Narodnonapredno učitejstvo in klerikalizem. Porožal na zborovanju delegaoije Fran Silvester. Dragi tovariši sotrpini! V sporazumu z vodstvora BZaveze" sem sklenil referirati na današnji skupščini, in sicer sem izbral temo ^Narodnonapredno učiteljstvo in klerikalizem". Pripominjam takoj, da ne podam nikake učenjaške razprave, ker hočem naslikati le v obliki tajniškega poročila novi kurz, ki je zavladal v zadnjih letih in meaecih po slovenskih pokrajinah proti ogromni večini vzgojevalcev naroda, proti slovenskerau naprednemu učiteljstvu. Oziral se bom v prvi vrsti na Kranjsko, ker ta najbolj slovenska dežela prekaša v sramotenju poštenega, delavnega učiteljstva barbarski narod najvišje potence. Kar se tiče Dašega šolskega delovaoja, so gospodje duhovuiki z nami še semtertja zadovoljni. Iraeli bi sieer radi, da se število učnih ur skrajša vsaj za četrtino in da se odloči verouku ter drugim duhovnira vajam večje število obligatnih ur na škodo posvetnih predmetov — a s takimi zahtevami stopajo za sedaj na dan še s precejšnjo ponižnostjo, ker ne inorejo prezreti, a la dekan Koblar, uspehov našega trudapolnega dela, ker se boje upora pametnih ljudi lastne stranke in ker povzroča že današnje število ur verouka mnogim duhovnim gospodom strašne težkože, posebno za kakih bližajočih se volitev. Bolj kot šolsko, vpliva na klerikalce izvenšolsko delo naprednega učiteljstva. Sicer govore Tenomer, da smo brez vpliva in brez moči, a prevzame jih neznanski strah, kadar ustanovi v kaki vasi za napredek Ijudstva vnet učitelj izobraževalno društvo brez katoliškega pridevka. Iu kako lažejo in kako obrekujejo, ve pač vsak, ki je poizkusil v politiškem boju toli hvalisano lemenatarsko izobrazbo. Zato mi ne gre v glavo, da je mogel na škofjeloškem shodu previdni, doslej tudi od nasprotnikov priznani politik dr. Krek izreči zbrani mladini: BDelajte tako, kot so delali naši kaplani", zakaj upam si izjaviti, dajebilo in je še danes delovanje marsikaterega posvečenega gospoda v sramoto našemu narodu, nepošteno in nekrščansko. Žalostno, da uživa pogubonosno delo obilne blagoslove vladajočih faktorjev, ki pridejo mnogokrat navzkriž z državnimi osnovnimi zakoiii. Naj naredem slučaj. Ko je jel izhajati »Notranjec", glasilo agrarcev, sem se potrudil tudi jaz, da list kolikormožno razširim med ljudstvo. Klerikalcem seveda to ni bilo prav, ker bi utegnili Ijudje po dobrem časopisju polagoma v vsi nagoti spoznati naše nasprotnike. Naznanili so me državnemu pravdništvu, češ, da pobiram naročnino, a nimam za prenumeriranje postavnega dovoljenja. — Ko sem sreSno ušel pretečemu sodnijskemu kaznovanju, sem hitro napravil prošnjo na okrajno glavarstvo, ki pa mi je odreklo pravico, in sicer z ozirom na stan. Vdal sem se v božjo voljo, nato pa pregovoril črnovrškega kaplana, ki je tudi vložil prošnjo za nabiranje naročoikov na razne klerikalne liste. In zgodilo se je, česar niti sam ni pričakoral: v štirinajstih dneh je prejel ugodno rekeno prošujo. Meni se je prenumeriranje zabranilo z ozirom na stan, duhovniku ne. Cloveka mora razburiti tako postopanje do skrajnosti. Mogoči sta d?e stvari: a) ali so postave za duhovnike čisto druge kot za navadne zemljane, b) ali pa se je politiška oblast postavila na stališče, da je učiteljski stan vzvišen nad vsemi stanovi, da torej prekaša po časti in veljavi celo duhovnike. Ako je zadnje resnično, nimamo mnogo ugovarjati, seveda ako bodo vpoštevala glavarstva vsepovsod vzvišenost našega stanu. Drugo vprašanje pa je, ako so zadovoljni s pristransko delitvijo pravic imetelji raznega časopisja. Delaveu vzgojevalec ustanovi v svojem delokrogu izobraževalno društvo. Ljudstvo je veselo, ko vidi, kako lepo nastopajo v petju in igrah domače moči. A duhovniku je hudo pri srcu, boji se za svoje ovčiee. Svari na prižoici in v izpovednici pred volki v ovčjih oblačilih, napravi misijon in bogve še kaj. — Ustanovilo ali pa vsaj oživelo in okrepilo se je katoliško izobraževalno društvo. — A tudi napredDJaki ne mirujejo. Krepko in z uspehom nastopajo za blagor ljudstva pod vodstvom svojega dobrega učitelja. Sledeč svotopisemskemu izreku : »Udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce", nameri dušni pastir bombe proti neposlušnerau učitelju. Upoštevajoč Kristusov izrek o Ijubezni, odvzame v svoji maščevalnosti brezvercu cerkveni stol, kar pomeni spoditi učitelja iz cerkve, nato pa denuncira na višjo šolsko oblast, da ne hodi k božji službi. V katoliškem društvu hujska člane in po njih šolsko mladino proti učitelju-brezvercu. Še tako dobro kvalifikovan vzgojevalec je v par tednih v očeh mnogih občano? največji bedak, ki nič ne zna, nič ne uči in ne nauči, ki pohujšuje mladino in oznanja v šoli in izven nje najmanj Lutrovo krivo vero. Župnik pošlje mežnarja, Marijine sinove in hčere po občini, da nabirajo podpise za prestavo. Kaplan sestavi krajnemu šolskemu svetu razne lažnjive izjave kaznovanih otrok. Pritožba se izroči klerikalnemu advokatu in po njem okrajnamu šolskemu svetu, ako ima klerikalno večino, sicer pa kar direktno deželnemu šolskemu svetu, kjer upajo doseči duhovni gospodi s svojimi pritožbami sigurnejše uspehe. Pride okrajni šolski nadzornik, da zasliši priče — šolske otroke. Vt=a vas leti skupaj. Na slednjo nezanesljivo otroško besedo se polaga važnost! Zapisnik obravnave obsega stvari, zaradi katerih mora v sredi nehati nedolžni vladni referent. Zastopniki vere ljubezni do sovražnikov globoko obžalujejo, da ne morejo sežgati numeriranih kosti na grmadi, predlagajo pa, sledeč krščanskim naukom o usmiljenosti, da se vržejo kosti na cesto, kjer naj jih pogoltnejo lačni psi. — Nekaterim visokim gospodom pa se vendar ne zdi prav, da bi že sedaj učili po naših šolah sami mežnarji in dacarji, /ato sklenejo milostnim potom, da se kazensko prestavi pohujševalca mladine na kako zapuščeno učiteljsko mesto. Kadar je potlačiti naprednega učitelja, se združi vse, prav vse, kaplani ia Slomškarija, županstva in državni poslanci. Naj kratko navedem sledeži slučaj, ki sem ga doživel sam. V Črnem vrhu uživajo nekateri otroei Lamb in Schwarzenbergove ustanove. Človek potrpi, dokler more, a dve učenki sta bili predlansko leto tako neredni, da sta morali dobiti slabe rede ter sta zaraditega izgubili ustanovo. Očeta sta seveda čutila, da se jiraa je zgodila krivica in pritožila sta se na višjo šolsko oblast, 6eš, da postopam pri klasifikaeiji pristransko in krivično. Tožil sem ju, a onadva sta nastopila dokaz resnice, ki se jima ni in se nikdar tudi ne bi mogel posrečiti, čeprav sta fungirala kot glavni priči kaplan in klerikalna učiteljica, izdajala nemoteno uradne pogovore ter sem moral poslati sodniji v prilog tožence? razrednice in kataloge. V dokaz, da postopam pri klasifikaciji pristransko iu krivično, so poklicali pred sodišfe kot priče tudi šolske otroke. Eden je izjavil, da sera ga nagovarjal, kako naj priča, zaradi česar je uvedlo državno pravdništvo proti meni predpreiskavo zaradi hudodelstva napeljavanja h krivemu prifievanju. Fant, notoričen lažnik, je pozneje sam izjavil proti součencu, da se je tako nalagal pred sodiščem, da bo moral samo zaradi njegovih izpovedb iz črnega vrha, vendar je čutil državni poslanec Jožef Gostinčar potrebo, poslati 14 dni kasneje državnemu pravdništvu v Ljubljani sledečo denuncijacijo: 0. kr. državnemu pravdništvu v Ljubljani. Iz svojega volilnega okraja sem zvedel, da vlada na Črnem vrhu veliko pohujšanje med ljudstvom zaradi Dastopanja tamošnjega nadučitelja Franea Silvestra, o katerem se govori, da je v neki sodni pravdi nagovarjal svojega učenca, naj pri sodišču v njegov prilog po krivem priča. Kavnotako je baje več učencev nagovarjal, naj v neki disciplinarni preiskavi proti njemu po krivem pričajo. Poizvedoval sem v tej zadevi in dobil na vpogled zapisnik predsedništva krajnega šolskega sveta v črnem vrhu, katerega prepis zraven prilagam. Mislim, da ni treba k temu zapisniku nikake daljne razlage in prosim, da se takemu počenjanju napravi konee s tem, dase zoper navedenega ua.dufiitelja Franca Silvestra uvede kazensko postopanje. Izvirnik priloženega prepisa sem seveda vrnil gorinavedeni oblasti, ki ga ima sedaj v rokab. LjubljaDa, 28. deeembra 1907. J o 8. Gostinčar, drž. poslauec. Sodišča zahtevajo za Tsakega, kogar preganja državno pravdništro, tudi nekaka nravnostna izpričevala, ki jih izdajajo županstva. Ta izpričevala se napravljajo navadno kolikormožno ugodna za obtožence. Tudi c. kr. deželna sodnija v Ljubljani je zahtevala tako listino od črnovrškega klerikalnega županstva, in gotovo je zanimivo, kako je poročal o moji osebi občinski urad, ki sem mu že javno s podpisom očital, da podaja nesrečue uradne izjave. Nravstveno izpričevalo slove tako-le: Visoka c. kr. deželna sodnija v Ljubljani. Na tamošnji dopis z dne 22. februarja 1908, št. V 1253/7, se poroča, da službuje g. nadučitelj Fran Silvester pri nas že od 1. 1903 meseca septembra naprej. Tekom tega časa se pri ljudstru ni spravil nič kaj oa dober glas. Zlasti se mu očita prepirljivot in malo resnicoljubnosti. Od krajnega šolskega sveta se je semkaj poročalo, da je baje več dečkov pri na- vedenem uradu izpovedalo, da jih je nagovarjal kako naj v neki disciplinarni preiskavi zunaj pričajo. Izražal se je tudi že jako prezirljivo in zaničljivo o prisegi pri sodišču. Sploh je njegov nastop tak, da je Ijudstvo z okoli 400 podpisi napravilo pri pristojni oblasti prošnjo, da se ga od nas prestavi. Več natančnejših podatkov poizve visoka c. kr. deželna sodnija od c. kr. okrajnega šolskega sveta v Logatcu. Županstvo v Črnera vrhu, 16. februarja 1908. Franc Žigon, obfi. svetovalec. Famozno nravstreno izpričevalo, ki je imelo bržkone namen podkrepiti neresnične izpovedbe učenea, nastopajočega kot edina priča proti moji osebi — se seveda ni moglo sraatrati resnim, in tudi prečastiti Jožef Gostinčar se je s svojo denuncijacijo neskončno blamiral. Naj navedem še dva slučaja krivičnega postopanja iz la&tnega stanovskega trpljenja. Ko sem prišel pred štirimi leti y Črni vrh, sem prejel med drugim tudi velik, a preeej zanemarjen šolski vrt. Potrudil sem se, da bi ga polagoma kolikormožno uredil ter sem porabil v ta namen okrog 100 K. Menil sem, da mi jih povrne krajni šolski svet. Ker se pa niso uresničila moja pričakovanja in sem moral plačati stroške iz svojega siromašnega žepa, se nisem več brigal za zemljišče, ki je postalo zaraditega popolni pašnik. Deželni šolski svet je nato pred par leti zahteval, da se uredi šolski vrt, in bil sem pripravljen sprejeti ga t oskrbo pod navadnimi pogoji. Pisal sem na krajni, pisal na okrajni šolski svet, a vzlic ukazu deželnega šolskega sveta nisem mogel doseči, da bi se mi izročilo zemljišče v oskrbo. Krajni šolski svet se za ukaze višje šolske oblasti sploh ni brigal, sejal je deteljo, ter prodajal košnjo na dražbi, del žolskega vrta paje oddal že dre leti zaporedoma brez zakonitega dovoljenja v najem klerikaluim staršem klerikalne učiteljice. Pomagala ni nobena pritožba! Eavno tako smolo sem imel s šolskim 8tanovanjem. Ko aem došel v Črni vrh, mi je izročil predsednik v pritli-Jju 2 sobi po 23 m9, kabinet 8m!, sobo \ podstrešju za deklo in druge pritikline. V prvem nadstropju je imela raali kabinet druga učna oseba. Ker ni bilo sobe za učila, sem v ta namen odločil raeni lastno sobo v podstrešju. Ko je prišla sedanja učiteljica s svojimi starši v Crni vrh in niso raogli tako naglo dobiti primernega stanoranja, sem jim na prošnjo prijateljev dal svojevoljno na razpolago vse prostore razen ene sobe, ki sem jo obdržal zase. Ko sem se pozneje poročil, sem rabil umevno večje število sob in odpovedal sem stanovanje. Nehvaležni ljudje so se zatekli za poraoč b krajnemu šolskemu sretu, ki mi sereda ni bil naklonjen. Ta je odločil, da dobim — eno sobo v pritlifiju 23 m1 s kabinetom 8ma ter kabinet 8m* v prvem nadstropju s pritiklinami. Bekli so hudomušno: rZakon pravi, da mora imeti šolski voditelj dve sobi, mi vam damo celo tri!" Učiteljici so naklonili najlepšo 23 m8 obsegajočo izbo, ki sem jo imel dotedaj jaz, pred mano pa prednik. Na ta način sem izgubil dre sobi. Pritožil 8em se na okrajui šolski svet, ki je pa pritrdil z učiteljskimi zastopniki t r e d — krajnemu šolskemu svetu. Obrnil sem se uato na deželni šolski svet, a ta že študira devet mesecev, kako bi rešil pritožbo Tobčo zadovoljnost. Med tem časom sem imel pravzaprav le eno samo sobo. Ko mi je pred kratkim umrla hčerka, sem jo moral položiti na mrtvaški oder v takozvano šolsko pisariio, ako je nisem hotel poslati t — mrtvaŠDico. Zasramovanje in zapostavijanje naprednega učiteljstva traja že več let. Zlasti pa sa Trste grožnje iu napadi zadnje mesece. Klerikalni časopisi vseh slovenskih dežela tekmujejo t tem oziru. Na Stajerskem jim je med drugimi posebno v želodcu velepožrtvovalni tovariš Pesek. V Istri je bil prav obskurno od Bnadležnih tujcev1* napaden tovariš Bunc, ki je žrtvoval vsa svoja najboljša leta mladini in domoviui. Ker ni možno kar tako numerirati učiteljskih kosti, je začela preštevati po BSloTencu neka trsja gla?a s posebno slastjo — Bunčeve kocine. Tako ravnanje se seveda popolnoma strinja s svetopisemskimi besedatni ^Spoštuj starost!" ter dela vsekakor veliko čast organizatorju katoliške mladine. Gotorim gospodom v uredništvib klerikalnih listovseje namreč docela zmešala glava. Treba bo, dajih posadi istrsko učiteljstvo zopet v šolsko klop ter jih nauči s pomočjo zavednega istrskega Ijudstva manire. Na Goriškem je nekoliko boljše, vendar se prikazujejo že tudi v tej lepi deželi prvi znaki učiteljske gonje. A na Kranjskera?! Citajte ^Slovenca1-, »Domoljuba", Našo Moč"! Kolikor številk toliko neutemeljenih napadov na napredno učiteljstvo. Tovariš Fabinc se je boril za slovenski značaj Jesenic. V zahvalo ga je slovenska večina soglasno na ljubo Nemcem in Nemškutarjem službeno prestavila v hribe na Dolenjsko. — Tovariš Šemrl v Lescah je bil od nekega klerikalnega študenta ostudno napaden v posebnem članku katoliškega lista, ker ni molil pred in po šolskem pouku Očenaša, ampak neko drugo molitvico, kar je popolnoma postavno, a za klerikalnega dijaka — ki mu Očenaš na Dunaju bržkone ni tako pri srcu — seveda nekaj neumljivega. — In tovariš Žirovnik, v poštenem delu za ljudstvo osiveli mož, ni li on večna tarča raznih mlečozobih obrekovalcev ? Pa kaj bi našteval, saj ga ni menda med naprednim učiteljstvom, ki bi ne bil na ta ali oai način več ali manj napaden od klerikalcev. Izjemo dela le raala peščica od duhovščine oboževanih zuačajnib vzgojevalcev, zbranih v takozvani BSlomškovi zvezi". Seveda so omenjeni gospodje kolegi v Teliki meri spoštovani ,od ljudi, ki jih izrabIjajo. — Moj prijatelj dr. Evgen Lampe se je sam izrazil pri neki priliki nekako tako-le: rNaše učitelje bodemo vsestrankso podpirali, liberalae pa odrivali". Ako si upa javno tako izpovedati člau deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, mora biti pač enkrat že tudi c. kr. deželna vlada prepričana, zakaj gre klerikalcem pri raznih tožbah in pritožbah. Posebna vrsta nekakega protežiranja se je pojavila v postavljanju takozvanih ekstra statum nadučiteljev. Slomškar Štrukelj, ki nadomestuje poslanca Jakliča, je bil namreč imenovan brez vsakega križevega pota — definitivuimi nadučiteljem. Tudi v Ljubljani je bilo razpisano Gabrškovo mesto v stalno nameščenje. Dolžoost višje šolske oblasti bi vsekakor bila, da bi bili tudi drugi izvrstno kvalifikovani šolski voditelji v Logatcu, v Postojni, v Zagorju ob Savi — deležni ekstra statusa, čeprav so dotični tovariši naprednega mišljenja. — Kolegi naj vlože prošnje, in videli bomo, če je še kje na šolskem svetu košček pravice. Pri nas na Kranjskem je vse mogoče, a krivica, ki bi se zgodila šolskim nadučiteljom v Logatcu, v Postojni in v Zagorju z neugodno rešitvijo prejimenovane prošnje — bi spadala pred kriminal. Seveda je izdajanje uradnih tajnosti v očeh dr. Lampeta in morda tudi v očeb kakega drugega gospoda nekaj povsem pravilnega in v popolnein soglasju z ministrsko odredbo z dne 17. oktobra 1874, štev. 623, ki se glasi : BKer se je opetovano zgodilo, da so se uradni dogodki v okrajnih in deželnih šolskih evetih svojevoljno objavili, opozarjam deželne šolske svete na to, da oni, kakor tudi okrajni Šolski sveti oskrbujejo vladna opravila in da je tedaj vsak ud teh oblastev brez razločka, če je bil dotičnik imenovan ali na drug način pozvan v šolski svet, dolžan varovati uradno tajnost. Ta dolžuost je nedvomno utemeljena r §§ 1. in 10. zakona z dne 25. maja 1868. leta, drž. zak. št. 48, in v določilih šolskih nadzornih zakonov, po katerih so se deželni šolski sveti osnovali kot državna oblastva; ta dolžnost izvira vrhutega iz stvari same, ker je varovanje uradne tajnosti samoumevni pogoj za ono, javnih in zasebnih koristi se tikajoče dejanje, katero je deželnim in okrajnim šolskim oblastvom po zakouih odkazano. Nadalje ukazujem, da je Bdoločilo članov deželnih šolskih svetov varovati uradno tajnost' oadot, kjer se to še ni zgodilo, izrečno sprejeti v poslovni red vsakega deželnega šolskega sveta. Naposled pozivam c. kr. deželna šolska oblastva, da v smislu tega razpisa uradno zamoljčljivost tudi vsem udom okrajnih šolskih s?etov kot njih dolžnost strogo naroče". Tako ukaz v teoriji. Kako se ga pa izvaja v praksi, ve vsak, kdor čita ^Slovenca" in nDomoljuba\ Da zbuja ta praksa največje pohujševanje med Ijadstvom, naj dokazuje slučaj, zaradi katerega sem bil postavljen v zadnjih mesecih po zavitem poročilu katoliških listov na — sramotui oder. Bilo je tako-le: Nekega dne sem zvedel, da so se nespodobno vedli nekateri učenei in učenke črnovrške šole. V sporazumu s kateh e t o rn sem preiskal posamezne slučaje kolilfor mogoče natančno, vendar delikatno, v kolikor se morejo obravnavati delikatno gnusne stvari. Vsa preiskava me je prepričala, da je razširjena med mojimi šolskimi otroci nevarna otroška bolezen-ouanija. Učence sem izpraševal posamezno in vsakega očetovsko posvaril. Krajna učiteljska konferenca je dala prizadetim staršem diskretna uavodila. — Slepa Ijubezen nekaterih roditeljev rai je prekrižala račune. Ko je par mater zvedelo od svojih otrok o čem sem preiskaval, terorizirale so jih najprej doma, potem pa so se hitele pritoževat k predsedniku krajnega šolskega sveta. Vpričo staršev ia prizadetih otrok je zasliševal predsednik posamezne slučaje. Starši so prisegali, da so njih otroci nedolžni in naučeni učenci so drug za drugim utajevali vsa, meni zaupno odkrita gnusna dejanja. BRekel sem učitelju, da sem to in to napravil, a le zato, ker me je o tem vprašal in ker sem se bal orožnikov", tako so izpovedovall drug za drugirn ter pripovedovali kot od mene stavljena vprašanja besede, ki jih pri preiskavi iiisem niti najmanj omenil. In kaj je nastalo iz preiskave, ki je imela najčlovekljubnejši in najplemenitejši namen! ? Politiški sovražniki so vso stvar izrabili na najpodlejši način; hoteč tako izsiliti, da se me že vendar enkrat prestavi iz Ornega vrha. Eazširjale so se o pogovorih z otroki po občini in izven nje najnesraranejše stvari, tako so n. pr. klerikalui agitatorji celo zahrbtno namigavali, češ, da sem pripovedoval učencem, kako občujem i^polno s svojo ženo. Kar se tiče zavijanja in obrekovanja smo v Crnem vrhu pač na vrhuncu. 0 tem bi vedelo zlasti marsikaj odkriti idrijsko sodišče. Povedati pa morara in gotovo mi pritrdi tudi moj predaik, da črnovrška šola pravzaprav ni šola, aihpak nekak poboljševalni zavod z dvema razredoma in s 316 šoloobiskujočimi otroki. Starši mnogokrat ne pazijo, kaj govore vpričo otrok, in številni gostovi, ki imajo mnogo dece, a le eno sobo, niso dovolj pazljivi pri spolnem občevanju. — Poleg tega se je pa dogodil v črnem vrhu par raesecev pred preiskavo slučaj, ki je napravil v občini veliko pohujševanje in je brez dvoma kolosalno vplival na pokvarjenost otroškib duš. %% letni Marijin sin je bil obdolžen, da je onečastil desetletno učenko. Orožniki so ga gnali v zapor. BKaj je naredil?" ,,Zakaj ga ženejo?11 Kdo naj našteje vsa vprašanja radovedne mladine, kdo naj napiše vse pogovore in odgovore neprevidnih odraslih! ? — Zdravniki so konštatirali, da sta fant in dekle še »nedolžna" — in ustavljena je bila preiskava. Ustavljeno pa ni hilo pohujšanje, ki se je razširilo po vsi obSini. Deklico sem začasno izključil, a šolski otroci posebno v višjih oddelkih so bili natančno poučeni o podrobnostih. V preiskavi proti moji osebi pa so bile merodajne izpovedi otrok, ki sem jih notabene sam preganjal zaradi gnusnib dejanj. BSlovenec" je poročal o preiskavi že trikrat, med drugim je pisal, da je moral vladni referent nehati v sredi, take strašne stvari da je obsegala preiska?a. Seveda ni povedal jezuitski zavijač, kdo je prizadeti gnusneš. Ljudje, ki čitajo le MSlovenca" in BDomoIjuba" mislijo še danes, da sem uganjal svinjarije i otroki ali kako drugače, v resnici pa sem s preiskaro vršil le svojo dolžnost in če bi v svoji1' vprašanjih tudi rabil besedo, neprimerno otroškemu obzorju, kar pa odločno zanikam, sem imel pri tem najboljši namen, dvigniti otroško dušo iz blata duševno in telesno, in gotovo nisem zaslužil, da se me zato degradira, kazensko prestavi in poleg tega protipostavno izroči javnemu zasmehovanju ter se me pravzaprav zapodi na cesto kot steklega psa. Dr. Evgenu Lampetu se menda ne vidijo nevarni taki eksperimenti učiteljskega preganjanja. — Tudi meni ne zleze tako bitro srce v hlače, a verjemite mi, tovariši, če sem jaz dr. Evgen Lampe, stolni vikarij, urednik BSlovencau, član deželnega šolskega sveta itd. v Ljubljani, bi se neprestano bal, da me poseti v deželnoodborniški pisarnici lepega dne reven, izstradan, kri?ično preganjan učitelj ter napravi nad mojirai numeriranirpi kostmi korenitoradikalno disciplinarno preiskavo. Imamo sploh velik križ pri tolmačenju raznih paragrafov. Novi šolski in učni red nam zagotavlja sicer isto varstvo kot državnira uradnikom, a zdi se, da obstoja dotični paragraf le bolj na papirju. Kdor se vmešava z najmanjšo besedo o orožniški delokrog, vsakerau je prav hitro za hrbtom državno pravdništvo. Pri nas je vtikanje v uradno poslovanje učiteljstva vsakdanja ref. Vsak katoliški fant se čuti že poklicanega kritikovati na ta ali oni način metodo vzgojevalnega dela učiteljevega, in sicer neovirano in brez kazni. In način diseiplinarnih preiskav?! Od staršev in duhovnikov preparirani otroci se zaslišujejo kot priče proti učitelju, navadno v občinski pisarnici in ob vzgojevalčevi neuavzočnosti. Zaslišujejo se starši — učiteljevi sovražniki — brez prisege, a vendar se polaga njihovim izpovedim odločujoči pomen. Preiskavo vodi c. kr. okrajni šolski nadzornik, nadarjen mož in v svoji stroki popolnoma na raestu, a juristično neizobražena oseba. Kako drugače pred sodiščem ? Otroške izpovedi se vpoštevajo z največjo rezervo, ravnotako izjave odraslih oseb, ki žive s tožencetn v sovraštvu. Zaslišuje se pod prisego, in preiskavo vodi jurist. Iu vendar gre pred sodiščem časih le za kazen desetih kron, pred okrajnim šolskim nadzornikom pa se večkrat uniči zaradi površne preiskave in nezanesljivih prič eksistenca učitelja in njegove številne rodovine! V ustroju našega Šolstva bo treba pač korenitih izprememb. Veliko nalogo bo rnorala izvršiti v tem oziru nZveza slovanskega avstrijskega učiteljstra". Predvsem bo skrbeti, da se urede učiteljske plače enotno po vseh avatrijskih deželah. Kjer ni pokritja, priskoči naj država na pomoč. Da bi razni Lampeti kovali posebne postave za svoje ljubljenčke, da bi se iz politiških vzrokov kazensko prestavljalo in da bi gotovi gospodje kakega šolskega sveta 8meli brez kazni izdajati uradne tajnosti, to kratkomalo ne pojde, ako bo stalo na straži 25,000 krepko združenih zavednih učiteljev. Ia ti učitelji se bodo gotovo v stanovskih in verskokulturnih vprašanjih družili od časa do ¦Jasa s tovariši drugih narodnosti. Naša armada bo štela potem nad 50.000 mož. Dr. Lampe ima posebno veselje razburjati ljudstvo na javnih shodih, in kot strog inkvizitor nasiopa pri disciplinarnih pregreških, kadar je interesiran kak napreden učitelj. Tudi zanj pride lahko dan plačila, morda še prej, kot si domišljuje. Kako bo n. pr. pri srcu gospodu doktorju, ako reče nekega dne 50.000 naprednih vzgojevalcev: Sovražnik naprednega učiteljstva naj se odstrani iz deželnega šolskega sveta! Dragi tovariši 1 Vi in jaz in vsi skupaj "smo pripravljeni dati slednji čas življenje za cesarja in domovino. To je naša dolžnost in in tudi naše veselje in ponos. — A, pomnimo še nekaj! Nad nami se zbirajo črni oblaki, ki čakajo, da spejmejo v svoje okrilje šolo in učiteljstvo. Armada peddesettisočerihbodipripravljena, dažrtvuješ vsakčas — vzvezi z naprednimi elementi, predvsem zorganiziranimdelavstvom — če bo treba, tudi svojo sržno krizanajvečjasvoja ideala za svobodno š o 1 o in za svobodno učiteljstvo!