POMNITE < ' »ni1 SE i ženskih ;Cgo';< Juncev l5, Ska*im sv«? jj. AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 1,232 CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 5, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII naselbina v r1^ dobi novega I travnika f ^ »P. Za/«, INe 0rivP Zalar> glavni K8KJ, pred IZ^go lz&ubil svojo p ;)1U je ista zapu- Er^lai* sin°ve in tri mKi -med njimi' Ri" S(/ Se "i bil tri leta j pa hodili v šolo. I Vedno želel in IV-o ' da je dal vsem IS kajti nje-» bi] / " Richard, star I* C08 dn* sep-I,1Cln»ki šoli uni- W C°is v Chicagu ir0jeh?'jem zdravil" KNnik. p0vi&an v čin 2 a Medicinskega f!?' 2d,' uže«ih držav. §|VsaVnik Dr. Rich-6 je še med š°- 2 Gertrude I'Sra %}■ Žal napre.i Je dr. w za d°bo de- Ist rljen kot m- 1S (J park bolniš-K'^ati tem bo Pa za" KtSč^ Jolietu' kjer I/ r- Jnc • nj egov sta- IV £ P ZalarI dru- ki je po K \ ' Je tudi prvi tajnik i-■Isi^ofin zdravnika in l>H kar je v RS*čaj med a- l?ijnqžalar je bil I S0 ??2 v Jolietu. t n K01° sv- Jožefa, l:; Pa'? POkHcu; fvjn /a tudi pono- . K^Sgdružini. Mornarica je prevzela refioerije Poveljnik taborišča jih le sam poslreiiS nad tri sto Lueneburg, Nemčija. — Regi-na Rosenthal, 21 let stara Polja-5 kinja, je pričala pri obravnavi | proti Josephu Kramer ju in 44 njegovim pajdašem, toženi nečloveškega postopanja proti jet-% nikom v taboriščih, da je Kra-| mer s strojnico pokosil nad 300 I jetnikov. Ukazal jih je razpostaviti pred jamo, v kateri so | zakurili velik ogenj. To je bilo I v ujetniškem taborišču, v Oswi-I cimu. Poveljnik Kramer je bil i za njimi in pri sebi je imel ne-I kaj podivjanih psov. Kramer - je pokazal psom kako osebo. Psi so skočili nanjo in če ni ujetnik skočil v jamo in v ogenj, so jo psi raztrgali. Kar jih je pa še ostalo je Kramer pokosil s strojnico. Dalje je ta priča izpovedala, kako so ob neki drugi priliki Kramer in njegovi pajdaši ranili nekega dekleta, nato pa pri-morali drugo dekle, da je pila kri svoje nesrečne tovarišice. Obravnava proti tem nazij-skim zločincem se še vedno na. j daljuje in vsak dan so zaslišane nove priče, ki pripovedujejo o nečloveškem ravnanju podivjanih nacijev proti svojim žrtvam. --o- General je zavrnil senatorsko mesto od pv. Lauscheta General Curtis LeMay, doma iz Lakewooda pri Clevelandu, ni hotel sprejeti senatorskega mesta, ki mu ga je ponudil guverner Lausche. To sta priznala oba, Mr. Lausche in general LeMay. General, ki služi pri zračni armadi, se je sestal v Columbusu z guvernerjem, ko je bil na potu v Washington. Ob tej priliki mu je Lausche ponudil izpraznjeno senatorsko mesto bivšega senatorja Burtona. Rekel je, da je njemu pri srcu samo zračna armada. To je že drugi, ki ni hotel sprejeti tega važnega urada. Prvi je bil admiral King, kateremu je Lausche ponudil to zad. njo nedeljo v Lorainu. -o- Wacs pridejo domov iz Egipta in drugod Kaira. — Vse Wacs, ki so še v Egiptu in tukaj okrog, kakih 300 po številu, se bodo odpravile proti Zed. državam okrog 17. oktobra. --o- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-NJE. POMAGAMO JIM! m ^Napravilo polet okrog k iS, *DALJO 23,279 MILJ R\ou Sin°či ob IV V lo končalo ko je I \ 0 6 za kar KM V 5 m- in 43 »Js: ot je bii° »^Ss110 8 te*a •pXT* ob 5 po- ^ \> wil0116 ur Se! pa 30 ur 2elo gazolin in za oddih potnikov. Z letalom je napravilo to vožnjo 8 potnikov. Odleteli so iz Washingtona po sledeči poti: Bermuda, Santa Maria, Azori, Casablanca, Tripoli, Abadan, Iran, Karachi, Calcutta, Kumming, Manila, Guam, Kwajalain, Honolulu in San Francisco. Za ta polet so izmenjali 6 letal tipa C-54. -—o-— DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Pujski in kokoši v parlorju Bedford, O. — Neka družina v tem mestu smatra, da ni za pujske in lcokodaj-ske ničesar predobrega in jih ima,kar v svojem, stanovanju. Sosed je to naznanil okrajnim komisarjem. Ker komisarji niso mogli najti nobene postave, ki bi prepovedovala sedeti pujskom in kokodajskam v parlorju, je zadevo obrnila na okrajni zdravstveni urad. Morda bo ta našel kak paragraf, ki govori o tem ali proti temu. Darovi za begunce Neimenovana oseba nam je poslala $20.00 za slovenske begunce. Pripomnila je: "To je odziv na dopis ge. Okoliš iz Bar. bertona, ki zmerja naše begunce s podganami. Res, lepa izobrazba za slovensko in katoliško ženo. Vsa čast kolonarju "Odpri roke, odpri srce. Bog Vas živi, kdorkoli ste!" V našem uradu je izročila $10.00 za slovenske begunce tudi Mrs. Agnes Zadnik iz 18221 East Park Drve. Iskrena hvala obema dobrotnicama za plemeniti dar. Naj bi dobili mnogo posnemalcev! NOVI GROBOVI Frank Marzlikar Danes zjutraj ob 3:30 je umrl v Berea, O. splošno poznani Frank Marzlikar Jr., star 33 let, sin družine Frank Marzlikar iz 837 Alhambra Rd. V Berea, O. je živel zadnjih 7 let, kjer je vodil popravi j alni-co čevljev. Svoje čase je bil bartender v Slovenskem domu na Holmes Ave. in tudi član gl. odbora SDZ. Poleg žalujočega očeta zapušča soprogo Irene, 2 leti staro hčerko Judy, sestri Dorothy in Lois. Rojen je bil v Clevelandu. Pogreb bo v pondeljek v Berea. Naj počiva v miru, pre-osfcalifn izražamo naše globoko sožalje. --o- NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI --O- Predsednik je odpravil urad vojne produkcije Washington. — Predsednik Truman je z uradnim ukazom odpravil urad za vojno produkcijo ter ga nadomestil s civilno administracijo začenši od 3. novembra. Administrator Krug je odstopil in urad bo prevzel J. D. Small. Naloga novega urada bo prevesti industrijo kar najhitreje mogoče od vojne na civilno produkcijo brez vladne kontrole. Ta urad bo pa v veljavi samo toliko časa, dokler se bo izkazalo potrebno, da se izpelje premem-ba industrije od vojne na civilno. -o—-- Ogromna škoda po vojni v Jugoslaviji Preračunali so, da je Jugoslavija trpela sledečo škodo tekom zadnje vojne: ena četrtina poslopij je bila porušena, polovica 1 vse industrije razdejane, ena desetina prebivalstva mrtvega, 425,000 oseb ranjenih ali pohab-i ljenih in do 50,000 otrok je osi-I rotelih. Admiral ima zdaj v rokah obrat oljnih refinerij te dobavo gaz^lma za prebivalstvo in armado. Ur in plača za delavce je ista kot pred stavko. Kaj bi naredila unija še ni znano. Washington, 4. okt. — Predsednik Truman je ukazal nocoj ameriški mornarici, da prevzame v obratovanje 52 oljnih refinerij ,ki so zaprte radi stavke. Enako je prevzela mornarica y obrat vse oljne cevi, po katerih dobivajo razni kraji olje in gazolin. Tudi Sohio refinerija v Clevelandu spada pod to odredbo. Pomožni mornariški tajnik Henselje takoj brzojavno obvestil vse oljne družbe in uradnike unije, da ima mornarica zdaj v rokah obratovanje 'oljnih kom-' panij ter da ostanejo ure za dalo ter plače delavcev iste kot pred stavko vaaj začasno. 'iiensel je nato imenoval admirala Ben Moreelk za vladnega administratorja refinerij fn1 oljnih cevi. Kaj bo napravila zdaj unija se še ne ve. Predsednik unijskih delavcev CIO, O. A. Knight je izjavil, da ne more še povedati, če bo pozval delavce nazaj na delo pod vladno upravo. Nekaj unijskih podružnic je izjavilo, da ostanejo delavci na stavki, dokler ne dobe 30% pri-boljška pri plačah, pa naj že obratuje refinerijg^dor hote. Unijski uradniki podružnice 210 v Chicagu so naročili članstvu, naj ostane na stavki, dokler ne dobi drugačno obvestilo iz glavnega urada. Predsednik Truman je ob tem drastičnem ukazu izjavil, da obžaluje, ker mora seči po tem sredstvu in zapleniti oljne refi-r.erije in cevi, ki so last 26 družb v 15 državah, toda uvidi potrebo, da se zagotovi na ta način dobavo olja in gazolina za potrebne vojaške operacije. Predsednik je izjavil z ozirom na stavko v oljni in premogovni industriji: "Ničesar se ne bo dovolilo ovirati dobavo potrebščin našim oboroženim silam ter za njih demobilizacijo in zaposlitev." V državi Ohio je zadela ta predsednikova odredba 8 refinerij in sicer 4 v Toledo, 1 v Can-tonu, 1 v Findleyu, ,1 v Cleve. landu. Morda bo mornarica dovolila delavcem 15% priboljška pri plačah, ker se je za to izjavila že večina oljnih družb, pa unija ni hotela sprejeti ponudbe. --o- Domača bomba mu je razmesarila roko Elyria, O. — Zdravniki v Me. morial bolnišnici v tem mestu se trudijo, da bi rešili razmesarjeno roko 16 lenemu John Skoku. Fant si je napravil bombo, ki je eksplodirala ter mu poškodovala levo roko. NE RAJBrrE DANES TELEFONA, PROSI DRUŽBA Vodstvo Ohio Bell Telephone Co. apelira na odjemalce, da danes popoldne od 2 do 6 ne uporabljajo telefona, kot samo v nujnih slučajih. V tem času imajo namreč telefonski uslužbenci sestanek, da se pogovore glede splošne stavke. Njih unija (neodvisna) ima namreč v načrtu splošno stavko kot v protest razsodbi vladnega posredo-• valnega odbora, ki je odločil pro. ■ ti uniji pri Western Electric Co. v Kearney, N. J. iaselltev Zidov v Palestini je lacfela na d$p®r pri Arabcih London. — Na Bližnjem yzho-| du se zbirajo Črni oblaki. Suge-' stija predsednika Trumana, da ' se naseli v Palestini 100,000 ži-' dov je naletela na močan odpor j pri Arabcih. Abdul Rahman Azzam bej je na potu v Wash-' ington, da pojasni predsedniku Trumanu stališče Arabcev, ker je on generalni tajnik Arabske lige. V tem je pa dobila 3. angleška pehotna divizija v Belgiji ukaz, da se^pripravi na odhod v Egipt. Nadaljne edinice 6. angleške pa-dalne divizije so se že izkrcale v Haiti na potu v Jeruzalem. Poročila iz Jeruzalema trdijo,' da je angleška oklepna policija zasedla važne mestne prehode včeraj opoldne, da je šla policija po gostilnah in restavracijah in ukazala gostom oditi ven. Vsako osebo na cesti angleška j policija vpraša za izkaznico. -o- Pred civilno komisijo je I še vedno na zatožni klopi načelnik Matowitz - J r s "V- .' , J Cleveland, O. — Pred civilno komisijo se še vedno obravnava suspendacija policijskega načelnika Matowitza, katerega je odstavil župan Burke pod obtožbo, da ni zatiral hazardnih igralnic' v mestu. Poklicanih .je bilo že' mnogo prič. Nekatere so izjavi.' le, da so ali da so bile v mestu prepovedane igralnice, druge,1 zlasti od policije, pa so trdile, j da jih ni. Včeraj je bil zaslišan sam Matowitz, ki je pričal, da je bil ve-j dno hud nasprotnik igralnic in1 da je skušal vse v svoji moči, da se jih zatre. Rekel je tudi, da ni bil Cleveland še nikdar tako' počiščen igralnic kot je prav zdaj. i župan ima pravico odstaviti! policijskega načelnika, toda ta ima pravico prinesti pritožbo pred civilno komisijo, ki ga lah.' ko dene nazaj v službo preko! župana. Civilna komisija obsto-j ji iz treh članov, katerih jeden je tudi odvetnik John L. Mihe-, lich. Kako se bo zadeva končno1 rešila se ob tem času še ne more reči. Na vsak način je pa to ze-j lo vroč kostanj za vse: za župa-i na, za policijskega načelnika in > za komisijo, ki se bo nekaterim zamerila, pa naj razsodi tako ali tako. -o- Amerikancs so postavili prvo županjo New York. — Radio iz Lon- ■ d ona poroča, da so ameriške ob. ■ lasti postavile prvo žensko za . županjo v svoji zoni in sicer je . to Frau Ellen Kunz, ki je postavljena za okraj Schoenberg. Friedenau. Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Zbiranje rožnih vencev— Dekliška Marijina družba fare sv. Vida apelira na farane: če bi prinesli stare in polomlje-I ne rožne vence. Košarica, v katero jih lahko nosijo tekom meseca oktobra, bo v vestibulu cer. kve sv. Vida. Te rožne vence bodo popravili ter jih poslali raznim misijonskim postajam, ; kjer jih nimajo. Kje je Matilda Miklur? i Brat in sestra Matilde Mi-kluš, ki sta v Argentini, bi rada J zvedela za njen naslov. V Cle-| velandu je baje živela pred 9 | leti. Njen naslov naj se blago-t voli poslati na naslov. Anna . Sterle, Box 176, Strabane, Pa. Fismo imajo pri nas— j Pri nas imata pisma Fanny Machkota, ki živi menda v S an Franciscu in Alojzij Janežič, živeč baje na Ely, Minn. Ako nam kdo pošlje njiju naslova, jima pisma dčpošljemo. Za preprečitev ognja— Načelstvo clevelandske požarne brambe apelira na ljudi, naj v dnevih od 7. do 13. oktobra posvetijo vso pažnjo, da prepre. čijo eventuelne požare. Prihodnji teden je posebno posvečen temu,. V njegovo lastno korist je vsakemu, če se ravna po tem ter posveti vso svojo pozornost preprečitvi ognja. Koristno je koncem konca to tudi njegovim sosedom in vsemu mestu. Torej v tednu od 7. do 13. oktobra glejmo, da ne bo v mestu nobenih požarov, tako priporoča Captain C. W. Hali. Srebrna poroka— V nedeljo bo poteklo 25 let, odkar sta si obljubila večno zvestobo dobro poznana in splošno priljubljena Joseph in Josephine Perpar iz 1041 E. 177. St., kjer zdaj lasti-jeta svoj dom. Poprej sta pa živela na Prosser Ave. V soboto ob devetih bo v cerkvi sv. Vida maša v spomin njiju 25-Jetnice. Lepo bi bilo, če se jih sorodniki in prijatelji spomnijo z navzočnostjo pri sv. maši. Mi jima pa kličemo: še na mnoga leta zdravja in sreče! Prva obletnica— V pondeljek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te maša za pokojnega Antona Verhovec v spomin prve obletnice njegove smrti. Raznalalca iščemo— Za Hale in Daniel Ave. ter tam okrog iščemo pridnega raz-našalca, fanta ali dekleta. Kdor ve za katerega naj sporoči našemu zastopniku; Frank Walterju, ali pa naj pokliče nas: HE 0628. Vile rojenice— Pri družini Mr. in Mrs. John Hrovat Jr. 21601 Ivan Ave. se je oglasila teta štorklja in jim pustila krepkega sinčka, ki je že 4. fant v družini. Mati in sinko se - prav dobro počutita v Glenville , bolnišnici. Tako je postal po- - znani John Hrovat Sr. že 24 . krat stari oče, enkrat je pa tudi . že pra stari oče. Mrs. Hrovat . je hči Mrs. Mary Bizjak iz Yale ; Ave. Naše čestitke! i Druga obletnica— V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Antona Lav-■ rič v spomin 2. obletnice njegove smrti. Otvoritev mesnice— John Ceh je odprl na 1424 Coit Rd. mesnico. Rojakom se ' toplo priporoča za obisk. Točna in vljudna postrežba. Dobro delajo— Naše vrle žene v fari sv. Vida so prav pridno na delu ta ieden. Zbirajo doneske in obleko za slovenske begunce. Pr-,'a poročila kažejo, da bo kampanja velik uspeh. Marjanca Kuhar jeva in Mary Grdina sta že nabrali $112.00, a Frances Baraga ter Rose Urbančič sta nabrali do včeraj $75.00. Vsa 5ast jim in ga, seveda, dobrim ljudem, ki se tako lepo odziv-Ijajo. Prijazno vabijo— Medved's Cafe, 6305 Glass Ave. vabi jutri večer na pohanc piščance^ pivo in vino. Večerjo bodo sirviraJi od 6. ure naprej. Byrnes na radiu— Nocoj ob 9:30 bo govoril na radiu državni tajnik Byrnes. Poročal bo narodu o neuspehih konference zunajih ministrov v Londonu. Bogat plen— Roparji so ponoči vlomili v stanovanje Johna Italiano na 2275 Murray Hill Rd. ter odnesli gotovino- za $17,820. Italiano ima gostilno y Willoughby in je imel denar pripravljen za izmenjavo Čekov. -O-r--- iucak je proti načrtu za preosnovo prevoza Pred clevelandsko mestno zbornico pride načrt, ki bi popolnoma prenovil prevoz po mestu. Vsi vozovi ulične' železnice bi izginili in bi se jih nadomestilo z bus i. V središču mesta bi bila pod zemljo izpeljana železnica. Ta program bi veljal mesto $25,000,000. Proti temu se je včeraj oglasil predsednik mestne zbornice, Michael Lučak, ki je rekel, da bi bil ta načrt koristen samo ;;a predmestja in za nikogar drugega, ker bi ljudje od tam hitreje prišli v mesto, a stroške za to naj pa nosi samo mesto, Razne vesti od naših borcev v službi Sirica Sama Pred enim tednom je bila častno odpuščena iz armade Miss Victoria Požar iz 7311 Rosewood Ave. Zdrava in vese-' la se je vrnila k svojim bolnimi staršem, da jim bo stregla. armadi je imela šaržo nad poročnika. Služila je 18 mesecev v J Afriki in devet mesecev v Franciji. i mu® ! Zadnji petek se je vrnil iz Filipinov T/Sgt. John P. Kastelic, sin poznane družine Kastelic iz ; 4724 E. 94. St., Garfield Hghts. Nahajal se je na Južnem Pacifi-k.i 3 leta. Bil je ranjen v levo i lice in v oko, toda se je pozdra-I vil v bolnišnici. Ko je bil dru-i gič v boju 7- Japonci, mu je kro-| g!a prebila jekleno čelado ter ga j malo opraskala po glavi, da je i bil nekaj časa nezavesten. John i je avto mehanik in je prejel od arriads za svojo vzorno službo L.dj odlikovanje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBC, Editor) «17 St. Clair Ave. HEnderaon 0628 Cleveland 3. Ohio- Published dally except Sunday« and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland. Do Doitl, celo leto »1.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta «.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 14.00. Za Ameriko ln Kanado. Četrt leta »2XX). za Cleveland, po poŠti Četrt leta 12.26. Za Cleveland in Euclid, po raznatelclh: Celo leto M-60. pol l*t* »JO. Četrt leta $2.00 Fotamesna Številka I cent« SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. 16.20 per year. Cleveland, by mail. I7JW per year. U. S. and Canada, mo tor • months. Cleveland, by nail. M OO (or • months. U. 8. and Canada. 12.00 for S months. Cleveland, by mall, «.2» tor I months. Cleveland and Euclid by Currier. MJS0 per year: 13.60 tor • months. $2.00 tor I months. Stogie copies 8 cents. Entered as second-class matter January 6th. INC, at the Peat Otfiee at Cleveland. Ohio, under the Act of March Srd. 1871. No. 232 Fri., Oct. 5, 1945 Popolna zaposlitev V kongresu je mnogo debate o takozvanem predlogu za "popolno zaposlitev." Da bodo naši čitatelji prav razumeli, kaj pomeni "polna zaposlitev," se ustavimo nekoliko pri tej frazi ali pri tem predlogu, ki daje toliko glavobola našim postavodajalcem v Washingtonu. Razumeti moramo, da ta predlog, če bo kdaj postal postava, ne bo garantiral vsakemu Amerikancu delo ali zaposlitev. V prvi vrsti sloni predlog na principu, da je vsak Amerikanec upravičen do zaslužka ali zaposlitve. Dalje bi ta predlog, če bi bil sprejet v kongresu, naročal kongresu in predsedniku ali vladi, da bi morala ali skušala vdrževati v deželi take ekonomske pogoje, da bi lahko delal vsak Amerikanec, ki bi hotel delati. Smisel tega predloga, ki govori, da ima vsak Amerikanec pravico do,zaposlitve, je povzročil' največ vroče debate, ker nekateri sumijo, da ima predlog namen napraviti iz Zed. držav totalitarno državo, to se pravi — komunistično ali fašistično deželo. Toda predlog ne vsebuje tega smisla, saj še naša ustava govori, da imamo vso pravico do življenja, svobode ter si iskati srečo. Naša vlada nam pa ne more dati nobeno izmed teh reči. Kar vlada lahko stori je le to, da gleda na to, da imamo vsi enako priliko, nota bene — priliko — doseči to, kar si želimo in to le z našim lastnim naporom. Da je to res vidimo, če pogledamo samo okrog sebe med našimi lastnimi rojaki. Nihče, vsaj mi ne vemo zanj in če ve kdo za katerega, naj nam pove njegovo ime — ni prišel v to deželo iz stare domovine bogat ali premožen. Vsak izmed nas je prinesel s seboj toliko, da je imel za vozni listek sem. V dostih slučajih mu je bilo celo to poslano iz Amerike od sorodnikov ali prijateljev. In vendar imamo Slovenci danes v Ameriki veliko dokaj premožnih ljudi. Ne morda milijonarjev, toda! več jih je, ki so prav blizu tam s svojo veljavo. Do tega so prišli, ker so bili pridni in varčni, ker so znali rabiti svojo bistro pamet, ker so imeli pri svojih podjetjih srečo in ker so imeli — kar šteje največ — priliko, katere bi v stari domovini ali pa nikjer drugje na svetu ne imeli. In vendar jih je dosti, ki so danes samostojni gospodarji, ki jih ni treba skrbeti bodočnost, ki ne dajo tej priliki, ki jim jo je dala Amerika, prav nobenega kredita. Naj nam kdo pokaže eno samo deželo na svetu, kjer ima vsak navaden delavec, ali skoro prav vsak, v garaži svoj avto! Ameriška vlada, kot smo rekli, gleda na to, da ima vsak priliko zasledovati svoje cilje in svojo srečo, ne more pa gledati na to, da ima vsak dobro delo in dober zaslužek, če hoče ostati vlada na demokratskih principih. Naš demokra-ski sistem vlade je bolj po starem slovenskem reku: vsak je svoje sreče kovač. Predlog, ki govori za "polno zaposlitev," bi ukazoval vladi, da bi presodila začetkom vsakega leta, kakšna je prilika v deželi v tistem letu za zaposlitev. V dosego tega bi morala vlada vzeti v poštev vse dane informacije, jih pretehtati in preudariti. Kadar bi rezultat tega pregledovanja pokazal, da morda v deželi ne bo dovolj dela za vse, bi morala vlada podvzeti potrebne korake, da bi se dvignilo zaposlitev. Predsednik bi priporočal potrebne korake, za katere bi pa moral dati dovoljenje kongres, predno bi se podvzeli. En tak korak bi bil, na primer, znižanje ali zvišanje tarifa. Drug korak bi bil lahko to, da bi se znižalo davke kor-poracijam, kar bi jim dalo priliko najeti več delavcev v tistem letu. Plače in cene živilom bi se lahko uredilo tako, da bi se ustvarilo več del. In če vse to ne bi pomagalo, bi vlada začela s kakimi javnimi projekti in sicer najbolj potrebnimi in koristnimi, kot) so ceste po deželi, mostovi, jezovi in nasipi. Toda vse to pa še vedno ni nobena garancija, da bi dobil delo vsak Amerikanec, ki bi hotel delati, da bi dobival pošten zaslužek. Toda, nudi pa ta predlog vsaj nekaj, po katerem bi vlada postavnim potom nekaj storila za preprečitev delovne krize. Težko, da bi mogla naša dežela preživeti podobno depresijo, kot je prišla po finančnem krahu leta 1929. Če bi prišla, potem bi bila nevarnost, da bi izgubili demokratski način vlade in prešli v totalitarnega, ko bi pa tudi izgubili osebno svobodo in postali sužnji vlade, kot je to v totalitarnih deželah, kjer ni nobene krize, pa tudi nobene prilike postati samostojen gospodar, trgovec ali podjetnik. Kongres naj bi ta predlog sprejel in poskusil ž njim. Saj ima polno moč, da tako postavo prekliče in odpravi, ako bi se izkazala nepraktična. i]t s]z »J? TO IN ONO Po našem mnenju je maršal Tito v Jugoslaviji zgrešil poklic. Mesto,diktatorja in državnika, za kar nima nobenega smisla, naj bi bil raje postal zdravnik. Da je dober "lje-čnik" se je izkazal oni dan, ko je povedal, da bo trajala bolezen njegovega zunanjega ministra dr. Ivana Subašiča ravno en mesec. Po tem času Subašič namreč ne bo več nevaren Titovi volivni listi. Da se pa ne bi Subašič morda pre-hladil, mora ostati vedno v sobi, kar garantirajo Titovi pandurji. He, he, he. In še he, he! Ali veste, zakaj me lomi smeh? Seveda ne veste. Smeh me lomi zato, ker berem, kako lepo se kaže demokracija (???) v Jugoslaviji. Veste, sedaj je tisti čas, ko se delajo volivne liste s kandidati. Tito je vedno trdil in njegovi kimovci so kimali, da je Jugoslavija demokracija ter da bo imela "proste" volitve in tako dalje. No ja, volitve morajo biti, da se tako, če mogoče, zunanjemu svetu potegne ruta čez oči. Toda, kako iti na to sitno delo, da bodo j a samo Titovi kimovci na listi in tudi izvoljeni, to je vprašanje. Tito je brihtna glava, kar se njegove kože tiče. Vsi nevarni kandidati se morajo spraviti spoti. Toda kako? A-ja, dobra misel mu je padla v glavo. Nevarni ljudje, kateri bi utegnili priti po volji volivcev na važne pozicije, vsi taki naj zbolijo in sicer tako nevarno zbolijo, da sploh ne bodo mogli kandidirati. In tako je kar naenkrat zbolel dr. Subašič in sicer tako nevarno zbolel, da niti njegova lastna soproga ne sme blizu, ne sme v njegovo sobo. Tito je pa tudi že naprej napovedal, da bo dr. Šubašiče-va bolezen trajala cel mesec. He, to je demokracija, da nič Lakih. * * * Tukaj je nova pesem za vse one, kateri se mislijo ženiti: Od danes naprej bomo poročili v naši cerkvi samo one, kateri so bili poprej trikrat oklicani, pa naj bodo vojaki ali pa kdo drugi. Ni nobenega vzroka, zakaj bi ne bilo treh oklicev. Ako vojak ne ve za natančni dan svojega dopusta ali pa prihoda domov, naj dekle naznani oklice magari mesec ali več poprej. Nikdo naj ne računa na "izredne okoliščine." Pa še drug "šti-kelc" pesmi je: Ako je ženin iz druge fare, potem mora imeti spričevalo krsta, birme, prvega sv. obhajila in pa pismo od župnika, da je res neporočen, ter da nima nobenega zadržka. Mi se bomo držali tega, kar je zgoraj zapisano v vsakem slučaju. Izjema bo le, če se poročata 50 let star vdovec in vdova. # * m Henry Steven Novak in Jacqueline Crček sta si bratranec in sestrična. Dasiravno je bila "Jakica" rojena v Floridi in to mesec dni pred Henryjem, sta bila oba krčena na isto nedeljo tukaj v naši cerkvi. Da je bilo pa to mogoče, je "Jakica" kar po zraku prišla z materjo in očetom v Cleveland. Oče je namreč pilot v armadi. John Črček je že leto dni nazaj prišel iz Evrope, kjer je bil med prvimi, kateri so dopolnili svojo kvoto izletov na Nemško. Henry Steven je tudi sin vojaka in sicer vojaka, kateri se ne bo povrnil več iz bojnega polja. Ta sinko ne bo poznal svojega očeta, dokler se ne sni-deta nfd zvezdami.- Mati njegova je Štefanija, rojena Čer-ček. Oče je bil Henry Novak. Slava staršem, malim pa čestitke na njih krstni dan, katerega bi si morali bolj zapomniti kot pa rojstni dan. ♦ * * Včeraj smo culi (danes je namreč pondeljek), tisti evangelij, kateri se pogosto tolmači napačno od preprostih ljudi. "Veliko je poklicanih, pa malo izvoljenih," nf govoril Gospod glede zveličanja ljudi sploh. Ta izraz meri na Jude, kateri so bili poklicani najprej k pravi sv. veri. Jezus je bil Jud in je prišel naj prvo svoje ljudi klicati v božje kraljestvo, dasiravno je prišel zveličat vse ljudi. Pa le malo Judov se je odzvalo. Zato je jokal nad njimi. Kar pa se tiče zveličanja, pa je Kralj, ko je prišel goste pogledat izmed peine hiše ljudi (go- stov) dobil samo enega, kateri ni imel svatovskega oblačila. Bog ne bo zavrgel nikogar, Človek se sam zavrže, kadar vedoč kaj dela, prostovoljno prelomi božjo postavo. Mar li človek, ki je bil vzgojen v Kristusovem nauku, pa pozneje zavrže vse skupaj in ne spolnuje božjih zapovedi, mar li tak človek ne ve, da ne dela prav? Da! Dobro ve. In ker mu vest očita, da ne dela prav, in ga črv grize, zato se taki jezijo in zabavljajo čez vero, čez Boga, zlasti pa čez Cerkev in papeža, ki je Kristusov namestnik na zemlji. Taki ljudje, ako ostanejo trdovratni v svoji zablodi, bodo zavrženi. "Kdor ne veruje, bo pogubljen," pravi Jezus. Kdor pa je rojen izven prave svete vere, s takim bo Bog usmiljen, in če je tak človek živel po svojem malem spoznanju Boga, ne bo zavržen. * * * Žena: "Oh, gospod doktor, kako ste dobri, da pridete tako daleč obiskat mojega bolnega soproga." Zdravnik: "O to ni nič. To je malenkost. Imam pri sosedovih tudi pacijenta. Pa sem mislil, da ubijem dva ptiča z e-nim kamnom." * * m Katoliški listič "Good Seed" pripoveduje, da je ležal v mestu Gusen na Poljskem mož na smrt bolan. Prav za prav je umirati začel. To je videl so-drug, kateri je barval steno bolnice. Ko je gestapo odšel, se barvar približa postelji umirajočega in mu pošepne nekaj na uho. Bolnik se zgane in s težavo začne šepetati barvarju nekaj na uho. Koncem šepetanja pa "delavec" naredi križ čez bolnika. *Bil je to namreč duhovnik, katerega so naciji u-jeli in ga z drugimi vred dejali v koncentracijsko kempo. Ako bi bil gestapovec zvedel za ta "strašni zločin," bi bil barvar plačal s svojim življenjem. •— Med naciji in komunisti je to-,laziti umirajoče ali pa dajati ljudem versko oporo, največji smrtni greh. * * * 990 cerkva in ena katedrala so bile na Španskem na novo pozidane, tako tudi pet semenišč, odkar so bili komunisti tam premagani po prizadevanju Francisco Franco. To pa ameriške jn ruske Sltalinovce grozno peče. Kar ne morejo tedna pustiti mimo, da ne bi napadali Španijo in Franca. Oh, kako jim je hudo, ker zločinci, kateri so povzročili civilno vojno na Španskem, ne smejo nazaj. Boljševiki iščejo noč in dan vzroka, da bi mogli zopet začeti vojno s Španijo in jo tako lepo osvoboditi, kot' so o- svobcdili male evropske države. * * * Pripoveduje se ° nekem zelo boječem in sramežljivem Janezu: Imel je dekle, ki se je ni drznil pobarati. Kar ni in ni mogel spregovoriti besed "ali bi me hotela vzeti? Zato si je izmislil daljšo pot na okoli. Nekega večera, ko sta sedela skupaj pa molčala, je Janez zagrčal, požrl, potem pa boječe spravil iz sčbe: "Jerica, ali bi ti hotela biti pokopana z mojimi rarodniki?" Vzame res (Nadaljevanje na 3. strani) nila domov oba zdrava. Eden je bil dve leti v ujetništvu v Nemčiji, star 22 let, drugi, ki je star 19 let je bil v gozdu. Domov je prišel le malo živ zaradi pomanjkanja hrane. Po Vipavski dolini do Postojne so napadali Nemce in fašiste. Ponoči in podnevi so regljale strojnice in ročne granate, bombe in mine so pa rušle železniške mostove, da niso Nemci mogli tako hitro voziti naše nedolžne ljudi v Nemčijo stradat in mučit. To je bilo vsak dan do meseca maja. Na 1. maja smo šli vsi v Sežano z zastavami pozdravit naše tovariše, ki so dali smrt fašizmu, kar smo pričakovali polnih 25 let in to dočakali. Tukaj pri nas je vojaštvo na. ših zaveznikov iz Amerike in Anglije. Med seboj se malo razumemo, ker ne znamo njih jezika. To pismo sem oddal po cle-velandskem časnikarju Andri-ci. Za vse, kar potrebujemo, moramo imeti še vedno izkaznice, pa se dobi le malo. Obutve in obleke se sploh ne dobi, ali pa je prav draga. En liter vina stene 150 lir, liter mleka v Trstu 60 lir, ena obleka 20,000 lir, en par čevljev 5,000 do 6,000 lir. Tako čakamo lepših dni v bodočnosti. Sprejmite vsi skupaj najlepše pozdrave od brata Jožeta. Pismo od brata Mrs. Antonija Mihevc, 1135 | E. 60th St., je prejela od brata Jožefa Miklavec, Dane št. 19 pri Sežani, sledeče pismo: "Draga sestra! Pet let je že minilo, odkar Ti nisem pisal. V tem času se je pri nas dosti spremenilo. Moji trije sinovi so bili v borbi za svobodo proti fašizmu. Starejši, star okrog 24 let, je dal življenje za narod, druga dva sta se vr- Mnogo je narod sam kriv Girard, O.—žalostnih razmer v domovini je mnogo narod tudi sam kriv, po moji sodbi. Kajti po zadnji oziroma prvi svetovni vojni se je samo debatiralo, kako bi se država razkopala. Gotove postopaške skupine so pa zanesle v našo domovino krive nauke. Tako je Bog dopustil, da se je narod začel klati med seboj. Božja roka čaka, in ko bo njegove kazni, katero je narod zasužil, dovolj, bo zasijala mogočna zarja in prikazala mu-cenike, ki bodo postalj sloven ski svetniki našega naroda. Bog daj, da ni daleč čas, ko se bo to zgodilo. Zadnjo nedeljo smo imel} čast pozdraviti v naši naselbini č. g. komisarja, predstojnika ameri ških Brezij in njegovo drago mamo, patra Benedikta Hoge. Vračala sta se iz Johnstona, Pa. kjer je za župnika njegov brat pater Tomaž. Iskrena jima hvala za obisk. Mrs. Margaret Ivogovšek me je vprašala, ako so moji sorodniki France Dolčič in družina, katerih imena so bila priobče-na med begunci v listu. Ta dru žna spada v faro Dev. Marija v Polju, pa so vsi iz v-asi Zgor nja Zadobrova in moji daljni sorodniki. Družina Učakar pa je meni v ožjem sorodu, sta bi la dva brata v Dev. Mariji v Polju. To sta moja strica, bra ta moje pokojne mame. Stric France je bil organist in imel je pletarsko šolo. Peter je bil pa železničar. Doma sta bila Limbarske gore nad Moravčami iz vasi Pristava, pri hiši se je reklo pri Trdinovih. Bog daj, da bi se ti nesrečni izgnanci in begunci zopet kaj kmalu vrnili na svoje domove. Saj zakrivili niso ničesar drugega kot da so bili v resnici vojščaki Kristusovi za katoliško vero. Prijateljski pozdrav vsem, John Dolčič. Naii begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred ko-| munističnim terorjem iz svoje . domovine. Vsi ti se nahajajo 'sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz VRHNIKE so sledeči: Bebec Janko, 1914 Bogataj Franc, 1906 NOVA ODREDBA 0 TOČKAH 4 T o č k e mesto 2 za vsak funt porabljenih maščob ičamernik vanka, 1910 čamernik Ivanka, 1931 Čamernik Anton, 1900 Dobro vol j c Martin, 1891 Dobro volje Andrej, 1893 Dobrovoljc Minka, 1920 Dobrovojc Jože, 1930 Gruden Franja, 1918 Korencan Reza, 1881 Korenčan Dora, 1909 Kacčič Marija, 1906 Kavčič Marija, 1932 Kavčič Edvard, 1936 Kavčič Janez, 1942 Kavčič Zinka, 1902 Kavčič, Franc, 1936 Lehman Marija, 1906 Ogrin Ivan, 1893 Obak Elizabeta, 1898 Oblak Janez, 1931 Oblak Rafael, 1934 Oblak Simon, 1936 Oblak Mihael, 1940 Ogrin Mici, 1895 Ogrin Marija, 1892 Ogrin Roza, 1905 Ogrin Bogomila, 1936 Ogrin Antonija, 1914 Podboj Ivan, 1902 Pivšek Leopold, 1906 Ravnikar Olga, 1898 Rožmanc P. 1910 Suhadolnik Franc, 1915 šerjak Matevž, 1914 Sedej tefan, 1894 Sedej Janez, 1924 Stanovnik Janez, 1905 Stanovnik Stane, 1905 Seljak Stana, 1910 Sedej Lovro, 1902 Vignjenic Marija, 1920 Velkavrh Frank Stane, 1907 •Iz ŽALNE so sledeči: Ahlin Ivan, 1905 Ahlin Franc, 1910 Ahlin Anton, 1908 Boštjančič Matija, 1893 Derpor Jože, 1900 Glavič Janez, 1900 Gris Janez, 1924 Godec Anton, 1908 Gale Jože, 1895 Habjan Janez, 1913 Hribar Marija, 1922 Jamnik Jože, 1905 Janežič Franc, 1902 Javornik Matija, 1893 Javornik Anton, 1932 Mohar Franc, 1905 Jančar Jože, 1920 Jančar Marija, 1922 Jančar Pavla, 192 0 Križman Janez, 1907 Koščak Jože, 1906 Kastelic oza, 1926 Kastelic Ivan, 1929 Kastelic Marija, 1921 Kastelic Martin, 1897 Miklič Franc, 1903 Mohor Angela, 1917 Novi j an Anton, 1929 Prijatelj Stane, 1904 Pajk Franc, 1906 Podržaj Alojzij, 18891 Podržaj Anton, 1929 Podržaj Ana, 1921 Podržaj Marija, 1926 Pajk Franc, 1898 Pajk Franc, 1929 Potokar Janez, 1902 Potokar Fralic, 1908 Skubic Alojzij, 1910 Slu;bec Jože, 1901 štibernik Anton, 1918 štibernik Jože, 1908 Trontelj Janez, 1897 Trontelj Lovro, 1906 Zupančič Anton, 1930 Zavržan Martin, 1902 Zavodnik Bernard, 1915 Erjavec Ivana, 1902 Novi j an Jože, 1920 No vi j an Janez, 1922° Kastelic Rozalija, V* Mohar Angela, 191". I __(Daljeprih*^ —,„«.1*1 Tista naša pomota precej podobna smo"> J imel nek Bločan s s™ 1 Menda jo je del iz daj, kadar je sedel K J to je bil nekega dne'ei)fiil šel iz gozda ves iz s je naenkrat pogreb ^ft doma pretaknil za^0' Ji ni in je ni. Spomn^J gozdu sedel na par°w ^ii fajfo natlačil in W>Jjk pustil tam. Brez 1 obrne in ha j d nazaj It kat fajfo. JH Pride do parobk*. J, Lam listje in trhle W. J za fajfo. Ni je, Pa jej],ft mu je pa tudi že ^ * potrpežlj ivost, Pa » ^ f* vase in prinese o« JB kletvico: "Hudič! j M bi morala biti!" ^ ,•#. dobro odprl usta, izmed zob fajfa, 1(1 m čas nosil tam. JB Absolutna resnic8' » tia iz Kozarišč. .e#>f Temu podobno se J^h lo tudi Matevžu J^f kraljuje na svoji Dock Road, Madis^jjJ; smo že pri tem, J mo hitro, daseP°v zopet nazaj k t rim še nismo ko"c Bog da zdravje. tf Torej Matevž se J ^ nil, da gre po ^ sto. Razume se, more iti v mesto v „ hlačah, kakor P^ * overalls, ki so najboljši ca j h v s . (j1 Pripravil si je ji' sno obleko, se ^^ pa znosil skupaj pj pa naročal žensk3^ ba postoriti v »j^poT11 sta. Je skrben fj^fli Matevž Mavko, bl t>i dil. we®! Kar naenkrat ti po omarah in \ o^ii/ kotih in kljukah » ^Jjj Nekaj časa še u soi®st kmalu pa že njegovega notra™ končno tudi trdi« ijjj. banti in premet^jp nad vsem svetom ^j, r )e nad takim redom y|J>, je vse narobe i«1 ffj njegove roke zr* , \PjLk Ker le ni <>dn ^/JE.1 jalo vse hujše u>' 'Ju bilo že bati kfl vendar končno sP ^/ijn ženica, da bi b pravno, ce ne h^m , ročljivo, če bi se ^XM: in ga vprašala-kom se znaša ln^jjl iU ne trudi, da bi il hišo narobe, "Kajpa je, /M* počneš, kot kokfV J S jajce?" ga vpraS brez ovinkov. pJ (WW* "Kaj mi je "»JK rada vedela, P1 pj ';i bom pa povedal; da v tej hiši n» in ga ni. Vsf° /f J rad dobil v roke-^^ ti. Le kdo Vl'eS Jp bi rad vedel." ^ 'JUj "Pa kaj f>'f\ "Kaj 'iščem ■ vprašaš, ka.1 C1 v f JtJ veš, da moram v naj grem ^g^J® ko pa pražens* ^ ■ in jih ni, da % ,<®|jJ«t sto taužent. • ' ' #JJ^J ki se pogleda P da je res že v ^ f j ^ Veste, bi ^e* včasih tako pr Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI * ' ce bi se vrnil tvoj A Jm> da bi se te usmilil Potem bi bilo FL boega trPl3enja. No, in Wfeih 'jZa trdno upam in Mk,'.Se začudi deklica. ^ icK nj v tf'"Itna slišala nič o jof!Nam U kakega strič" Jih Pfl • v v Ž 1 Pa severi? njem' Kdo V?f nar nal v misel, ker oil14o wJaz sem Pa tudi ,^ Moral bi tl 'pk , 2al°stne reči, re- '#Ctrarmeš-No- MS i vendar le vede. Imč^ človeka na mš:ebo zavrgel, če se Seveda> kJ'e A^J ^ zm in da se ošUPo.d "J- Njegovo sr-Je Je nJe' ie i ' " • a? StdcU?'' iSio;ekgt,oceta'pa do- J3fv>ni tako doig° d°-drag0 „j 8va K,' ^ahh smo ga, flfSo Storila jaz in i®*miru6 pel v svet in c"1 T de Pozabil ni, „i)iii' ' • enkrat se mu r ■^lebV? tistih kra- Nda rog kot ot- ne born učakal V, ^ 07rda ne bom mo- V za to, J % f1Zadel hudega. 40 je ? Povedala ti. n-sem J> L\,j.a]z ti mu ;%tsWk,° Sem ga lju- . ipK^il nanj, kako ,, ^ Sv'> a mu boš po-^ fe^Uca, da- j Hovi, povsem ra-sCU> da obJem' V Klna t0'kak0 /en- i U 5ted V ne bo treba Mo'S človeka, h . i/j \ ahk0 zatekala, p0iUbil Po očetovih Sanj prebuts {*OP0t v veži, in V, C v Zav^ta, se od- A e^stopi tista, oba tolik A Prihru. f/ i? 'k "i vin Z obraza dišalo iz / ^J^ spala, am-J j v gostilni. p> t v j colcala-0b" roke J V akor bi ne ,/ > 'i'Nila Pe" Rada bi ni mogla. ? h hn a ali svo- z^ovanju vis, 80 elasuenih ie V ^ ^/SS d* | ^ ji je polnila neka čudna zado-voljnost srce, ker je imela — tako je vsaj msilila — zopet enkrat vzrok, znašati se. Kakor divja zver na svoj plen, tako je gledala proti Anici, ki je bila kar trda od straha. Ko si je bila malo oddahnila, je začela s hripavim glasom: (Dalje prihodnjič.) -o- NEWBURSKE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) korajžo, da kdo povpraša dekle, tako pravijo. ♦ * * Pet katoliških znanstvenikov (dva sta bila duhovnika) je sodelovalo z drugimi pri napravi atomične bombe. Pravijo, da bo nekoč iz te iznajdbe prišla velika korist ljudem. Vpreči mislijo to zverino, da bo gonila stroje vsake vrste, kot jih sedaj goni elektrika ali pa gasolin. Vse je mogoče. Bog je dejal čudovite moči v naravo, katere naj bi človek izrabil sebi v korist. Do danes so bile vse bom. be samo v prokletsttfo in škodo človeku. Če bi ljudje rabili zdravo pamet, bi tega ne bilo,' pač pa bi vse naravne sile slu-' žile človeku v korist. i * * # Sosed: "Kaj ste pa imeli pri' vas sinoči? Mi smo mislili, da! se svet podira." Drugi sosed: "O nič hudega | ni bilo. Trgovec, od katerega 1 smo kupili pohištvo na "lahke J obroke," je prišel kolektat." j * , * * Bral sem o možu, kateri j e ( prišel v tuje mesto. Prišla je nedelja in mož je šel v cerkev. Tujec je bil in nikdo ga ni pogledal in nikdo spregovoril ž njim. Drugo in tretjo nedeljo je bilo istio. Mož je gledal o-koli sebe, ko je prišel iz cerkve, i da bi se mu kdo približal in spregovoril. Ni ga bilo. Ker pa je hotel na vsak način priti v stiko s farani, zato je pogrun. tal takole: Ko je nedelja prišla naokoli in je bilo treba k maši, je mož kar modro korakal po cerkvi s klobukom na glavi, j dokler ga ni dohitel reditelj ali "usher" in ga prijazno opomnil, naj vzame klobuk z glave. Ko je prišel iz cerkve, so ga ljudje prijazno spraševali od kod in kdo je in kaj dela. Mož pa je dejal sam pri sebi, klobuk .jo je dobro izpeljal. * * * Navzlic slabim razmeram radi pomanjkanja gasolina je bila udeležba v nedeljo popoldne v Providence Heights obila. Vse clevelanclske slovenske fare so bile zastopane. Vreme je bilo skoraj perfektno in naravne lepote niso zaostajale. Hvala iskrena vsem, kateri ste se udeležili zlasti pa onim, kateri so imeli vloge za tisti dan: Fr. Gabrovšek je lepo povedal, kaj pomeni romanje in za kaj naj pred vsem prosijo Marijo. Fr. Baraga pa je imel primeren angleški govor, v katerem je slikal pravega Marijinega otroka, katerega lastnosti se kažejo po njegovem delu in po njegovih odnošajih do bližnjega. Za petje so poskrbeli zlasti pevci fare Marije Vnebovzete pod iz-bornim vodstvom Mr. Martin Rakarja. Mariji čast in hvala, ljudem pa iskreni, Bog plati! * * * Na Nemškem je bilo 23 milijonov katoličanov pred vojno. Slabo se jim je godilo pod naciji, zato je rekel neki nemški škof ameriškemu generalu: — "Vaša zmaga je naša korist." Hiterjev namen je bil uničiti vso vero. V tem sta si blia z Stalinom bratca. » m * Pripoveduje neki duhovnik, kako je na zelo počasnem vlaku bral svoj brevir, ko je prišel dc njega konduktor, vzel mu vozn: listek, potem pa vprašal šaljivo: "Father, ali vaše sv. pismo kaj govori o vlakih?" "O da, govori," je dejal gospod. "Takoj v prvem poglavju pravi sv. pismo, da je Bog ustvaril vse, kar leze." ♦ * * Francka in Milka Zupančič sta dvojčici. Odkar sta "prišli v Ameriko," to je bilo pred 23 leti, sta bili vedno skupaj. Skupaj sta se šolali v naši šoli, skupaj sta stopili v dekliško društvo, in skupaj sta hodili na delo. To je pa sedaj minilo. Prišel je namreč vojak z imenom John Adamčak in je Francko popeljal pred oltar, da mu tam vpričo Boga in ljudi obljubi večno zvestobo. Milka je žalostno gledala vse to, mislila pa si je lahko, čakajte, da pride tudi moj vojak nazaj, vam bom tudi jaz naredila tako. Mi želimb mlademu paru polno sreče in vsega, kar je človeku potrebno za srečno potovanje proti nebesom. * * * V soboto je tudi Miss Louise Glavan dala slovo samskemu stanu, ko je postala Mrs. Edward Reinhart. Lojzka je hčerka Antona Glavana in Alojzije, rojene Srebernak. Po poročni maši so se gostje podali na dom nevestinih staršev, kjer se je vršila tiha dorpača svatba. Tudi temu paru želimo, naj ga spremlja božji blagoslov, kar pomeni srečo. * * ♦ Ne bo škodilo, če še enkrat o-pomnimo farane, da se vrši 40-urna pobožnost 19. 20. in 21. oktobra, to je čez dva tedna. Tisti dnevi naj bodo -izključno le v počasti Jezusu na oltarju v presveti Evharistiji. Dasi si ne moremo predstavljati vseh ne-številnih milosti, ki jih zadobi-rno iz tabernakla, si moremo vsaj nekoliko predočiti, kaj bi bilo naše življenje brez sv. Rešuj ega Telesa, med na;ni., Ko so bile po večletni zaprtij i v Mehiki končno cerkve zopet tu pa tam na kateri praznik odprte, so ljudje vreli skupaj od blizu in daleč, da še enkrat uprejo oči v sv. hostijo, v Jezusa skri-| tega pod podobo kruha. V Sloveniji bodo šele zdaj spoznali naši sorojaki, kaj so imeli, ko so imeli Najsvetejše vsak dan pred seboj. Tega po večini cerkvah sedaj ne bo, dokler se Bog ne usmili ubogih ljudi in ne poseže vmes in se lučka pred oltarjem zopet ne posveti. Zavedajmo se svoje neprecenljive sreče in "ponižno tukaj poklek-nimo. . ." * * * Ameriški vojak je spremljal angleškega vojaka na poti proti gotovemu mestu. Nekaj milj pred mestom se je cesta cepila in vojaka sta se ustavila, da bereta kažipot, na katerem je bilo zapisano, katera cesta pelje v megto, katera pa k morju. Poleg tega je bila pa še pri-• pomba: "Kdor ni zmožen čitati, pa naj vpraša pri farmarju na j levo." Ameriški vojak se je zasmejal, ko je to bral, Anglež pa je gledal zamišljeno pred se. Ko sta prehodila zopet nekaj milj, se začne Anglež na vse grlo smejati. Ko ga ameriški vojak vpraša, zakaj se smeje, je med smehom Anglež stlačil iz sebe: "Kaj pa če bi pri farmar-ju nobenega doma ne bilo?" . . . No, pa ti povej, zakaj se je A- ijierikanec smej&l. * * * Globokarjeva mati se še vedno držijo svoje sobe v bolnici. To je res mučna bolezen. Vendar pa upamo, da bodo kmalu prestali vse to in se zdravi povrnili na dom. Iz bolnice je prišel Frank 1 Haffner in pravi, da je skoraj : zdrav. Delati seveda še ne bo ; mogel nekaj časa. Ave Marija koledar je tu. , Nisem imel časa vsega pregle-i dati, kar pa sem videl na prvo ) roko, je vse fino, vredno, da si i ga nabavite. i MALI OGLASI , Stanovanje v najem Odda se 4 sobe, furnez in pr-. šna kopel v kleti; odda se od 17. odtobra naprej. Odda se tudi 2 opremljeni ali neopremljeni sobi za pečlarja; si lahko tudi kuha. Vprašajte na 1303 E. 55. St. (233) Vseh vrst šivalne stroje popravljamo. Zanesljiva postrežba. Mi kupujemo in prodajamo. Sanger Co. Pokličite PR 6100 (Oct. 5, 8, 10, 12.) Real Estate Ako želite kupiti ali prodati vaše posestvo, oglasite se na 6603 St. Clair Ave. Imamo tudi zavarovalnino proti ognju, za avtne in druge nezgode. Vse to dobite pri JOHN KOVACIC 6603 St. Clair Ave. Tel. EX 1494 (Fri.x) ALI SLAB0SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G.,Ph. C SLOVENSKI LEKARNAR 15f02 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaorta ves dan ob sredah. Prijazno vabilo Pri nas bomo servirali v soboto 6. oktobra zelo okusne pohane piščance. Serviralo se bo od 6. ure naprej. Poleg tega bo na razpolago tudi 6% pivo in vino. Prijazno so vabljeni prijatelji in znanci. Se toplo priporočamo. Medvedi Cafe 6305 Glass Ave. Glavobol, revmatizem in druge stare bolezni Vam najhitreje ozdravi SUN-KRAFI LUČ Cena $64.50 Dobe se pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. Pivo v zabojih Standard — Carlings Carlingis Ale Dortmunder TINO CAFE 6030 St. Clair Ave. (Fri., Sat. - x) JOHN NOSE ! KLEPARSKA DELA, POPRAVA j STREH IN SPLOŠNA POPRAVILA Kompletna dela sta furneze ■ 22331 Beckford Ave. I IV 3247 ali KE 4992 JOHN ZULKH REAL ESTATE ZAVAROVALNINA VSEH VRST 18115 Neff Rd. IV-4221 DR. FRED J. MAK0VEC PHYSICIAN-SURGEON Ure: 2:30 do 5:00 in 7:00 do 8:00 zvečer V pondeljek, torek, četrtek, petek Telefon urad: KE 6196 Stanovanje: IV 6657 15621 Waterloo Rd. v poslopju North American banke Cleveland, Ohio DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 _Ambulančna posluga podnevi in ponoči _ MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5' • Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 ________ (X) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. _ (X) Za hišna opravila Dekle ali žena se sprejme za hišna opravila. Stalno. Nič pranja ali likanja. Dobra plača. Katero zanima, naj se zgla-si na 17820 Nottingham Rd. _(234) Pohištvo naprodaj Naprodaj je zelo poceni pohištvo. Zglasite se na 10710 Hathaway Ave. ali pokličite RA 9652 (233) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 6 sob zgoraj, 5 spodaj, dvojna garaža, dvojna veranda, 2 furneza; blizu Gordon parka; eno stanovanje je prazno. Hiše je v zelo dobrem stanju. Prodaja lastnik. Zglasite se na 8817 Esterbrook. (234) Peč naprodaj Za gretje, rabljena samo ene zimo. Vprašajte na 1105 E. 66 St. (232) Rodeo in Horse Show na Silver Dime Ranch, lastniki Mr. in Mrs. Anthony Bozeglav Na Chardon Rd. % milje zapad. no od SOM Center Rd. Wil-loughby, v nedeljo 7, oktobra ofc 1 uri popoldne. Vstopnina vključno davek 50c. (233) MERRYMAmSCAFE^ 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vine okrepčila KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper. Grand, Norge—plinske peči Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaSe naročilo za lednico in pralni stroj sedali Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer POZOR! | HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri \ vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ; ali fornezih, zglasite se pri LEO LA DIHA t 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 To morate videti! Naprodaj v Beverly Hills krasna hiša 6 sob, dvojna garaža, lep lot, zmerna cena. Na E. 260. St. velika hiša za 1 družino, 3 garaže, lot 70x140; dajte ponudbo. Blizu E. 185. St. moderna 6 sob, garaža. V Collinwoodu za 2 družini, 4 in 4 sobe, jako čista znotraj in zunaj; cena znižana na $6,200. Dve hiši po 2 družini na velikem lotu, lepa okolica, dajte ponudbo. Imamo Še mnogo drugih pripravnih hiš po ugodni ceni. Vprašajte J. Knific 740 E. 185. St. nasproti Muskoka IV 7540 ali KE 0288 I Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 1590S Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (FrI. x) DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Dobra plača. Kogar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185 St. (x) ženske za čiščenje Dnevno delo Poln čas Plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. _____. (233) Dekle za grocerijo Sprejme se dekle za grocerij-sko prodajalno. Vprašajte pri Joseph Metlika, Grocery, 14516 Sylvia Ave. (233) MALI OGLASI Išče stanovanje Zakonski par z 11 letno hčerko želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob s furnezom. V okolici od E. 55. St. do 79. St. Se morajo seliti kakor hitro mogoče. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče HE 1748 (233) Dve sobi v najem Odda se v najem dve sobi s privilegij ami v kuhinji. Zglasite se na 729 E. 96. St. (232) Pozor, rojaki! Ali bi želeli potovati v krasno Arizono? Jaz odpotujem tje in 'bi rad vzel s seboj 2 ali 3 osebe za spremstvo in sicer take, ki znajo vozit avto in ki bi šli lahko takoj. Katerega veseli naj pokliče, Mr. Jelerčiča, Diamond 1046. _(233) Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne. Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 2503 ■..............(Fri.-x) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph, C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah, l .............. Jos. Rupnik Cafe (prej Louis Seme) 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6 zj. do 3:30 zj. > j (Fri. - x) KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN / Po dolini se je že razlegalo samo temno šumenje, kakor kadar v vročih poletnih dnevih ' rojijo bučele. In kdor bi bil šel od tod oddaljen le pol ure, bi nikakor | ne bil mogel reči, da tabori tu češki vojvoda, ki trajno odiči svojo glavo s kraljevsko krono in jo zagotovi tudi svojim potomcem. Premisl se je zopet zatopil v misli, kaj počne gospa Adleta, kaj Vratislav in Draguška? Niti tega ni opazil, da je že somrak, da so megle postale čudno goste, kakor da mu hoče pomagati tudi narava . . . Kaj stori brat, ko ga zagleda iz obličja v obličje, — če ga sploh zagleda . . .? Pri srcu mu je bilo tako čudno. V jasnih dnevih je s tukajšnjih višin baje videti Višegrad . . . Današnja noč in jutršnji dan odločita o vsem njegovem bodočem življenju, o tem ali se bo moral še vedno potikati za mejami ,ali sede na očetovski prestol. In od tod tako težke, globoke misli, če bi vladal v Pragi kak drug njegovega rodu, bi šel nadenj drugače, in bil bi prost vseh skrbi. Toda potegniti meč proti Vladisla-vu? — In to vprašanje ga je mučilo bolj in bolj, tudi ko je že sedal na konja in dajal ukaze za pohod proti Pragi . . . "Kaj praviš, Drslav?" "Da bi nam le ne bilo treba sramotno nazaj ..." "Oho, Drslav! — To se ne zgodi, kakor gotovo se imenujem Bavor. — če ne bo hotel, udarimo na utrdbe sami — proti njegovi volji;—na Hrad-čanih ga posadimo na prestol j — tudi sami. — Videli bomo, j kdo se nam more vpirati! —' Pravim ti Drslav, videli bo-1 moj" Gospod Bavor Strakonicki 'je skoro kričal, in nehote je za-zvenel težki meč ob njegovem boku. "Nekako izpremenil se je . . . Drugače ga je bil sam ogenj, pri Zdicah sem se ga skoro bal in sem mislil, da iskre njegovih oči zažgo slamnate strehe, in zdaj govori vsak dan manj . . Veliki prijor se je nad Pre-m'islom skoro jezil. Tolikih okoliščin ni bil navajen. "Vojaštva nam preostaja. — Kaj je torej treba razmišljati!" V BLAG SPOMIN « PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Anton Verhovec ki nas je za vednoi zapustil in se preselil v večnost dne 5. oktobra 1944. Eno leto je sedaj minilo, kar zapustil solzno si dolino, ko od nas Tebe je ločila na božji klic smrt nemila. Počivaj mimo, soprog in oče, storil vse najbolje si za nas, večni Bog ti daj plačilo. - spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI. Cleveland. O. 5. oktobra 1945. t Gospodje so umolknili, voj-j , voda je obdržal konja in čakal ' da ga doidejo. "Verujte, moji zvesti, moj >vranec je, kakor da ima na no-Ige privezane cente! Ne vem, kaj je to!" "Drugih Zdic se ne boj, jasni gospod ... To pot imaš okoli sebe nekoliko zanesljivejše ljudi in nekoliko zvestej-ša srca!" je odvrnil černin. "Je že tako, da je človeku mnogokrat v duši tesno, in je on najbližje svojega cilja!" je pristavil Ratmir s Krasikova. Le Bavor Strakonicki je molčal in gladil svojega sivca po grivi. Pot je bila težavna, konji so si večkrat spodtaknili, in pešcem so se noge zadirale v sneg. "Aj, smo že pri Veltavi . . . Kje so brodovi!" "Vse je pripravljeno, svitli vojvoda . . . Saj te čakamo že Zamrzovanje produktov z super-cold opremo Vi lahko napravite vašo trgovino središče kupčije, kjer bo vsak rad kupoval. Super-cold produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI, RAZSTAVNE OMARE ZA MESO Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 331C CH 3317 727 Bolivar Rd._ nekaj tednov, in ti si kakor da si pozabil na nas . . . Samo da si že tu!" In res! Stari prevoznik se ni lagal, na temnih veltavinih vodah se je belilo več širokih brodov . . . Premisl je začutil na roki, 'vroč poljub . . . j "Pozdravljam te, gospod — j pozdravljam, — in pod Više-gradom te pozdravijo moji | znanci prav tako srčno . . ." Stari prevoznik je veselja skoro zajokal. 1 "Kako me poznaš?" "Če bi bil slep, na obe oči, bi te poznal, gospod moj! — Sicer je noč, temna noč, toda mojim očem ni ušla še niti ena ščuka, — nivi ena, pravim . . . Ali je vse gotovo?" "Gotovo!" "Torej z Bogom, svitli vojvoda !" šest brodov naenkrat je od-plulo od brega. In niti cela ura ni pretekla, ko je bila prepeljana cela Premislova vojska . . . Bistrim očem, ki so se ostrejše in ostrejše vpirale v megle, se je zdelo, kakor da prihaja žar, katerega je v jas- NO BETTER TERMS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOME OR BUSINESS PROPERTY * Ask at any of our 46 Offices * nih nočeh videti več ur daleč do sem. In radostno so zarez-getali tudi konji, kakor da se več ne morejo premagovati. Vojvodin vranec je veselja, da so že pred Prago, poskočil, stresel z grivo in zamahnil z repom. ČETRTI DEL NA KRALJEVSKEM PRESTOLU IX. "Tvoj brat se vrača, jasni vojvoda ... V njegovi vojski so naši najzagrizenejši sovražniki,!" Knez Vladislav je bil, kakor da je to novico že pričakoval. Niti obrvi nad očmi se mu niso i zganile. Le poslednji stavek ga je nekoliko vznemiril. In zato je vprašal: "Nemci?" "Černini, svitli vojvoda . . . Strakonicki Bavor . . . Krasi-kovski . . ." "Zbal sem se že ,da so v njegovi vojski Nemci . . ." "Ne bilo bi tako hudo, kakor da so v njegovi družbi ti . . ." Smečenski Borita je izgovoril vsako besedo s posebnim povdarkom. Ni mu bilo mogoče razumeti, da je Vladislav tako brezskrben. Saj mu gre vendar za knežjo krono. Gre tudi za njiovo lastno varnost (Dalje prihodnjič) -o-— SEDEŽI NAPRODAJ PRI TAYLOR'S JESENSKI OPERNI FESTIVAL m CARLO OPERA (0. vključno pevski umetniki od Metropolitan in Chicago Milanov, Kipnis, Morelli in drugi GLASBENA DVORANA, MESTNI AVDITORIJ LA TRAVIATA ........................................................,........... 10. oktobra zvečer CARMEN ...................................j................................................... 11. oktobra zvečar CAVALLERIA RUSTICANA v prrslavo Pietro Mascagni, in I PAGLIACCI (Kolumbov dan) .......................................... 12. oktobra zvečer MADAME BUTTERFLY .................................................... 13. oktobra popoldne 11. TROVATOKE ...........................................................J........... 13. oktobra zvečer FATJST ....................................j............................................... 14. oktobra popoldne AIDA ................................................................-............................ 14. oktobra zvečer Cena $1.20, S1.K0, S2.40. $8.80, lože $4.20. dnvek vključ. PoSliitp ček ali money order sedaj za izbrane sedeže na FALL OPERA FESTIVAL, 1224 HURON RD. Novi in senzacionelni "BALLET RIISSE" IMPOZANTNO 7.9., 20. IN 21. OKTOBRA V ŠTIRIH PREDSTAVAH "Biseri iz klasičnih iit modernih baletov" ter novi kratki baleti Nastopijo Rosella Hightonver* Helen Komarova* Yurek Lazovsky* Anna Istomina* Lecnide Massine* Jean Guelis* Bettina Rosay* Ivan Demidcff* Za izbrane sedeže pošljite čeke ali money order sedaj na Taylor's Tel. MA 3800. Plačljivi MASSINE BALLET «1.20, $1.80, $2.40, $3, $3.60, lo in $4.20. DAVEK VKLJUC. Prosimo, da priložite naslovljeno frankirano zalepko MONCRIEF Furnezi Poskušani — dokazani nad 50 let. Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca. THE MAY COMPANY PRIHRANITE NA PERILU IN POSTELJNINI Za nevestino balo in gospodinje "FIELDCREST" Blanketi Iz 50% volne-in-50% bombaža g.98 par Izborna insulacija za zimske večere ... so ti blanketi v block plaids, rožaste, modre, zelene ali cedrove barve z belo. Izvrstna kombinacija čiste volne in močnega bombaža. Mere 72x84" v parih. Nabasani vzglavniki za posteljo Za udobni spanec j.49vsak Dobro napolnjeni od kraja do kraja z finim belim kurjim perjem. Všito v močno A. C. A. modro in belo ticking blago. Velike mere 21x27 inčev. 35% dlake, reprocesirani .5.49 50% dlake, reprocesirani-6.85 Odeja velike mere Napolnjena z volno in bombažem 7-98 Mehka—napolnjena z 10% čiste volne, 90% finega bombaža; obšita z atraktivnim pisanim satinom, rozaste ali modre barve; mere 72x84. Krasno darilo za novo gospodinjo ali vašo lastno spalnico. "Hobnail" iufied posteljno pregrinjalo za veliko ali twin posteljo 5.98 Te vrste posteljnega pregrinjala se poda izvrstno z vsakovrstno spalnico. Lepo obši-to z lepimi vzorci. V mehkih barvah-zlata, bela, modra, ro-zasta, zelena ali peach. Mexican print prti v meri 52x52 inčev J .39 živi mehiški vzorci v prijetnih barvah natisnjeni na gladko izdelanem "Spring Maid" blagu, fine kakovosti. Se jih rabi za namizne prte; kupite dodatni par in si napravite "drapes" za ansambel. "Haynes" bele brisače v meri 20x40" 59c Naše čisto bele "Haynes" prvovrstne brisače, iz težkega blaga, ki absorbira; izdelane v popularni 20x40 meri za ko-pelno ali ročno rabo. (Omejitev štirih brisač na odjemalca. Nobenih naročil po pošti ali telefonu.) Cotton print toweling v lepih barvnih vzorcih 29c Napravite majhne prte; rabite za kuhinjske zavese; vidite kako žive in prijetne brisače lahko napravite. Natisnjeni vzorci v rdeči alivmodri barvi, ki nudi novo živahnost v vaši kuhinji. Podložki za modroce Na gosto šivani 1.79 - Mere 34x52 za rabo po sredi postelje za protekcijo; za posteljo za eno ali dve osebi. Iz finega bombaža in na gosto šivane, da nudijo večjo uporabo. Dobro obšiti ob krajih. (Nobenih poštnih ali telefonskih naročil.) THE MAY COMPANY . . . LINENS AND BEDDING . . . ČETRTO NADSTROPJE Naznanilo! V naši prodajalni smo dodali še oddelek za ŽENSKE KLOBUKE. V zalogi imamo najnovejše mode klobuke. Imamo tudi veliko izbero Beamies. /j mm I iTlalij's^asLion^U I 6521 St. Clair Ave. Znamenje Ča* i I' / . Največji gradbeni pro^l v 1? "mSIA naši zgodovini je v tek ^ \\ W0RIWjl>K vsej državi so postavlja p - TSi si "možje pri delu'"n3 XvvSjL. skih projektih, ki so z{1( večje in boljše telefon*, strežbe. Naš povojni gradbeni pr°gr^ stal $100,000,000 in vključuje 130 projektov ,vse od novih dial prem ij; aparatov, pa do podaljšanih telefonski deželi. Kmalu bomo inštalirali več telefon°S Western Electric Company, izdeloval niča za Bell sistem, izdela 100,000 telet << instrumentov na mesec sedaj in sta'% produkcijo. Produkcija več instru^ dial aparatov omogoča nam začeti P0' J ročifa, dolgo zadrževana zaradi voj^jj manjkanja. Kjer je potreba novih večje opreme, bo vzelo dlje časa, P dobil telefonsko postrežbo vsak, ki y|! Toda mi gremo naprej s polno paro J upamo, da bomo v glavnem dohitel'2 po telefonski postrežbi. A THE OHIO BELL TELEPH0'