kritikam predstavljajo vpliven vir informacij, brez katerega si je težko predstavljati sodobno znanost. Uporabnost citatnih indeksov Thompson-ISI je večja v razvitih znanstvenih okoljih in v t. i. prevladujočih (angl. mainstream) znanostih. Na znanstveni periferiji, še posebej v majhnih državah v razvoju (v nadaljevanju MDR) pa je evalvacijska funkcija citatnih indeksov povsem omejena. Zastopanost časopisov in objavljenih del, ki izhajajo iz MDR, je v bazah Thompson-ISI zelo nizka, zato so citatni indeksi praktično neuporabni za evalvacijo znanstvene učinkovitosti lokalnih avtorjev in raziskovalnih institucij. Avtorji citatnih indeksov, E. Garfield in sodelavci, so se že od začetka zavedali te omejitve. Že zdavnaj so omenja- li potrebo po izdelavi kompatibilnih informacijskih virov, UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE U^INKOVITOSTI Pero Šipka Univerza Novi Sad Center za evalvacijo v iz- obraževanju in znanosti, Beograd Kontaktni naslov: esipka€sbb.co.yu v katerih bi bili referirani časopisi lokalnega značaja in bi služili kot dopolnilni (angl. add-on) viri za evalvacijo. Tudi kasneje je bila v literaturi občasno poudarjena takš- na potreba (npr. Russel in Galina, 1998). Kljub temu pa je bilo možno do nedavnega registrirati le redke in spo- radične poizkuse izdelave nacionalnih citatnih indeksov (v nadaljevanju NCI). Določen prodor na tem področju se je zgodil s pojavom kitajskih citatnih indeksov (Xin- ning, Xin-ming in Xin-ning, 2001; Yishan, W. idr., 2004). Mednarodno pozornost je pritegnil tudi SciELO, latin- sko-ameriški regionalni arhiv časopisov v obliki polnih besedil, ki je obenem namenjen evalvaciji (Packer, 2001). Zdi se, da je odtlej realizacija ideje o potrebnosti NCI v porastu. Celo nekatere države, ki so izrazito integrirane v osrednji tok (angl. mainstream) znanosti – npr. Japonska in Taivan – so objavile lastne NCI (Negishi, Sun in Shigi, 2004; Kuang-hua, 2004). V Evropi je bilo nekako manj navdušenja za izdelavo česa podobnega. Številne majhne evropske države, npr. Nizozemska, Danska, Švica, sicer “velike” v znanosti (May, 1997), so očitno zadovoljne s servisi ISI, ki so pr- venstveno namenjeni velikim državam. Nekatere druge M 165ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 evropske države, vključno z novimi članicami EU, pa po vsem sodeč dajejo prednost drugim načinom mednarod- nega vključevanja lastnih znanstvenih dosežkov, npr. v baze EBSCO in Scopus ali v servis DOAJ. Videti je, da Evropa čaka na najavljeno izdelavo evropskega citatne- ga indeksa za humanistične znanosti, ki naj bi se potem razširil na druga področja (Kiefer idr., 2004; Jeannin in Devillard, 2002) V vmesnem obdobju se je v evropskih državah zgodilo le nekaj eksperimentalnih poizkusov iz- delave NCI, ki pa jih ne vzdržujejo in niso javno dostopni (Winclawska, 1996; Votípková, 2002). Zadnja leta so se pojavile tudi alternacije citatnih indek- sov ISI. Njihovi izdajatelji imajo pretenzijo, da bi odpra- vili določene slabosti proizvodov ISI. Ena teh slabosti je nezadostna pozornost do MDR. Zato Scopus, ki ga proiz- vaja Elsevier, indeksira bistveno večje število časopisov zunaj kroga razvitih držav. Še bolj ustrežljiv v tem po- gledu je Google Scholar proizvajalca Google Inc., ki ima še to prednost, da je dostop brezplačen. Vendar pa so pri- čakovanja, da bi MDR svoje potrebe po evalvaciji lahko zadovoljile z bazami, kot so Scopus in Scholar, neosno- vana. Imena avtorjev, ki objavljajo v t. i. malih jezikih in naslovi njihovih (citiranih) del, še posebej v Scholarju, so preplavljena z nedopustno velikim številom napak. Razen tega nobena od omenjenih baz nima primernega sistema javne kontrole kakovosti časopisov za indeksira- nje, kakršen je recimo Journal Citation Report. Zato je še prezgodaj govoriti o uporabi baz takšne vrste za praktično evalvacijo, ki zahteva določeno točnost podatkov, pri- merno posledicam za posameznike in za institucije, ki so predmet evalvacije. Zanesljivost podatkov, ki prihajajo iz MDR, je nizka tudi v citatnih indeksih ISI, izgledi za do- seganje višje stopnje zanesljivosti v Scopusu in Scholarju pa so v bližnji prihodnosti še manjši. PRIORITETE SISTEMA ZNANSTVENIH INFORMACIJ V SRBIJI Srbija vsekakor spada med majhne države v razvoju. Obenem je država v tranziciji, v kateri se odvija trans- formacija akademskega sektorja. Države, ki so v takšnem položaju, imajo v znanosti tipične prioritete, ne glede na to, ali so prepoznane na politični ravni in opredeljene v nacionalnih znanstvenih strategijah, pa celo ne glede na to, ali takšne strategije sploh obstajajo. Naloga nacional- nega sistema znanstvenih informacij (v nadaljevanju SZI) je, da ob vsem drugem zagotovi podporo t. i. “naravnim” prioritetam. Na podlagi večletnega spremljanja razmer je Center za evalvacijo v izobraževanju in znanosti (CEON, www.ceon.org.yu) specificiral razvojne prioritete SZI v Srbiji (Šipka, 2006). Pri tem je bila narejena razlika med diseminacijsko (komunikacijsko, promotivno) in evalva- cijsko funkcijo SZI: 1. Diseminacijska vloga ima poudarek na mednarodni razsežnosti. V Srbiji so končno prepoznali urgentno potrebo po razvoju informacijskih vsebin, servisov in orodij, ki prispevajo k vključevanju domačih raz- iskovalcev in institucij v mednarodno sodelovanje. Od obsega in kakovosti tega sodelovanja je usodno odvisno, ali bo Srbija dosegla “priključek” na procese oblikovanja evropskega znanstvenega prostora in eno- tnega trga znanja. V tehničnem pogledu se ta naloga sestoji iz zagotavljanja vidnosti in dostopnosti do- mačih znanstvenih del in spremljajočih informacij, na katere se navadno opirajo odločitve o izbiri partnerjev za mednarodno sodelovanje. 2. Evalvacijska vloga se uresničuje prvenstveno na no- tranji, nacionalni ravni. Najpomembnejše je, da SZI zagotavlja zanesljive in kakovostne informacije kot podlago za vrednotenje. Pravilno vrednotenje je nujen pogoj za izboljšanje kakovosti, ki je temelj znanstvene razvoja. V tehničnem pogledu se ta naloga nanaša na spremljanje faktorja vpliva (impakta) in formalnih karakteristik (upoštevanja mednarodnih standardov in uzanc) v domačih delih, s tem pa tudi dosežkov doma- čih časopisov, avtorjev in institucij. Obstaja ocena, da SZI Srbije nobene od teh dveh osnov- nih funkcij ne uresničuje v zadovoljivi meri. Disemina- cija znanstvenih informacij domačega izvora, posebej tistih, ki so periodičnega značaja, se odvija na način, ki ne ustreza sodobnim potrebam in možnostim: 1. Vidnost pretežnega dela domačih znanstvenih rezulta- tov je povsem nezadostna. Največji del domače pro- dukcije je objavljen v domačih znanstvenih časopisih. Njihova zastopanost v uglednih mednarodnih bazah je izrazito nizka, alternativne poti predstavljanja. (npr. arhivi založnikov) pa so popolnoma neučinkovit način komunikacije, tako zaradi slabe obiskanosti kot tudi zaradi tehnološke neopremljenosti. To velja tudi za tiste domače časopise, ki so usmerjeni k mednarodnim uporabnikom in se v njih članki objavljajo v angle- škem in drugih svetovnih jezikih. 2. Dostopnost domačih znanstvenih rezultatov v inte- gralni obliki je sicer boljša, vendar še vedno nezado- voljiva. Vse več časopisov je dostopnih v elektronski obliki in v režimu prostega dostopa, vendar jih je težko locirati, ker so praktično skriti v arhivih ali repozitorijih založnikov, ki jih ni mogoče preiskovati. Pretežni del časopisov je na ta način nedostopnih za potencialne tuje uporabnike. Tudi dostopnost v klasič- ni, papirni obliki je nizka, ne le za tujega, ampak tudi za domačega uporabnika, saj se dopolnjevanje knjiž- ničnih zbirk s periodiko v zadnjem desetletju zelo poslabšuje. 3. Nepogrešljiv sestavni del SZI v državah kot je Srbija je NCI. Le citatni indeksi zagotavljajo objektivno in Pero Šipka: UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE UČINKOVITOSTI 166 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 učinkovito vrednotenje, pomembno v vseh primerih, še posebej pa v MDR. Za takšno vrednotenje v MDR ne zadoščajo mednarodni (ISI) citatni indeksi, ker so dela in citati lokalnih avtorjev v časopisih ISI preveč redki, da bi omogočali diferenciacijo entitet. Rezultati CEON-a kažejo, da statistični kazalci, temelječi le na proizvodih ISI, zagotavljajo stabilno razlikovanje zgolj zelo majhnega števila domačih avtorjev in insti- tucij in to le v nekaj disciplinah. Evalvacija preostalih, še posebej mladih avtorjev, ki pa evalvacijo najbolj potrebujejo, je dobesedno nemogoča, še posebej na kratek rok. To še v večji meri velja za citatne kazalce, torej tiste, ki veljajo največ. 4. Nacionalni časopisi so s stališča evalvacije najpo- membnejše entitete v NCI. Nekatere izkušnje, npr. s Kitajske, kažejo, da najkrajša pot do mednarodne znanstvene odličnosti vodi ravno preko izboljševanja kakovosti lokalnih časopisov. Spremljanje časopisov je postalo v Srbiji del sistema konkuriranja časopi- sov za podporo vlade. Boljši med njimi že dobivajo tehnično pomoč, da bi se uvrstili v mednarodne disciplinarne baze in da bi se najboljši med njimi morda uvrstili v citatne indekse ISI. S takšno prakso bi bilo treba dosledno zaobjeti vse vidike vrednotenja časopisov, vključno z njihovo uradno klasifikacijo (kategorizacijo). Kategorizacijo bi veljalo zasnovati na lokalnem in mednarodnem vplivu, kar sedaj tudi delamo in pri tem že upoštevamo merila t. i. formalne kakovosti, kakršna uporabljajo pri selekciji časopisov za referiranje v indeksih ISI. 5. Izdelava citatnega indeksa za MDR bo le stežka fi- nančno donosna. Da bi bila investicija upravičena, morata biti format baze in raven obdelave referenc takšna, da omogočata čim več vrst znanstvenih entitet, po možnosti vseh tistih, ki se financirajo iz proračuna: od časopisov, preko avtorjev, institucij in projektov do znanstvenih srečanj in akademskih založb. SRBSKI CITATNI INDEKS SCIndeks – Srbski citatni indeks (www.scindeks.bg.ac. yu) je koncipiran na način, da zadovoljuje prej omenjene zahteve (Šipka, 2005). Razvija se kot integralna baza podatkov v jedru SZI. Osrednja vloga in poseben pomen SCIndeksa v Srbiji kot MDR, na enak način kot osrednja vloga citatnih indeksov ISI v globalnem pogledu, izvira iz vloge in pomena časopisov v znanosti. Že zdavnaj je postalo jasno, da so znanstveni časopisi “centralne insti- tucije znanosti” oziroma “kraj, kjer se križajo vse poti v znanosti” (Doreian, 1985). Tako je tudi danes, kljub vsem nedavnim spremembam v izdajateljski tehnologiji, poja- vu alternativnih ekonomskih modelov v založništvu (t.i. odprti pristop), in vse večjemu pomenu, ki se pripisuje inovacijam v znanosti ter s tem znanstvenim rezultatom drugih vrst (npr. patentom). Obstoj NCI v MDR ne od- pravlja potrebe po globalnih indeksih (ISI), vendar je pomen domačega indeksa večji in izvira iz tega, da velika večina domačih avtorjev objavlja svoja dela izključno v domačih časopisih. Za razliko od indeksov ISI je srbski citatni indeks kon- cipiran kot hibridni sistem, ki zagotavlja ne le vidnost, pač pa tudi popolno dostopnost znanstvenih del, o katerih referira. Članki, ki jih pri preiskovanju lociramo, so ne- posredno dostopni v obliki polnega besedila v režimu odprtega dostopa. Seveda so v tej obliki dostopni samo časopisi, katerih založniki soglašajo s takšno obliko di- seminacije. Razen tega je mogoče dela v SCIndeksu pre- iskovati ne le na ravni metapodatkov, pač pa tudi na ravni polnega besedila. V vseh verzijah srbskega citatnega indeksa so reference podane v polnem formatu. Razčlenjene so bolj podrobno (na večjem številu polj) kot v kateri koli znani citatni bazi. Na ta način je omogočeno vrednotenje večjega šte- vila različnih entitet. Podatki se normalizirajo v vseh po- ljih baze, s čemer se zagotavlja kar največja zanesljivost citatnih indikatorjev ter poenostavlja njihovo povezova- nje (linkanje) s citiranimi deli, bodisi na ravni abstraktov bodisi na ravni polnih besedil.. Povezovanje ni namenje- no zgolj povečanju uporabniškega komforta, pač pa tudi korekciji napak v referencah, ki bi lahko služile kot za- nesljiva podlaga za praktično evalvacijo (slika 1). Slika 1: Vmesnik SCIndeksa, (beta verzija) Zahvaljujoč intenzivnemu procesiranju, še posebej citat- nih podatkov, SCIndeks omogoča: 1. preiskovanje oziroma lociranje zanimivih člankov, in sicer ne le s posredovanjem avtorskih imen, naslovov del, izvlečkov in citiranih referenc, ampak tudi s po- sredovanjem skupnih referenc, tj. na podlagi funkcije “sorodni zapisi” (angl. related records); 2. neposredni dostop (s posredovanjem povezav “na Pero Šipka: UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE UČINKOVITOSTI M 167ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 klik”) do polnega besedila lociranih člankov, objavlje- nih v domačih časopisih, refereriranih v bazi; članki se deponirajo v repozitoriju Narodne biblioteke Srbije, vendar tako, da tvorijo funkcionalni del SCIndeksa; 3. neposredni dostop (s posredovanjem povezav “na klik”) do polnega besedila člankov, ki izvirajo iz med- narodnih časopisov in so naročeni v elektronskem formatu za potrebe znanstvene skupnosti v Srbiji v okviru sistema poenotene nabave (KoBSON); 4. vpogled v zanesljivost referenc, ki se generirajo na podlagi posebnega algoritma; 5. neposredno generiranje, brez dopolnilnega čiščenja podatkov (angl. data cleaning), bibliometričnih kazal- cev znanstvene učinkovitosti in sicer učinkovitosti po- sameznikov, skupin, institucij, časopisov, akademskih založnikov in znanstvenih srečanj. FINANCIRANJE IN VZDRŽEVANJE Tehnološke značilnosti, med katerimi so nekatere tudi inovativne narave, prispevajo k temu, da je SCIndeks kompleksen proizvod. Razvijanje in vzdrževanje takšne- ga proizvoda terja sredstva, ki niso ravno majhna. S tem v zvezi se postavlja vprašanje upravičenosti vlaganj v tako zahteven sistem v neki majhni državi v razvoju, v državi v tranziciji, kjer so vlaganja v znanost majhna in majhna je tudi znanstvena učinkovitost. Očitno je, da se v državah takšne vrste proizvodi, kakr- šen je citatni indeks, ne morejo razvijati na komercialni osnovi. NCI v MDR nima tržne vrednosti, kar velja tudi za dela v polnem besedilu, če so zajeta. Nasprotno, na- cionalni časopisi in z njimi baze, ki jih indeksirajo, imajo v MDR velik pomen za diseminacijo profesionalnih iz- kušenj, saj nesporno in neposredno prispevajo k ekonom- skemu razvoju in k uresničevanju tranzicijskih ciljev teh držav. To je tudi razlog, da v državah v razvoju in tako tudi v Srbiji znanstveni časopisi izhajajo le z državno podporo. V znanstveni skupnosti Srbije je bil v zadnjih letih do- sežen dogovor o potrebnosti t. i. objektivne evalvacije. Upravičenost investiranja v informacijsko podlago za evalvacijo takšne vrste, vključno z državno podporo na- cionalnemu citatnemu indeksu, zato ne bi smela biti več vprašljiva. Izdelava in vzdrževanje NCI ima v končni posledici enak status kot nabava mednarodnih baz in časopisov, iz česar izhaja, da naj se financira iz sredstev Ministrstva za znanost. Upoštevaje dostopnost večine časopisov v elektronski obliki in ob uporabi inteligentnih orodij v procesu vzdrževanja, je SCIndeks v primerjavi z analognimi informacijskimi viri v svetu izjemno po- ceni proizvod. Toda za državo s skromnim znanstvenim proračunom tudi ta cena ni zanemarljiva. Zato so stroški razvijanja in vzdrževanja SCIndeksa zelo pomembno vprašanje. To velja tudi za vprašanje njegovega (samo)vzdrževanja. Izkazalo se je, da se stroški razvijanja in vzdrževanja SCIndeksa lahko upravičijo že s prihranki, ki jih prinaša. Pričakovani neposredni učinki njegove objave zajemajo: • opustitev naročnine za tiste mednarodne časopise, ki se sicer nabavljajo, a se dokazano ne uporabljajo (ker jih nihče ne citira); • ukinitev časopisov z nizko kakovostjo, še posebej, če so na pol zaprtega tipa (inštitutski in fakultetni zborni- ki), ki pa predstavljajo znaten del domačih izdaj; • prevajanje dela časopisov v poceni elektronsko obliko; • ukinitev razširjene in drage prakse tiskanja bibliografij (spominskih zbornikov ipd.) z nizko uporabnostjo; • prenehanje izdelovanja katalogov, arhivov in baz ne- standardnega formata, omejenega obsega, majhne vidnosti in oteženega preiskovanja. Govorimo o velikem številu različnih publikacij, ki se sedaj praktično v celoti, posredno ali neposredno finan- cirajo iz proračuna Republike Srbije. Skupen obseg izdaj te vrste bi lahko ugotovili šele s poenotenjem podatkov iz evidenc mnogih ministrstev, kar pa je težko, vendar že konzervativna ocena pokaže, da stroški presegajo predra- čun projekta SCIndeksa. Ministrstvo za znanost Srbije je glede tega v položaju, da lahko z nadaljnjim normativnim urejanjem dejavnosti v svoji pristojnosti še dodatno zniža stroške vzdrževanja SCIndeksa, in sicer: • da v okviru programa podpore domačih časopisov s posebnim instrumentom vzpodbudi izdajatelje, da dajo na razpolago gradivo v elektronski obliki in da soglašajo s paralelno (ali celo izključno) elektronsko objavo; • da v okviru predpisa (navodila) o urejanju časopisov s posebnim instrumentom obvežejo izdajatelje, da morajo upoštevati standarde za citiranje, ker sedanje nepopolno in netočno citiranje večkratno zvišuje stroške t. i. normiranja referenc, kar predstavlja naj- pomembnejšo postavko v stroških izdelave citatnih indeksov; • da ob reševanju problema skupnega SZI določi, da se obvezno uporablja enotni način uporabe imen institucij, imen avtorjev (polnih, vključno s srednjo inicialko) in drugih podatkov, ki se uporabljajo pri ge- neriranju kazalcev znanstvene učinkovitosti, vendar se sedaj pojavljajo v nestandardni obliki, kar prav tako povečuje stroške izdelave citatnih indeksov; • da zagotovi uporabo evidenc o učnem osebju na letni ravni (o delovnem statusu, aktualnih nazivih in teča- Pero Šipka: UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE UČINKOVITOSTI 168 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 jih, obranjenih tezah in disertacijah itd.), ker so po- trebne v postopku evalvacije znanstvene učinkovitosti in obenem pri normiranju podatkov v SCIndeksu; • da predpiše sodelovanje z Zavodom za intelektualno lastnino, Zavodom za statistiko in drugimi državni- mi institucijami, ki sistematično zbirajo podatke o znanstveni dejavnosti v državi, da bi bilo doseženo generiranje skupnih kazalcev učinkovitosti in obenem enotno normiranje podatkov. Ko govorimo o samofinanciranju NCI, je jasno, da izgle- di za nekaj takega v tranzicijski družbi niso prav veliki. Vendar, gledano na daljši rok, tudi takšne možnosti ni treba izključiti. Uresničljivost takšnega cilja je odvisna od koncepcije proizvajalca oziroma od aktivnosti NCI kot proizvoda za širši krog potencialnih uporabnikov. Bolj kot od naročnika in financerja je to odvisno od države, ker prav država odločilno vpliva na hitrost transformacije znanstvenega sektorja in skupnega družbenega, še pose- bej gospodarskega ambienta. S pospešenim normativnim urejanjem področja uporabe evalvacije, še posebej me- hanizma akreditacije akademskih institucij, lahko država močno poudari avtoriteto NCI in ga naredi za atraktiven, s tem pa tudi za komercialen proizvod. V takšnem okolju je realno, da bi se privatne univerze, gospodarski subjekti, mediji itd. postopoma priključili krogu zainteresiranih subjektov (angl. stakeholders) in stalnih uporabnikov, s tem pa tudi sofinancerjev NCI. REGIONALNI CITATNI INDEKS Samofinanciranje NCI ima več možnosti, če ga uporab- ljajo tudi zunaj meja države, v kateri so ga razvili. Razvoj baze SciELO (Packer, 2001) kaže, da imajo regionalne in večnacionalne baze boljše možnosti za uveljavitev. To bi lahko veljalo tudi za SCIndeks kot NCI države, ki jo ob- krožajo države s podobno ravnijo znanstvene razvitosti, z enakimi političnimi težnjami (k evropski integraciji) in s sorodnimi jeziki. Gre za države, v katerih se, po travmat- skih izkušnjah iz neposredne preteklosti, pospešeno vzpo- stavljajo različne – tudi znanstvene – povezave, vključno z avtorskim sodelovanjem, navzkrižnim objavljanjem in s citatno izmenjavo. Integracija znanstvenih skupnosti Ju- govzhodne Evrope je naraven prvi korak na poti njihove integracije v evropski znanstveni prostor. Obstaja že vrsta projektov, npr. Southeast European Era-Net (www.see. era.net), ki sledijo temu cilju. Eden od ciljev te iniciati- ve je raziskovanje in pospeševanje obsega regionalnega sodelovanja, nekateri, npr. Medical Research Initiative South East – MedResIn (www.meduni.graz.at/medresin/ about.html), pa predvidevajo tudi izdelavo skupnih infor- macijskih virov. CEON je v podporo takšnim težnjam že leta 2004 sprožil pobudo za izdelavo regionalne citatne baze na korporativni osnovi v šestih državah Jugovz- hodne Evrope. Projekt z naslovom South-East European Initiative Group for Scientific Information Exchange (SEEInG SIX) takrat ni naletel na primeren odmev. Od takrat pa se je klima za zbiranje partnerjev na regionalnih projektih bistveno izboljšala, zato CEON načrtuje reakti- viranje tega projekta. Določene možnosti za združevanje pri projektu izdelave regionalnega citatnega indeksa daje tudi bibliografski sistem COBISS in njegov pospešen razvoj v zadnjih letih. V novi izdaji kot COBISS.Net (www.cobiss.net) predstavlja ta sistem potencialno zelo pomembno komponento SZI v državah regije. Njegovo povezovanje z nacionalnimi citatnimi indeksi, ki bi bili medsebojno kompatibilni in komplementarni, bi lahko prispevalo k nadaljnji nacionalni in tudi nadnacionalni (evropski) integraciji lokalnih SZI. S stališča evalvacije obstajajo še dodatni, povsem prak- tični razlogi za izdelavo regionalnega indeksa. V državah regije so za evalvacijske namene pretežno razviti meha- nizmi in kriteriji za uporabo informacij iz citatnih indek- sov ISI. Produktivnost in v nekaterih primerih tudi citira- nost, realizirana v teh indeksih, se vrednoti na razčlenjen in bolj ali manj podoben način. Številne države v regiji so določile tudi status domačih časopisov v postopkih vred- notenja. Ponekod, recimo v Srbiji, se nacionalni časopisi vrednotijo na rigorozen način, upoštevaje bibliometrične metode. Toda status del, objavljenih v časopisih sosednjih ali bližnjih držav, ki se referirajo v kontroliranih med- narodnih bazah (npr. Thompson-ISI), in status citatov v takšnih časopisih ni urejen. V državah, kjer je to urejeno, pa obstoječe rešitve niso skladne z doktrinarnimi sciento- metričnimi zahtevami. V regionalnem citatnem indeksu bi znanstvene skupnosti držav v regiji dobile instrument za širšo znanstveno integracijo in obenem podlago za popol- nejše in veljavnejše vrednotenje znanstvene učinkovitosti. Reference [1] Doreian, P. (1985). Structural equivalence in psychology journal network, Journal of the American society for information science, 6, 411–417. [2] Jeannin, P. in Devillard, J. (2002). What relevancy for the evalu- ation of research in the social sciences? Contribution to the Euro- pean Evaluation Society (EES) Conference, Seville, Spain. [3] Kiefer, F., Mustajoki, A., Peyraube, A. in Vestergaard, E. (2004). Building a European Citation Index in Humanities. Les revues en sciences humaines et sociales, 69. [4] Kuang-hua, C. (2004). The construction of the Taiwan Humanities Citation Index. Online Information Review, 28, 410–419. [5] May, R. (1997). The scientific wealth of nations. Science, 275, 793–7. [6] Negishi, M., Sun, Y. in Shigi, K. (2004). Citation database for Japanese papers: A new bibliometric tool for Japanese academic Pero Šipka: UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE UČINKOVITOSTI M 169ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 society. Scientometrics, 60, 333–351. [7] Packer, A. (2001). The SciELO model for electronic publishing and measuring of usage and impact of Latin American and Ca- ribbean scientific journals. Paper presented at the Second ICSU – UNESCO International Conference, Electronic Publishing in Science, Paris, France. [8] Russell, J. M. in Galina, C. S. (1998). Basic and applied research in developing countries: The search for an evaluation strategy. Knowledge in Policy, 10, 102–114. [9] Šipka P. (2005). The Serbian Citation Index: Context and content, Proceedings of ISSI 2005 – 10th International Conference of the Society for Scientometrics and Informetrics, Stockholm, Sweden, July 24–28 2005, ISSI and Karolinska Univ. Press, Stockholm, str. 710–11. [10] Šipka (2006). Integracija sistema naučnih informacija u nacional- noj ravni: povezivanje citatnog indeksa s bazom tekućih projekata U: Kutlača Đ. (ur.), Sistem naučnih, tehnoloških i poslovnih infor- macija u Srbiji, Fruška Gora, 12–14 oktobar, zbornik radova, str. 35–41. [11] Votípková, M., Hercová, J., Weichetová, E. in Špála, M. (2002). Czech medical literature citation index. Preuzeto 30. 1. 2005 iz http://www.zbmed.de/fileadmin/pdf_dateien/EAHIL_2002/votip- kova-poster.pdf. [12] Winclawska, B. (1996). Polish Sociology Citation Index: Princi- ples for creation and the first results. Scientometrics, 35, 387–91. [13] Xin-ning, S., Xin-ming, H. in Xin-ning, H. (2001). Developing the Chinese Social Science Citation Index. Online Information Review, 25, 365–369. [14] Yishan, W., Yuntao, P., Yuhua, Z., Zheng, M., Jingan, P., Hong, G., Bo, X. in Zhiqing, Y. (2004). China Scientific and Technical Papers and Citations (CSTPC): History, impact and outlook Sci- entometrics, 60, 385–397. Iz srbščine prevedel Franci Pivec. Pero Šipka: UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE UČINKOVITOSTI