Leto (JUV	Poštnina plačana * gofovta]
V Ljubljani, v petek, dne 6. novembra 1936
Štev. 256
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 15 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi tLb/DI
ček. račun: LjnS« Ijana 4L 10.650 ia 10.549 za inseratei Sarajevo Stv. 7565. Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Telefoni arednlitvai dnevna ilniba 209« — Bočna tm, 2994 Ia 205*
lakaja vaak dan ajntraj, rasea ponedeljka ia dneva po praznika
Rooseveli v drugič
Tudi mi smo imeli svoje volitve, ki so razburkale javnost do temeljev in ustvarile živčne napetosti, ki se le polagoma polegajo in se normalno življenje vrača v istem tempu kot odhajajo v zrak in v pozabljenje rezki odmevi boja šlagerjev in o bljub. r oda naše razmere se ne dajo primerjati z okolščinami, v katerih se je razvijala volivna borba v Združenih državah Sevejne Amerike in v katerih je dozorevala zmaga, ki je v še ne doživljenem zmagoslavju zanesla Benjamina Roosevelta na predsedniško mesto največje demokratične države na svetu in v zgodovini. Ameriška demokracija smatra svojo volivno pravico kot najvišji in najpopolnejši izraz svojih državljanskih svoboščin in zavzema njihov volivni boj tudi obseg, ki ga evropska demokracija, če je je kje sploh še kaj ostalo, ne more več doumeti. Nemški plebisciti pod taktirko propagandnega ministra dr. Gobbelsa so nas v tem oziru sicer že mnogo novega naučili, toda navzlic temu lahko rečemo, da najbolj bujni, najbolj prožni politični možgani v Evropi niso bili sposobni, da izumijo zunanjo obliko politične propagande, ki bi tako intenzivno vzvalovila slehernega državljana in ga potegnila seboj v volivni metež, kot se je to zgodilo sedaj v Ameriki, ko sta Roosevelt in Landon, predstavnika dveh strank in tudi dveh ideologij, vprašala ameriško ljudstvo, naj odobri ali zavrže njune programe. Nebo in zemlja sta v Združenih državah skozi dva polna meseca odmevala od volivnega boja, v katerem je ameriški državljan uveljavil svoje pravice kot vrhovni nadzornik nad usodo vsega državnega občestva in si po svojem svobodnem prepričanju izbral oblastnika, ki mu zopet svobodno prepušča, da v njegovem imonu in skoraj neovirano izvaja vrhovno oblast, dokler da ga po štirih letih isti narod z istimi pravicami ne bo poklical na odgovor, ga pohvalil, če je delal dobro, ga brez usmiljenja zavrgel in odstranil, če je vladal slabo.
Dve ideologiji, smo rekli, sta pri volitvah za predsednika Združenih držav trčili druga na drugo. Ameriški državljan ne more in ne more pozabiti tistega povojnega razdobja, ko je živel v razkošnem udobju, ko so se mu na vseh straneh odpirale sijajne in lahko dosegljive možnosti »of money making«, priložnosti, da si je napravljal denar, zbiral dolarje, jih kopičil in veselo zapravljal, ne da bi se mu bilo treba beliti glave, kaj bo jutri. Industrijska in trgovinska podjetja ter združenja so delala čudovite dobičke, ki so v obliki dolarskega zlatega dežja padali na posameznike in škropili z udobnostjo tudi posameznika dol do najskrom-nejših družin kmeta, delavca in malega obrtnika Do leta 1929 je trajala ta doba, ki so jo Amerikanci nazvali dobe »Prosperity«, dobo udobja in zaslužka. Toda potem je nastopila kot blisk z jasnega svetovna gospodarska stiska. Votlo je zagnnelo in pod prvimi sunki prihajajoče stiske se je sesulo neštevilno podjetij, ki so bila umetno napihnjena in so živela le neko navidezno blagostanje zaradi splošne dobre volje in neporušljivega optimizma, ki je elepo dirjal naprej po cesti, posuti z dolarji, a ni videl, da je dolarje zamenjal že bodeči prod. Pod prvimi razvalinami bank, industrijskih združenj in trgovskih velepodjetij, pa so naenkrat zastokali milijoni in milijoni delavcev, ki so prišli ob kruh. milijoni in milijoni kmetov. ki so izgubili odjemalce za kruh. ki so ga prej bogato prodajali in milijoni malih obrtnikov in ljudi srednjih stanov, ki so bili ob svoje prihranke ali pa so srepo gledali pred se, ko so se zavedali, da si v letih dobre konjunkture ničesar niso prihranili, da bi sedaj podprli svoje majajoče se eksistence. V tej prvi potrtosti, ko je ameriški državl jan tako rekoč sedel sredi razvalin svojega udobja in svojih dolarskih sanj, so prišle prve volitve, ki so lik ogromnemu plazu odplavile narodno zaupanje republikanski stranki, ki bo v ameriških očeh vedno nosila pečat, da je odgovorna za vso katastrofo, ki se je navalila predvsem na malega človeka, t akrat je Roosevelt prevzel nehvaležno nalogo, da napravi red, da na podlagi drago, silno drago plačanih izkušenj najde novih načinov, da se v državo vrne nepozabljiva doba prosperitv, blagostanja, a da v prvi vrsti olajša bedo tistih milijonov, ki so ječnli pod ruševinami gospodarskega potresu. Reči moramo, da se je Roosevelt vestno trudil, da bi rešil tako ogromno nalogo. Iz navadnega politika, ki bi lahko mirno sedel v Beli hiši kot kakšen huda, se je razvil reformator, ki je z gorečnostjo revolucionarjev zapustil svoj beli dvorec in z očmi, uprtimi na žrtve gospodarske stiske začel preurejevaU od temeljev navzgor ves ustroj življenja v državi. Danes se mu more priznati, da je uspel, k jer bi tisoči drugih podlegli. Rešil ie največjo vrednoto, vrednoto človeške osebnosti, ko se je spravil nad ogromna kapitalistična združenja, ki so kot velikanski polipi spravila pod svojo odvisnost skoraj že slehernega Američana, sleherno ped njegove zemlje in sleherni dolar njegovega premoženje. Z razvrednotenjem dolarja je raztovoril raz ramen strašna bremena dolgov, ki so dušili vsak napredek. Z diktatorskimi uredbami je našel prostora za milijone in milijone delavcev, ki so stali prekrižanih rok ob cestah in je odprl nove trge za poljske pridelke, da se je oddahnil ameriški kmet. Iz nabranih rezerv kapitalističnih združenj je odtočil velikanske fonde, s katerimi je začel javna dela ogromnih'obsegov in s primernimi zunnnjepo-litično-trgovskimi uredbami olajšal pritisk gospodarske krize. V svojih štirih letih je Roosevelt Ameriki dal čut socialnih dolžnosti, ki ga doslej ni poznala. Tekma za dolarji socialnih obveznosti ni poznala. Blagostanje je socialno skupnost raztrgalo. Roosevelt je iz konglomerata ljudi, ki so vsak po svoje grabili denar — kar je bila dozdaj Amerika — ustvaril zopet socialno občestvo, v katerem se posamezne^socialne plnsti vedno bolj zavedajo nerazdružljl-ve modse!>ojfre povezanosti in tudi dolžnosti, ki iz tega izvirajo. To je bila prva ideologija, ki je pri predsedniških volitvah nastopila.
Tej nasproti se je pojavila druga. Razume se, da so Rooseveltove revolucioarne reforme naložile vsem. posebno pa tistim, ki so se na
„Divji beg iz Madrida...
Nacionalisti so zasedli Getafe
15 sovjetskih tankov zaplenjenih
Iz Barcelone odvažajo sovjeti vo;ni material
U
Pariz, 5. nov. b. Sedma divizija nacionalne armade je davi z naglim udarcem s pomočjo letal in tankov zasedla madridsko letališče G e t a i e. Ta divizija prodira zelo previdno proti mestu in vodi le manjše borbe z miličniki. Splošno pa se pričakuje, da bodo marksisti nudili najhujši odpor šele pred hišami samega madridskega predmestja. Z letališča Quatro Vientov se je davi dvignilo 20 vladnih letal, ki so bila doslej skrita. Letala so se dvignila v zgodnjih jutranjih urah in pobegnila proti vzhodu. Bržkone so odletela v Barcelono, da jih ne bi uničile nacionalne bombe ali pa nacionalni piloti v zraku. Na vseh madridskih letališčih ni niti enega vladnega letala.
Danes dopoldne so že padle prve granate nacionalnih čet v sredino španske prestoli c e. To so bile granate srednjega kalibra, ki jih nacionalisti pošiljajo s položajev izpred letališča Getafe. Granate so uničile nekaj hiš, vendar pa človeških žrtev ni bilo, ker so bile prav te hiše po nalogu madridske vlade že poprej evakuirane. Madridska vlada je sporočila sama, da bodo sedaj pričele padati granate v sredino mesta io da je bilo zadetih tudi nekaj javnih zgradb v samem središču.
Davi so nacionalna letala bombardirala trikrat zaporedoma tudi Barcelono. Ker so se ti napadi zadnje dni množili, tulijo sirene v Barceloni neprestano. Katalonska vojska je v strogi pripravljenosti za primer, če bi po letalskih napadih sledil še z druge strani kak udarec. Nacionalna letala niso bombardirala mesta, temveč samo luko in letališča, ki so polna vladnih letal. Po poročilih nacionalnih pilotov so bombe uničile večje število letal. V luki je bilo hudo poškodovanih nekej ladij, neka ladja, ki je bila bržkone natovorjena z eksplozivom, pa je zletela v zrak. Gre bržkone za neko sovjetsko ladjo. Z nekaterih letal so nacionalni piloti trosili letake, v katerih napovedujejo, da bodo tako dolgo bombardirali luko in letališča v Barceloni, dokler ne bo prenehala dobava vojnega materijala po morski poti. Središče nacionalnih letal je na Balearskih otokih, vsled česar je v Barceloni zavladala panika, saj je vsakomur jasno, da lahko ta letala napravijo vsak trenutek sprehod nad rdečim mestom.
Davi je sledil protinapad madridskih čet na nacionalne sile, ki so zavzele letališče Getafe. Miličniki so izvedli protinapad s pomočjo 15 sovjetskih tankov, ki pa so kmalu obstali sredi letališča v grmenju nacionalnih topov, ki so onemogočili vsako napredovanje tankov in vojakov. Nekaj tankov je popolnoma uničenih, drugi so pokvarjeni, zajet pa je tudi cel oklopni vlak, ki je bil poslan proti nacionalnim četam.
iP c .
Dr. Korošec pozdravlja dr. Stojadinoviča ob njegovem povratku v Belgrad
Ic Madrida se je danes opoldne pričel divji I beg proti Valenciji in proti vsem lukam. Tja bežijo one osebe, ki se bojijo maščevanja belih sil, ki prodirajo naglo proti mestu.
Davi 6e \e pričela tresti španska prestolica vsled grmenja topov in eksplozii granat in bomb, ki jih pošiljajo na špansko prestolico nacionalni topničarji in letalci. Prebivalstvo se je poskrilo po kleteh in v največjem strahu in paniki pričakuje, da se končno reši pekla, ki traja že mesec j dni. Od davi se borbe vodijo že v samem madridskem predmestju na južnem in zapadnem delu. Nastopil je čas rušenja in uničevanja, kakor v Irunu, Toledu, San Sebastiana in kakor bo bržkone še v ostalih španskih mestih. Med nacio- | nallsti in anarhisti ni prišlo do sporazuma za j mirno izročitev španske prestolice, kajti skrajni komunisti in anarhisti jo hočejo braniti tudi za i ceno življenja.	i
V madridskih predmestjih
Burgos, 5. novembra, c. Štab nacionalističnih čet poroča, da so nacionalistične čete zasedlo Bar- ! nacuel, ki je 5 km južno od Madrida. Na zapadu pa so nacionalisti zasedli Vija del Monte, ki je samo še 2 km oddaljena od Madrida.
Dopisnik Havasa pri nacionalističnih četah v Getafe poroča, da miličniki zelo beže k nacionalistom in da pravijo, da v Madridu dobivajo hrano samo še miličniki. V predmestjih so pristaši revolucionarjev izropali cele ulice hiš, kjer so bivali njihovi nasprotniki.
Rdeči priznavajo
Madrid, 5. nov. b. Poveljstvo mestne obrambe je dovolilo »odvisnemu« prebivalstvu, da zapusti prestolnico, zaradi česar ie bilo videti že v zgodnjih jutranjih urah največji poulični metež in vrvenje. Cesta, ki vodi proti Valenciji, jc prepolna beguncev, ki so morali žc enkrat bežati v Madrid iz okolice, sedaj pa nadaljujejo svojo žalostno pot proti morju. Tisoče ki tisoče ljudi beži od mesta, v katerem sc bodo razvile najhujše borbe ler puščajo vse, kar niso mogli ponesli s seboj. — Vrhovno vojno povcljslvo vidi v izpraznitvi mesta
vsr*
.-iVj.i.
-ucecm-
AOUSTtN



CL PAbOO
•L ESCOfil
'HOrtLC-.
^ 1 UOAIVE£WMADP/D'
VALMEJAbg /
r0*4	^atoovJ..,...*.s-4
Lf-./^L S \ fARANJUEZ
)Q/JLiki -1.iin.* .LEJOS. I
po številnem prebivalstvu nekako rešilev in čiščenje, kajti v meslu bodo ostali scdai samo oni, ki ga bodo branili in ki hočejo položiti tudi svoic življenje na barikade. — V uradnem poročilu vlade se prikazuje padcc letališča Getafe iz »strategičnih« razlogov, ker smatrajo, da bi njegova obramba zahtevala preveč žrtev, sami nacionalisti pa od mesta nc bodo imeli mnogo, soj je popolnoma uničeno tako vzletišče, kakor tudi ostale priprave in tanki za l>encin. Rdeči miličniki so uničili sami tudi letališče Quafro Vienlos iz »strategičnih« razlogov. Nova komunistična letališča so sedaj zgrajena na jugovzhodnem delu mesta ter so tako maskirana, da jih sovražnik nc more odkriti. Od tukai vladni bombniki uspešno napadajo sovražne postojanke.
Okrog Ovieda pa asturijski rudarji vodijo neizprosno borl>o s hrabrimi branilci tega mesta ter zavzemajo z velikimi žrtvami poslopje za poslopjem. Mesto je še vedno popolnoma obkoljeno, ker so rudarji odbili pomoč, ki je prihajala, da reši oblegano posadko.
Eno je jasno:
Rdečim poveljujejo sovjeti
Pariz, 5. novembra, b. Iz Rarcelone so prispele vesti, da so tamkaj pričeli v vsej naglici vkrravali na sovjetske iu druge ladje vojni materija). Vkrca-vanje se vrši z največjo hitrostjo, skoraj v paniki. Nihče ne ve, zakaj se ta vojni iuaterijal ponovno natovarja na ladjo in kam ga bodo odposlali.
Sedaj nihče ne more več zanikati intervencije sovjetske Rusije v španski meščanski vojni, številni sovjetski častniki in vojaki so sc udeležili zadnjih borb proti belim. Od teh jih je mnogo obležalo na bojišču mrtvih, mnogo pa so jih nacionalisti zajeli. Ujetniki so izjavili, da rdečim milič-
nikom poveljujejo sami ruski častniki. Daljo poroča Itadio agencija iz nacionalističnega vira, da razpolagajo rdeči z velikimi množinami sovjetskega vojnega materijala.
Ker je generalu G e r o v u poverjeno vrhovno poveljstvo nad četami v Madridu, je ruska vlada pristopila sedaj k reorganizaciji španske vojne mornarice. Po teli vesteh je prišlo zadnje dni v Kartageno 21 ruskih častnikov, ki so bili poslani na vojne ladje madridske vlade, ki ko zasidrane v vojni luki Kartageni. Mornarica španske vlade sestoji iz treh križark in treh rušilcev.
Eden odgovarja
Mussotiniju in Goringu
London, 5. nov. c. Na današnji seji spodnjo zbornice je govoril zunaji minister Eden o vseh trenotnib problemih mednarodne politike. Glede španske državljanske vojne je Eden samo ponovil stališče angleške vlade, da ostane Anglija strogo nevtralna v tej državljanski bratomorni borbi, vendar pa želi, da bi se strahote na obeh straneh čim bolj omilile Vlada je v tej smeri podvzela več. korakov na obeh vojskujočih se straneh.
Glede bližajoče so locarnsko konference je Eden omenil znano izjavo belgijskega kralja Leopolda III. o oboroženi nevtralnosti Belgije. Eden zaupa v vse obveze, ki so bile sklenjene na obstoječem vpoštevanju mednarodnih pogodb. Anglija je zato z vsem srcem pripravljena sodelovati pri konsolidaciji miru v Evropi.
račun občestva obogatili, velike žrtve. Če je treba skrbeti za 80 milijonov ljudi, ki so propadli, morajo za to socialno skrbstvo doprina-šati žrtve ostali 40 milijoni in to v sorazmerju z njihovo možnostjo. To je železni zakon vsakega občestva. Seveda je to Roseveltovo načelo vzbudilo zamere in nasprotstva predvsem v tistih vrstah, ki so bili s socialnimi dajatvami najbolj udarjeni: vsa velika kapitalistična združenja, industrijske korporacije, bankirji VVals-treetu v Newyorku ter ves tisk, ki jim stoji nn razpolago, v prvi vrsti llearstov tisk. V strahu za svoje udobje, so šli nn bojišče z £esli, da je treba vzpostaviti stare svoboščine, ki da jih jc Roosevelt s svojimi radikalnimi poseganji v zasebno gospodarstvo podrl, da je treba uvesti zaščitne carine, ki dn bodo branile dobičke ameriške industrije. Tn ideologija čistega kapitalizma, ki nima niti trohice socialnega čutu in ki po starem liberalnem načelu, da se gospo darske stiske same izravnavajo, uči, da je treba pač čakati in žrtvovati vse tiste ljudi, ki so
. »v gospodarskem boju podlegli«, se je celo tako j daleč spozabila, da je Rooseveltove reform« I označila zu komunistične in .vrgla med volivce eeslo: Kdor je za Roosevcltu, tu je za Stalina. Izzvala je morda nehote plebiscit o socialni zrelosti ameriškega državljana. In plebiscit je pokazal vsemu svetu novo obličje Amerike.
Od 48 držav, ki jih štejejo Združene države Roosi
?ga r
nejših delavskih, kmetskih in srednjih stanov
Severne Amerike, jih je Roosevelt pod naslovom socialnega reformatorja in voditelju rev-
zavojcval 45. Nusprotna ideologija brezsrčnega kapitalizma je zmagala samo v treh. to je v državah vzhoda, kjer imajo denarniki svoja središča. Plebiscit torej, ki je povedal, du se Združene države končnoveljavno iz družbo dolarskih lovcev spreminjajo v občestvo, ki ga vežejo socialne postave. Mi vemo, kakšno zaslugo imu pri tej obnovi katoliška cerkov, katere člani so posebno pri teh volitvah odločilno posegli v boj, mu dali dušo in pripomogli, da je nad dolarjem zmagala ideja.
Nato je Eden precej ostro govoril o novih nemških t n li U i a li glede kolonij in si rovi n, in to zaradi strupenega govora, ki ga je proti Angliji v teh vprašanjih izrekel (iiiriug. Eden je rekel, da Nemčija nc sine Angliji prav nič očitati, češ da hi bila Anglija Nemčijo oropala ali pa da bi Anglija bila kriva, da je Nemčija obubožala. Res je, da je Anglija dobila mnogo nemških reparacij, do česar je vsekakor imela pravico. Toda vse tisto, kar je Anglija dobila od Nemčije, je Anglija Nemčiji ie vrnila v prvem desetletju po svetovni vojni. ir. sicer v obliki posojil, ki so v Nemčiji zmrznila.
Po teh besedah se jc Eden omejil na govor, ki ga je v nedeljo imel v Milanu M u s s o I i n i. Eden sc jc najprej vprašal, kaj je hotel Mussolini povedati na račun Anglije. Zalo je Eden ciliral vse Mussolinijeve besede, ki se nanašajo na Anglijo. Bistvo teli besed je, da je Sredozemsko morje za Anglijo samo cesta, in fo ena izmed neštetih cest, ki veže skupaj angleški imperij. Eden pa izjavlja, da mora lakoj popraviti Musso-linij« in reči, da je svoboda Ic angleške cesle skozi Sredozemsko morje za Anglijo življenjska potreba. Sredozemsko morje je srčna žila angleškega imperija. Nočem lopol diskulirali o Mušso-linijevem govoru. Hočem samo poudariti, da je svoboda angleškega imperija zvezana z interesi, ki jih imamo v Sredozemskem morju. Mi z veseljem jemljemo na znanje, da Italija nima namena grozili tej naši poli skozi Sredozemsko morje. Mi ludi izjavljamo, da nimamo prav nobenega namena groziti Italiji. Mi imamo v Sredozemskem morju interese, ki so istovetni z italijanskimi interesi.
Svoj govor o Itnliii ie Eden zaključil z misliio, da jc bilo prijateljstvo med Italijo in Anglijo v Sredozemskem moriu staro že nad 100 let.
Nagrade za umetniška dela v novi skupščini
Na Slovence odpade četrtina s 400.000 Din
Belgrad. 5. novembra, m. V kabinetu skupščinskega predsednika Stevana Ciriča se je pod njegovim predsedstvom ob 9 sestalo razsodišče za ocenjevanje in dodeljevanje nagrad za kipe in umetniška dela v novi narodni skupščini. Člani razsodišča so poleg čiriča kot predsednika bili K a š a n i n. ravnatelj muzeja kneza Pavla v Belgradu, Derocco, docent tehnične fakultete v Belgradu. Krasno v, arhitekt gradbenega ministrstva, Š e n o a. ravnatelj umetnostne akademije v Zagrebu, dr. Štele, konservator spomenikov v Ljubljani, Rosandič, kipar v Belgradu. Tajnik razsodišča ie bil arhitekt narodne skupščine Ceh. Po otvoritvi zaključne seje razsodišča je predsednik Cirič podal zbranim časnikarjem sledeče poročilo:
Ker je odbor dokončal delo ter je vsa dela, ki so prispela, vsestransko proučil, se je sestavil seznam vseh prispelih del. Odbor se je trudil, da bi ocenitev del bila čim najobjektivnejša.
Vsega skupaj je prispelo 356 del. Ocenjevalci so pričeli najprej ocenjevati freske v veliki sejni dvorani. Za to stroko je prispelo deset del ter je prva nagrada s pravico izvedbe dela podeljena delu pod oznako D. N. S. Nasprotno pa med deli za freske v mali sejni dvorani ocenjavlci niso našli niti enega dela, kateremu bi mogli podeliti nagrado ter se bo zaradi tega za to delo razpisal nov natečaj. Za te freske je bilo prijavljenih okoli 11 osnutkov. Za freske v veliki sprejemni dvorani je od 23 predloženih del odbor podelil nagrado delu pod oznako >Obala«, izdelavo istega dela pa osnutku pod oznako »Duša 10«. Za freske v ministrski sobi se ni podelila nagrada niti enemu od predloženih del in se bo razpisal nov natečaj.
Za druge tri freske so ocenjevalci podelili prvo na£ra<'o s pravico izvršitve označbi »17«. Na ta način je vprašanje fresk končano.
Kar pa se tiče kiparskih del. je bil razpisan natečaj za kipe kneza Kocelja, kralja Tomislava, carja Dušana in kralja Petra- Od del, ki so prispela za kip dela Kocelja, je bila podeljena prva nagrada označbi »7A«; za kip kralja Tomislava je bila določena prva nagrada s pravico izvedbe »Reka«; žal ocenjevalci niso mogli podeliti prve nagrade niti enemu od najboljših del za kipe carja Dušana in kralja Petra ter bo tudi za ta dva kipa
moral biti razpisan nov natečaj. Vsi ti kipi bodo
postavljeni v skupščinskem vestibulu.
Za štiri kipe v veliki dvorani, ki prikarujejo »Kmetijstvo, Industrijo, Obrt in Pomorstvo«, je prispelo mnogo del. Prvo nagrado za »Kmetijstvo« je dobilo delo jxxl označbo »križ«. Za »In- • dustrijo« je dobila prvo nagrado istotako označba »■križ«, za »Obrt« in za »Pomorstvo« pa 6o dobila drugo nagrado dela pod označbo »A4« in »A2«. Za dva kipa. ki prikazujeta »Prcsveto« in »Pravico« pri glavnem stopnišču v narodni skuj^ščini, je bil tudi razpisan natečaj. Prvo nagrado za prosveto s pravico izvršitve je dobila označba »X«.' Ista označba je dobila tudi nagrado za izdelavo »Pravice«. Celotna slika ima težnjo jjrikazati sintezo naše nacionalne borbe in našega kulturnega razvoja. Slika je v resnici parteon domovine. V sredini na vzvišenem mestu izpod lijje, slovenskega drevesa, se nahaja simbol Jugoslavije, kip, ki drži v desni roki kopje, okrašeno z lavorjevim vencem, v levi pa ščit z grbom, slovenskim, hrvaškim in srb.kim. Na desni 6trani se nahaja zmaga, ki dviga iznad glave Jugoslavije venec slave. Ostali kipi predstavljajo simbol »Pravice«, »Mini« itd.
Pod podstavkom, na katerem je Jugoslavija, se nahaja zibelka, iz katere je kmetica dvignila nagega otroka in ga nudi domovini na oltar. f>«leg zibelke pa leži mrtev bojevnik. Za izvršitev te slike, ki bo ena največjih v državi, je določenih 200 tisoč dinarjev. Nagrado za to delo je dobil Mile Mihunovič iz Belgrada. Druga nagrada za isto fresko je bila dodeljena Tonetu Kralju iz Ljubljane in znaša 10.000 Din. Tretjo nagrado v znesku 7000 Din je prejel Vlado Josič iz Belgrada. Za skice fresk v mali sejni dvorani je dobil nagrado v znesku 7000 Din Rački iz Zagreba, tretjo pa Sergai Olumac iz Zagreba. Izvršitev dveh fresk v veliki klubski dvorani je bila zaupana Vladimirju Milkovcu iz Belgrada in Slapemiku iz Ljubljane, vsakemu za znesek 50.000 Din. Drugi nagradi za to sliko sta prejela Jovan Zonič iz Belgr"da in Pavel Vasič iz Belgrada. Tretji dve nagradi pa Tone Kralj iz Ljubljane in Mladen Josič iz Belgrada.
Za Iri skice za strop v dvorani ministrskega sveta ie dobil tri druge nagrade po 4000 Din Rački iz Zagreba, tri tretje nagrade pa losič iz Belgrada. Izvršitev treh fresk v bufetu jc bila za-
upana Petru Suhovcu in Oligoriiu Somojlovu,
dvema ruskima umetnikoma, živečima v Belgradu. Tri slike pa so bile dodeljene Raiku Slapemiku iz Ljubljane.
Nagrado za drugo sliko v bufetu je dobil Tone Kralj iz Ljubljane, eno tretjo pa Mladen Josič iz Belgrada.
Od kiparskih del je bila zaupana izvršitev kipa kneza Koclja Tinetu Kosu iz Ljubljane za 100.000 Din, drugo nagrado za kneza Koclja je prejel Marin Studin iz Belgrada, za izvršitev kipa kralja Tomislava je bil določen Ivan Radouš iz Zagreba. Drugo nagrado za isti kip ie dobil Karel Baranv iz Novega Sada, tretjo nagrado pa Marin Studiu iz Zagreba. Za skico kipa carja Dušana jc dobil drugo nagrado Lojze Dolinar, ki živi v Belgradu, tretjo pa Baranv iz Novega Sada. Izvršitev kipa »Kmetijstva« in »Industrije« je bila zaupana Francu Ooršetu iz Ljubljane za 180 000 dinarjev, drugo nagrado za isti kip je dobil Ivan Radauš iz Zagreba, tretjo' pa Hija Kolarevič iz Belgrada. Drugo nagrado za »Industrijo« je dobil Kolarevič iz Belgrada, tretjo pa B»ranY iz Novega Sada. Izvršitev kipov »Obrti« tn »Pomorstva« je zaupana Peku Paraviciniiu iz Belgrada za 180 tisoč dinarjev, drugo nagrado za obrt je dobil Lojze Dolinar, tretjo pa Sreten Stojadinovič iz Belgrada. Drugo nagrado za »Pomorstvo« je dobil Tine Kos. Izvršitev kipov »Prosvete« in »Pravice« je zaupana Franju Kršiniču iz Zagreba za 100 000 Din. Nagrado za »Prosveto« je dobil Tine Kos iz Ljubljane.
Izid tega natečaja pomeni za slovenske umetnike velik uspeh. Med desetimi umetniki, ki so tekmovali za šest fresk, bo izvršil dve deli Sla-pernik, trije slovenski predlogi pa so bili nagra< jeni izmed 12 umetnikov, ki so konkurirali za osem oddanih del. šest razpisov se nanaša z nagradami vred na okroglo vsoto 1,500.000 Din, od česar odpade na Slovence okrog 400.000 Din, torej več kot četrtina.
Takoj prihodnje dni bo razpisan v »Službenih Novinah« ponoven natečaj za slike v moli sejni dvorani m z n tri freske na stropu so"be mi nistrskega sveta ter za kipa carja Dušana in kralja Petra. Tako bodo imeli tudi slovenski umetniki priliko, da se se enkrat uveljavijo.
Usmrtitve v Nemčiji
Berlin, 5. nov. AA. (Havas) V Hamburgu so 4. novembra usmrtili komunističnega prvaka Ed-garja Andreeja, bivšega voditelja rdeče fronte v Hamburgu, obsojenega lani zaradi umora, posku-šenega umora, javnega nasilstva in zarote. Edgar Andree je bil obtožen, da je igral pomembno vlogo pri krvavih dogodkih v Altom meseca julija 1932. Takrat so se pri manifestacijah, ki jih je priredila narodno socialistična stranka v delavskem okraju Altonu, pripetili krvavi neredi. Mnogo liudi so ubili, med njimi tudi štiri policijske redarje.
Klirinške marke
Belgrad, 5. nov. AA. Narodna banka jc sptc-
lela sklep, da se morajo vsi čeki na klirinške marke prodali na domačih borzah v 15 dneh po njihovi izstavitvi. Po tem roku na borzi ne bo mogoče trgovati s čekovnimi markami. Ta sklep je nastal zaradi tega, ker so opazili, da v zadnjem času z nemškimi markami mnogo špekulirajo in da zadržujejo posamezni izvozniki sprejete čeke delj časa, tako da se s tem izpostavljajo tudi sem in tja zelo velikemu riziku, kakor se je pripetilo pri nedavnem padcu tečaja marke na 12 Din. — Olede nakaznic in čekov, izdanih pred 31. okt. t. L, poteče njih rok za prodajo na borzi 15. nov.
Olajšan izvoz v Bolgarijo
Belgrad, 5. nov. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je prejel iz Sofije lole poročilo: Bolgarska Narodna banka jc dovolila industrijskim in trgovinskim podjetjem, ki uvažajo sezonsko blago, da smejo na račun leta 1937 povečati letošnji uvoz za 20% kontingenta, določenega za letošnje leto.
Za neke izdelke se dovoli uvoz v znesku vsega letošnjega kontingenta. Te akontacije uvoza pa bo mogoče plačati šele po januarju 1937. Izvzeti so izdelki, ki se uvažajo iz Nemčije.
Na Bolgarskem je dovoljen izvoz lanenih pogač na ta način, da mora izvoznik preskrbeti Narodni banki 15% prostih aeviz, dočim more ostanek 85% porabiti za kompenzacijo Prav tako je dovoljen izvoz ovsa s prepustitvijo 40% prostih deviz Narodni banki.
... in v druge kraje
Belgrad, 5. nov. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine jc prejel iz Rima tole poročilo: p -'"vHvaciii lire, je finrnčrvo ministrstvo izdalo nalog, naj se pri podeljevanju uvoznih licenc iz ,'iezniri držav na podlagi določenih vrednotnih kontingentov povečajo njihove vrednosti, in
-: za uvoz iz Francije in Češkoslovaške za 25%, za uvoz iz Poljske za 50%, za uvoz iz
.. m ai Za v, z izjemo lisloruje, za 45%. Vrednost kontingentov iz naše države je povečana za 35%.
Ureditev plačil z Mad'arsko
Belgrad. 5. nov. AA. Iz Budimpešte je prišla v Belgrad posebna madžarska delegacija uradnikov madžarske narodne banke in zastopnikov madjarskega zunanjega ministia z nalogo, da za našo Narodno banko pripravi teren za končno ureditev plačil tako, da bi se mogla končno pogajanja za sklenitev trgovinske jiogodbe, ki so bila prekinjena koncem septembra v Budimpešti nadaljevati z večjim izgledom na uspeh sredi novembra. Madjarski zastopniki so imeli prejšnji teden in te dni več sej z zastopniki naše narodne banke. Razpravljali so o vprašanjih, ki so važna za redno poslovanje plačilnega prometa s posebnim ozirom na interese izvoznikov Po. dobljenih informacijah so našli način, [>o katerem se bodo mogla ustvariti sredstva za izplačilo terjatev naših izvoznikov, ki so že dolgo tega zmrznile, in ležale na Madjar-»kem. Izvoznik bodo prišli do svojih terjatev, kakor hitro bosta upravi emisijskih bank podpisali dogovor Izvozniki na Madjarsko ne liodo več izpostavljeni oviram, kakršne so imeli doslej s svojimi terjatvami. To velja zlasti za izvoznike takozvanih kontingentiranih predmetov, vendar se ho ludi izvoz drugega blaga lahko razvil brez velikih ovir.
Brodovna demonstracija
Italija in Nemčija pred Barcelono
Pariz, 5. nov. TG. »Oeuvre« javlja danes, da nameravata Nemčija in Italija napraviti pred Barcelono demonstracijo svojih združenih brodovij. Nemška križarka »Admiral Scheer« se je že odpeljala proti Barceloni in čaka na nadaljna navodila. Nemške podmornice pa se nahajajo v nekem sredozemskem pristanišču, katerega ime držijo v strogi tajnosti. Italija bi v označeni namen poslala
pred Barcelono večje odrede svojega brodovja.
Isti list poroča nadalje iz Barcelone, da je katalonska vlada aretirala generalne konzule od-nosno konzule Avstrije, Paraguaya in ,Kolumbije v Barceloni ter odredila preiskavo konzularnih poslopij. Pričakujejo vsak čas protestnih izjav imenovanih treh držav.
Francija za svojo varnost:
40 novih milijard Din za oborožitev Trdnjavshi pas ob belgijski meji
Pariz. 5. nov. b. Jutranji tisk poroča jiodroh- | nosti o Daladierovi izjavi v zborničnem vojnem odboru, ki jo je jx>dal včeraj popoldne. Krediti, ki jih vlada potrebuje za izvedbo svojega načrta, znašajo 19 5 milijard frankov. Od tega zneska se ho uporabilo za narodno obrambo na kopnem 14 milijard. 5 milijard za okrepitev letalskih sil in 500 milijonov za gradnjo prvih utrdb na severni meji proti B e I gi j i. Ti redni izdatki bi so imeli kriti s posebnim posojilom. Daladier je dalje izjavil, da je zaradi stavke v zadnjih mesecih znatno zaostalo oboroževanje, ker so izostale skoraj vse dobave. V bodoče vlada ne bo dovolila stavk, zaradi katerih bo trpela državna obramba. Glede stanja obmejnih utrdb pa jc dejal Daladier, da so tako izpopolnjene, da jih nihče nc more zavzeti. Vlada pa bo tud> v bodočnosti posvečala z vso svojo pozornost tem utrdbam ter ho sedaj predvsem utrdila severno mejo. kakor ludi tako-zvani bazelski kot. pri čemer se bodo vpoštevale določbe dunajskega pakta.
Glede skrajšanja vojaškega roka, je Daladier dejal, da o skrajšanju vojaške dolžnosti ne more bili niti govora. Iz praktičnih razlogov bodo vajo rezervistov, ki so doslej trajale 21 dni, razdeljene na dva dela po 13 dni. Razen tega bo vlada pred-
Naš posfanik v Rimu
pri dr. Stojadinoviča
Belgrad. 5. novembra. AA. Danes dopoldne je predsednik ministrskega sveta zunanji minister sprejel jioohlaščenega ministra naš.' države v Rimu Jovana Dučiča. Nato je sprejel pomočnika zunanjega ministra Millvoja Piljo, in imel z njim daljši sestanek. Pomočnik Milivoje Pil.ia, bo od-[Kitoval v London.
Osebne vesti
Belgrad. 5. novembra, m. Ministrstvo za telesno vzgojo je nastavilo vseh šest absolventov Visokih šol za telesno vzgojo za referente posameznih športnih panog v tem ministrstvu. Med šestimi absolventi, ki jih je nastavilo to ministrstvo, sta dva Slovenca: Branko Polič, absolvent varšavske visoke šole, in Janko Kavčič, absolvent berlinske visoke šole.
Belgrad. 5. novembra, m. Belgrajska radijska jiostaja je uvedla ob torkih in petkih smučarsko telovadbo, ki jo bo predaval slovenski športnik Drago U 1 a g a.
Zemunska vremenska napoved. 1'revlndovalo lx) oblačno, morda dež
Zagrebška vremenska napoved: Megleno in oblačno.
Dunajska vremenska napoved: Brez bistvenih izprenieuib«
ložila parlamentu zakonski osnutek o predizo-brazbi mladine. Število dalje služečih vojakov je poskočilo od 106 na 140.000 in bo v kratk-im doseglo 160.000.
Vohunska afera v Franciji
Pariz 5. nov. c. Policija je v Perpignanu aretirala nekega Nemca, ki je fotografiral vse važnejše objekte in j>osebno še železniško postajo. »Petit Parisien« poroča, da stojimo tik pred od kritjem velike vohunske afere v Franciji.
Podobni načrti Anglije
London. 5. nov b. Socialistični >Daily Herald« trdi, da je minister za državno obrambo pripravil dva zakonska predloga Prvi določa splošno vojaško obveznost v Angliji, drugi pa se bavi z gospodarsko pomočjo odsluženim vojakom. Ker pa angleško ljudstvo odklanja splošno vojaško dolžnost, se je vlada odloČila, da bo uvedla vsaj delno vojaško obveznost v posameznih grofijah. Po tem zakonskem osnutku bo morala vsaka grofija dati letno določeno število mladeničev, ki bodo izjiolnili vojaško dolžnost.
Betgrajske vesfl
Belgrad, 5. novembra, m. Tu se mudi deputacija Društva kinematografov ter posreduje na merodajnib mestih glede taks na kinematografske vstopnice. Društvo ljubljanskih kinopodjetij zastopa Milan Kham.
Belgrad, 5. novembra, m. Semkaj je prispel predsednik Društva kaznilniških paznikov Ivan M e š k o in je v pravosodnem ministrstvu posredoval v raznih stanovskih zadevah. Sprejel ga je tudi minister dr. Krek.
Belgrad. 4. novembra, m. Redni občni zbor Ju
goslovanske nogometne zveze bo 13. decembra v elgradu._
Varšava 5. novembra. Rydzu Smiglvju, prvemu nasledniku j>okojnega Pilsudskega, je bila v priznanje za njegove zasluge za osvoboditev Poljske jiodeljena čast maršala. Dne 10. novembra mu bo liredsednik republike na kraljevskem gradu v Varšavi izročil maršalsko palico.
Zagreb. 5. novembra. Danes se je v Zagrebu zaključil kerestinski proces. Trajal je skoraj cel mesec, čeprav so bile razprave le 18 dni. Vsega skupaj je bilo zaslišanih 29 obtožencev in okrog 80 prič. Poleg državnega tožilca je govorilo še 18 zagovornikov. Odškodninski zahtevki zasebnih ude-deženrv' znašajo nekaj nad 3 milijone. Razglasitev sodbe f* napovedana za prihodnji petek.
Domači odmevi
„V pojasnilo javnosti"
Na našo miroljubno pripombo o nekaterih nevšečnostih, ki so nastale med lastniki »Jutra« od-nosno »Narodne tiskarne«, kjer je zadnje čase menda prišlo do razporoke med naprednim žepom ln napredno Ideologijo — nismo pa omenili, da je »Jutro« dolga leta uživalo podporo iz državne blagajne, ki jo morajo polniti davkoplačevalci — so je sedaj glasilo združenih jugoslovenskih nacionalistov in nemčurskih hitlerjevcev dravske banovine razhudilo in poslalo svojim bralcem naslednje »pojasnilo«;
»Slovenec« beleži, da so nekateri člani konzorcija »Jutra« izstopili in da je pri naših listih zavladala skupina, ki da je povezana z gotovimi industrijskimi krogi. To je od kraja do konca izmišljeno. »Jutro« in ostali naši listi niso bili in niso v nobeni zvezi s katerokoli industrijsko ali gospodarsko skupino in niso odvisni niti z enim dinarjem od nikakega privatnega kapitala. Naši listi so ustanovljeni izključno za službo napredni in nacionalni jugoslovenski politiki in bodo kakor dosedaj, tudi v bodoče pod vodstvom svojega direktorja dr. Alberta Kramerja ostali zvesti temu svojemu poslanstvu.«
»Javnost«, ki ji je to »pojasnilo« namenjeno, se bo temu posrečenemu dovtipu veselo nasmejala.
Nov list v Ljubljani
V zvezi z nesoglasji, ki so nastala v taboru »naprednega izobraženstva« in so menda povzročila, da so se od lastnikov »Jutra« odlomili debelejši kosi, se je razširila po Ljubljani tudi vest, da bodo nekateri gospodje, ki jim je po ugastnttvi »Glasa naroda« zmanjkalo udobnega pribežališča, osnovali neki novi list. Mati novospočete zamisli je menda bivši ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc. List naj bi nosil lepo ime »Slovenska beseda«. Verjetno bi gospodje radi imeli dnevnik. Ne vemo, kako 60 prišli do tega naslova. Morda zato, da bodo s slovensko besedo začeli spreobračati svoje pristaše iz nemčursko-hitlerjevskega tabora, kar bi bilo rodoljubno delo. Svetovali bi jim drugi naslov, ki bi bil originalen in bi vsaj nekaj časa po ljubljanskih kavarnah zabaval. Na primer »Glasnik brezposelnih naprednih veljakov« ali »Svetovalec upokojenih JNS-ministrov in banov«, ali »Jevtičev kazalec v dravski banovini«, da nc govorimo o »Živkovičevem glasu nacionalni Ljubljani«, ki bi med vsemi najbolj vžgal in si na mah odprl tudi denarne vire, ki so za takšne reči potrebni. Grafično delavstvo, ki ima najbolj tanko uho za podjetja, ki jih še nosi v maternem telesu g. Puc, pa majejo z glavami. Menda ne bo nič. Ce pa kaj bo, ne bo dolgo. Toda kar bo, bo za nas dobro! Tako pravijo. Kdo naj jim no verjame.
„0 Zvezi kmečkih
fantov in deklet"
Mi bi tega vsekakor zanimivega društva, o katerem smo iz »Slovenskega naroda« povzeli, da baje že obhaja dvanajstletnico svojega obstoja v dravski banovini, v našem listu ne omenili, če bi njegov najnovejši zagovornik »Slovenski narod« sam ne razpravljal o »tem znaku naše dobe« — kot to združenje imenuje — v katerem napredno izobraženstvo najde svoje »izživljanje«. To nam daje dobrodošel povod, da riašeritf TRŠfegl čestitamo k sedaj že dvanajstletnemu »izaStljanju« njegovega naprednega izobraženstva v tem izudku naše dobe«, ki menda vsled nekaterih neprevidnosti vrhovnih voditeljev pričakujejo neke nevšečnosti. Nam prosvetno in kulturno delo tega »znaka naše dobe« ne dela nobenega napotja in želimo naprednemu izobraženstvu, • da bi se v njem še nadalje neovirano »izživljalo«. Toda če »Slovenski narod« v svoji zaskrbljenosti, kam se naj napredno izobraženstvo v bodoče hodi »izživljat«, če bi se ne iz kulturnih in ne iz prosvetnih razlogov njegovemu »znaku naše dobe« kaj pripetilo, skuša najti pravno-filozofske utemeljitve za nedotakljivost »Zveze kmetskih fantov in deklet«, naj se obrne na svojega sobojevnika bivšega dravskega bana in jugosiovenskega ministra dr. Marušiča Draga, ki je vrhovni oče »znaka naše dobe« in vrhovni sooče napredne inteligence, ki se v njem »izživlja«, da mu pokaže dekret, s katerim jo pred leti razpustil »Prosvetno zvezo« v Ljubljani. To bo prijetno čtivo, ob katerem bo glavobol takoj ponehal in bodo vsi še obstoječi morebitni pomisleki, če »ima kulturna organizacija pravico ali ne kratiti svojim članom častne državljanske pravice«, lepo pojasnjena!
„Belgrajski Slovenec"
»Društvo belgrajskib Slovencev« je pričelo izdajati svoje glasilo »Belgrajski Slovenec«. Tako imamo poleg našega najstarejšega »Slovenca« še »Koroškega Slovenca«, »Amerikanskega Slovenca« in sedaj še »Belgrajskega Slovenca«. »Belgrajski Slovenec« je izšel — mesečnik — v drugi številki. Je kar čeden list na šestih straneh. Poleg lepega uvodnika o »Naši socialni dolžnosti« prinaša izčrpne društvene vesti, naznanila in poročila, vse, kar more Slovenca v Belgradu zanimati. Po jeziku se mu sicer pozna, da ga ne stavijo stavci, ki jim je slovenščina materni jezik, tudi sicer temu ali onemu dopisniku uide izraz, ki ga je nevede sprejel iz okolice. Vendar pa jezikovne napake niso tako nevarne kot — navade. Na prvi strani beremo v velikem inseratu, ki vabi na Martinovo proslavo, da bodo vsi, ki tja pridejo, »volili po srcu lepo Martino«. Ali so »miss« tudi Slovencem v Belgradu tako nujno potrebne? Še nam, ki smo doina, so v nadlego, nobenemu narodu pa še niso bile v pridi Tudi »navrteti se po volji« narodu nič ne pomaga naprej, isto je z maškeradami, čeprav so »vrhunec naših zabav«. Zabava in veselje sicer mora biti, toda čemu bi to moralo biti tako mondensko? Ali je res samo občevalni jezik znamenje, po katerem se spoznavamo med seboj? Ali je »miss Martina«, ki govori slovenščino, »slovensko dekle«? — Sicer je »Belgrajski Slovenec« samo glasilo društva, pa ga gotovo dobijo v roke tudi drugi, ne da bi bila uprava kaj užaljena. Društva prav za prav ne potrebujejo glasil, saj imajo oglasne deske in zapisnike za svoje člane; tisti, ki morajo z doma, potrebujejo vezi in domače duševne hrane. Kljub tom opombam pa smo mesečnika veseli. Potreben je bil, samo ta je nima — duše! Vsak narod ima neko skujvio dušo. ki celo bolj , spada k njegovemu bistvu kot jezik. Še to slovensko narodno dušo bo moral »Belgrajski Slovenec« sprejeli v svoje predale, pa bo vez vseh Slovencev v Belgradu in še daleč doli na jug.
Občinske volitve
v drinski banovfni
Belgrad, 5. nov. m. Prihodnjo nedeljo bodo občinske volilve v drinski banovini Ta banovina ima okoli 400 000 volilcev. Od zadnjih parlamentarnih volitev je število volilcev naraslo za okoli isnnon Na področiu dnnske banovine se ic po poročilih iz leto 1933 nahaialo 483 občin Od vpisanih 343 342 volilcev iih ie letu 1933 volilo 245 20a