6t. 13 V Gorici, v torek dne 31. januvarija 1911 Izhaja trUurut aa teta. in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom poŠiljana: Y4»fi le*4ir,..... ..15. X "VM % «... ft „ Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „Soča" V vseh tobakarnah. ,SOČAa Ima naslednje izredne priloge: Ob.novem 1eflr;Kbiipot po Soriškem is Gradilcaaskenr in dvakrat v letu „Yoini red že* leztiic, parsikov in poitnth zvez'. Ha niročila brez doposlace na-rocaine se ne oziramo. Tečaj xu. • Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. y Uredništvo *! nahaja v Oosposki iglici št. 7 • Oorici v I. nadstr. na desio. Upravništvo ""',; s^ nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgnverni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«t«fon it. 83. V vse laško! Kdaj bo otvorjena? Deželna norišnica je imela biti otvorjena koncem t. m. Ali zopet zavlačujejo otvoritev. Kedaj le se otvori ta deželni zavod, ki je po svoji zunanji in notranji uredbi velikansko sramoteffle in žaijenje slovenske večine v deželi? Oglejmo si najprvo zunanjo uredbo. Pri prvem pogledu na ta zavod, -moraš misliti, da stoji kje sredi Toskane, Vsi napisi so izključno laski, zaman iščeš kak slovenski napis, Nikjer sledu o kaki rav-nopravnosti; vse laško skozi in skozi po vseh paviljonih. Cs že ne ravnopravnost, vsaj praktična potreba veli, da bi morali biti napisi dvojezični — toda ne. Vse mora biti v blaženi laščini; vse nosi na sebi pečat- laštva, kakor da smo v kaki p: nvinciji laškega kraljestva. Ob tej izzivajoči zunanji uredbi se mora človek vprašati; Kje živimo? In vsporedno s tem vprašanjem moramo staviti drugo: Ali je naše ljudstvo res tako za nič, tako kilavo, tako indolentno, ¦da mu ne..zavre kri v očigled takih pro-. vokacij?! In vprašati moramo dalje: Ali nima naše ljudstvo nobenega zastopnika v deželni hiši, ki bi se uprl taki brezob-raznosti in nesramnosti, s kakoršno se tu žali m-zaničuje slovensko veČino v deželi?! Vse je laško, vsi napisi, n. pr.: Diret-tore, Amminištratore, Contabilita, Malat-tie infettive, Cuciiia centrale. Centrale Elettrica. Pri telefonu: Osservazione, Vigilanza, Agitati, Tranqaiili, Lavoratori, Cronici. — Zunanja uredba kaže vsa. da je zavod čisto v laških rokah, v laški upravi. Kakor je hotel Pajer, tako se je zgodilo brez vsakega ugovora. Kdo pa je tisti, ki bi dandanašnji ugovarjal Pajerju v deželnem odboru? Ni ga ne na laški ne na slovenski strani. Notranja uredba je očesu prikrita, aii zato je še bolj nesramna in še bolj izzivajoča, še "bolj žaljiva za goriške Slovence; j Postavljeni »Direttore« in njegova "Supcriora« prideljena mu, ki je pa »sti-periora« nad vsemi, skrbita, da je v?« v zavodu laško natančno, kakor so ukuzali visoki laški mogočniki. Vsi slovenski bolniki so popisani v knjigah in na tiskovinah, na katerih ni nobene ne tiskane ne pisane slovenske besede, marveč vse je laško od prve do zadnje besede, tako da Slovenec sploh ne more dobiti upogleda in razumeti teh reči, za kaj gre pravzaprav po teh laških knjigah. - Tu je varovano strogo izključno gospodstvo iaščine ~- o slovenščini ni sledu. In vendar pogostoma povdarjamo, da tvorimo v deželi Slovenci dvotretjinsko večino! ; Človek bi tu zopet vprašal: Ali je res naše ljudstvo tako brezbrižno ob ta-, kih provokacijah, ob takem zaničevanju i in zaljenju, da se nikamor ne gane? Ali ' res nimamo goriški Slovenci nobenega - zastopnika v deželni hiši, d-» bi se uprl fti-j kemu preziranju jezika deželne večine v deželnem zavodu?! | Povedali smo že, da je neki svoje-j časni poslanec v deželnem zboru odkritosrčno izjavil, da bo stala deželna norišni-J ca v pomeriju goriškega mesta zategadel, da se okoristi ž njo Gorica, to se pravi: Lahi. Stotisoči ob zidanju norišnice so šli skozi laške roke, sedaj bo nas stala tisoče, zopet pojde vse skozi laške roke. Ves zaslužek bodo imeli Lahi. Slovenci bomo samo plačevali za drago norišnico. In ker je nas več, bomo tudi več plačevali kot Lahi, ali zaslužka ne dobi slovenski obrtnik ali kmetovalec niti za en vinar! Ogromna večina uslužbencev je seveda zopet laška. Sprejeli so za oskrbo bolnikov celo krdelo žensk, katerih nobena ne zna slovensko. Siora superiora, ki tam kriči za 10 biričev, seveda tudi ne zna niti besedice slovenščine. — Vsako količkaj boljše mesto imajo Lahi ali Fur-lani; vsi takozvani »capoti« so ali Lahi ali Furlani, ki ne znajo slovenščine nič! Sprejeli so le nekaj Slovencev, da bodo »Gor. Tiskarna" A. GabrSžek (odgov. J. Fabčic) tiska in aal. nosili blato, gnoj in nesnago od blaznih in pesnili umobolnih, ali ti morajo znati kar tri jezike, kajti ti »ččavo«, moraš znati vse, kar zahtevajo predpisi, ali sprejet si v službo le za najnavadniše, najnižje delo. Za to delo dobiš dobro plačil;. tako dobro, da ne moreš ne živeti .se umreti. Celih 50 K mu dajo na mesec, majhno stanovanje, hrana pa je taka, ka-koršne Direttore in superiora ne dasta niti svojim psom. Ni čuda, če se vsak upira taki hrani ter zahteva hrano človeško —------ Tako je dandanašnji v deželi Goriš-ko-Gradiščanski, nad katero sijeta zvezdi: Pajer-Gregorčič. Vse po laško — slovenščini ni dati prostora v takem deželnem zavodu, kakoršen je deželna norišnica, ki stane davkoplačevalce že sedaj tako ogromne svote. Berbuč in Stepančič seveda molčita iu kimata. Niti ust nista odprla proti taki Slovence tako žaleči notranji in zunanji uredbi goriške deželne norišnice. Tako varujejo slovenske koristi iu Čast slovenskega imena v deželni hiši slovenski klerikalci, pristaši V. L. S. — To so neču-veni škandali, za katere pa bodo Gregorčič, Berbuč in Stepančič dajali težek obračun. Kajti nadejamo se, da se naše ljudstvo vendar enkrat naveliča ljudi, ki prhajo goriške Slovence tako nizdol! Izvozni trg v Gorici Sadja m drugih pridelkov je bilo prinesenih tekom lanskega leta na izvozni trg v Gorico toliko: Marelice: 870 kvintalo.v v vrednosti K 62092. Najvišja cena K 120, najnižja K 60. Ohmljene češ pije: 4250 kvintalov v vrednosti K 535500. Najvišja cena K i46. najnižja K 126. Črešnje: 25204 kvintale v vrednosti K 1,285.884. Najvišja cena K 200, najnižja K 24. 3653 kvintalov v vrednosti K 110.296. Najvišja cena K 38, najnižja K 24. ,. • Fige: 982 kvintalov v vrednosti K 36976. Najvišja cena K 100, najnižja K 12.. Jagode: 50 kvintalov v vrednosti K 5619. Najvišja cena K 300, najnižja K 80. Jabolka: 3805 kvintalov. v vrednosti K 78604. Najvišja cena K 44, najnižja K * :¦ ¦ JL Lešniki; 12 kvintalov v vrednosti K 330. Najvišja cena K 21. .¦-:-". Hruške: 3078 kvintalov v vrednosti K 157.192. :Najvišja cena K 60, najnižja K 32. Breskve: 1686 kvintalov v vrednosti K 136,094. Najvišja cena K 260, najnižja K 52. Silve: 1355 kvintalov v vrednosti K 36500. Najvišja cena K 60, najnižja K 22, Reine Claude: 370 kvintalov v vred* nosti 15604. Najvišja cena K 60, najnižja K 26. .,.,• :•, :V. Češplje: 5257 kvintalov v vrednosti K 81510. Najvišja cena K 48, najnižja K 10. * Namizno grozdje: 2303 kvintale v vrednosti K 133.876. Najvišja cena K 160, najnižja K 44. Kosmato grozdičje: 123 kvintalov v vrednosti K .3002, Najvišja cena K 60, najnižja« K 1& • \ , . Rlbezelj: 4$ kvintalov v vrednosti K 262& Najvtšiaicena K 90, najnižja K 44. Špargljl: 1749 kvintalov v vrednosti K 13428!. Najvišja cena K' 400, nainižja K 50.1 " ¦:,-, Grah: 3988 kvintalov v vrednosti K 88497. Najvišja cena K 140, najnižja K *0,--;' Pomidorjl: 1478 kvintalov v vrednosti K 14987. Najvišja cena K 28, najnižja K 4. - .-.. Krompir: 85100 kvintalov v vrednosti K 651.015. Najvišja ceha-K 60, najnižja K 6. ¦ Ostročjl fižol: 3310 kvintalov v vrednosti K 46587. Najvišja cena K 110, najnižja K 6. s • Skupno torej r> 148687 ¦ kvintalov v vrednosti K 3,616.779. VELIKA VAS. Roman. - Francoski spisal: Edgar MorttetK I 'osloveni!: F. K. (Dalje.) »O Ana,, ne moreš si misliti, kako sem bila vesela, ko je pisala teta iz Lvona, da me iioče vzeti k sebi in skrbeti za mojo vzgojo. V hiši moje tete in v Vareneju, kamor me je poslala, videla in slišala sem samo dobro. Moja teta je tako blaga, ljubi vse in misli o vsakem le dobro.« »To je plemenito.« »Da, to je lepo in gotovo bolje, kakor pa, ako se ne ljubi nikoga, temveč ljudi samo grdi, kakor se to godi v Rovboni.« »Pri tvojih stariših.« »In pri drugih, ki si sama to rekla. Ne župnik, mirovni sodnik, ne Chanatovi in Charancouovi, ne drugi znanci mojih starišev niso dobri. Govore slabo o republikancih, ali tudi drug od drugega nimajo dobrega mnenja, razloček ie samo ta, da tega ne povedo naravnost, ampak imenujejo se vedno častivredne Hudi, za hrbtom pa pripovedujejo, kako goljufa ta svoje najemnike in izsesava kmete. Sicer so nesramni dovolj, da se hvalijo celo s svojimi ničvrednimi deli kt si veselja manejo ro„.e, če le morejo ugrabiti revežu, ki nima kruha niti za svoje otroke, vrečo žita. Ne, to je že preveč! Dovolj imam teh poštenih ljudi'!« Ana pravi smehljaje: »Vidim, da hočeš postati kaT republikanka. Kaj bi rekel temu gospod župnik!« »O župnik! Ta je ravno najslabši! O, ko bi bila prosta, nikdar bi me ne videl v spovednicn Ah, kako si želim prostosti!« »Kaj bi pa potem storila? Pečala se s političnimi vprašanji, kakor možje?« »Zakaj ne? Misliš, da ženske to manj zanima, ker v času volitve ne posedajo in vpijejo po gostilnah? Ko pride mož domu, obdelava ga žena tako dolgo, dokler ne voli, kakor hoče ona. Moja mati naprimer ne bi pustila očetu nikdar drugače voliti, kakor reakdjonarr v tudi če bi on hotel drugače, ker na njo vpliva zopet župnik.« »Je pa tudi dovolj žena republikancev, ki bi na svoje može ob času volitev rade vplivale reakcijonarno, pa si ne upajo, teinveč raje molče.« »O, jaz bi se jako zanimala za volitve, če .. •« »Če bi imela republikanca za moža,« pristavi smeje Ana. »Da«, prizna Luoija. »To je pravi glas narave; takoj hočem povedati mojemu očetu, da se je pomnožila njih stranka za enega bojevnika.« Na tem ni nič čudnega. Vide!a sem, da se republikam rned seboj spoštujejo.« »No, tudi v njih družinah pride večkrat ,do spora«, odvrne Ana, »toda boljši so mnogo, kakor pa reakcijo-narci. Moj oče pravi večkrat, kdor je od narave dober, ne more biti reakcijonaren.« »Vidiš torej, če hočem iskati dobrih Ijndij, najdem Jih samo pri republikancih.« »Lucija, če bi te slišali tvoji stariši!« »Rada bi, da bi bili tu, ravno sedaj sem razpoložena, da bi jim povedala svoje mnenje!« »Kaj se je vendar pripetilo, da si tako razburjena?« »Ne muči me z vprašanji, pojdi, greva raje še malo, naprej.« Lucija je vstala in iiltela naprej. Ana ji je sledila z glavo majaje. Šle set ob rekiGauluri po nizki, mehki travi. Naenkrat se Lucija vstavi in pokaže s prstom na tla. Par korakov pred njima j erazril krt zemljo, v votlino, pa se je spravil sedaj velik, teman gad. Bil je zvit in mu je v tujem gnezdu brezdvomno ugajalo, iz katerega je^ pregnal pravega posestnika/če ga ni celo požrl. % »Poglej, gospod župnik,« pravi Lucija. ,; ' Ana vdari v glasen smeh, Lucija.pa ji pomaga in kakor so tekle preje solze neprenehoma, tako je zvenel njen srebrni glasek v prisrčnem: smehu./Natrgala ie cvetic in okrasila z njimi krasne plave lase prijateljice. .. »Ali ni lepo na deželi?,« vzklikne. -»Želim si prijazen dom sredi dreves in cvetlic« v * »Toda kje drugje, ne v Rovboni?« »Zakaj ne v Rovboni'? Jaz sem tu; rojena in ljubim domovino.« »Ali, ljuba Lucija, Rovbona spada med manjšino mest, ki so ostala v naši deželi reakcijonarna. Na zemljevidu tvorimo črno piko. In s tvojimi novimi političnimi nazori ...« »Saj niso novi.« , »Kaj, ti jih gojiš že dolgo?« Nikdar nisem imela drugih ... To se pravi, saj ne vem, če imam sploh kako politično mnenje.« »Ali prosim te ... ravnokar si se izrazila tako razločno.«? .„: (Dalje prih.) j-^fcto ^larsr f(»^to^ftega komisar; ja g. Resna. Koliko truda, znoja in skrbi iS ,zdrn$enih'i temt,številkami! In kdo ima^aViit do^|||jt? r$st, trgil v Gorici !pro^naš*^m^t?-~^po ogromni Večini, da, skoro ves//ie*pNtiesem^prWel^k slovenski -V pr.ekupci.se okoristijo dobro, ali kako drago še le prihaja sadje na mize po onin deželah, v katere se izvaža. Leto za ; letom prihajalo tujci sem dol v Gorico in Krmirt po sadje in druge pridelke. Koliko bi nesel našemu kmetu dobro organizo-van izvozni trg v slovenskih rokah; o tem se je že razpravljalo ali ostalo je vse pri.starem. Še izvoznega trga v Gorici se ne .moremo otresti, kjer tako grdo postopajo s slovenskim kmetom* —------- DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz rlbemberške občine. — Rihember-ški dopisnik »Prismojenca« in drugih goriških klerikalnih zmašil, ki hlastajo le po grehih svojih nasprotnikov, je začel zdaj z bombardiranjem na učitelja B., katerega mi sicer ne mislimo zagovarjati in še manj hvaliti. Klerikalci vidijo v nasprotniku vedno le pijanca in napačno sklepajo na njegovo stanje radi njegove negotove noje, ker je v nogah hudo ki neozdravno bolan. No, seveda veliki rihemberški kristjan rad spremeni muhe v konje in se potem v ljubezni do bližnjega rad veseli. Kako lepo!! Naj dopisnik pogleda malo po svojem hlevu in bo našel uglednega očko, ki ga zna mnogo bolj cepiti in tudi v vedenju ni posebno »tankovesten«. Naj pogleda dva nunca in jima izpraša vest, pa bo videli kako že vse več kot »Iuštna« sta,bila v češčenju bachusa! Pa tudi tista zakostanjska afera in zabava v «pošla-tovšču« bi se dala osvežiti itd. Torej bi se dalo ubogemu in bolehnemu B. še konkurirati. Toda na škofiji bi pa res (da rabimo »Prismojenčeve« besede) ne skljuvali vranovbm oči! — . Največji greh, ki ga pa pobožni dopisnik sramežljivo zamolčuje, ima učitelj E v tem, ker uči napredno mladino petja in- še bolj, ker sodeluje tudi pri novoustanovljenem »Sokolu«. Ali krščanski dopisnik naj zve na svojo največjo žalost, da mladina; mladina, ki je kaj vredna in ki kaf na se da* tudi samo ob sebi bo vzdrževala »Sokola« in ostala v naprednih društvih. Pri nas ostane čuk redek tič: Iz goriške okolice- Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in telovadno društvo Sokol v Solkana priredita v nedeljo, dne 5. februarja 1911 ob 3Va uri popoldne v dvorani g. Alojzija Mozetiča veselico in ples s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. »Venček narodnih pesmi«, ženski zbor. 3. »Mornar«, možki zbor. 4. »Rožmarin«, mešan zbor. 5. »Mirtast muzikarit«, burka v enem dejanju. Srečolov. Vstopnina k veselici: K-predstavi 40 vin. za osebo, sedeži L vrste 1 K, sedeži II vrste 60 vinarjev. Ples ob" 8. uri zvečer. Vstopnina k plesu: nečlani 3 K, člani 2 K, člani v kroju 1 K. Vojaška godba;. K obflnr udeležbi uljudno vabita odbora. Ljudsko štetje. K revizij? v Gorici, Revizorji še vedno hod#o okoli ter žerejo Slovence. Seveda izkazati v Gorici okoK 13000 Slovencev, tega ne prenese goriški magistrat. Zato treba korigirati občevalni jezik. V glavnem samo radi občevalnega jezika letalo okoli revizorfi, izprašujejo in -korigirajo občevalni jezik s slovenskega na laški. Predsedniku odbora za fedsi^ Štetje g. dr. P. Medveščeku, so rekK na glavar-stvu, dllif olitična oblast .prtpJpUna za revizoraS fegtedati Vse • drugače bomo v Gorici, kakor vse kaže, pri ljudskem štetju grdo osleparjeni! V občini Grahovo. Izkaz ljudskega štetja je tak-le: Davčna občina Podbrdo: vasi: Podbrdo, prebivalstva 410, hiš 70; Pore-zen, preb. 165, hiš 23; Bača, preb. 202, hiš 37; Petrovobtdo, preb. 63, hiš 8; Trtnik, preb. 274, hiš 46; Kuk, preb. 86, hiš 15. Davčna občina S tržišče: vasi: Str-žišče, preb. 286, hiš 47; Kal, preb. 99; hiš 14; Znojile, preb. 114, hiš 16. Davčna občina Grahovo: preb. 845, hiš 145. Davčna občina Nemškimi: preb. v Nemškemrutu 293, hiš 57; Grant, preb. 155, hiš 23. Davčna občina Obloke: v Objokah 118 preb. hiš 21; Hudajnžna preb. 259, hiš 46. Davčna občina Kneza: Kneza, preb. 763, hiš 155. Prebivalstva v občini Grahovo je torej 4072, hiš 723. Leta 1880. je bilo prebivalstva v občini 3814. ' Nabrežina šteje po zadnjem ljudskem štetm 2216 prebivalcev. Po narodnosti 1947 Slovencev, 2 Hrvata, 10 Čehov, 216 Lahov, 41 Nemcev. Od leta 1900. se je prebivalstvo pomnožilo za 533. Naj naznanijo vse občine rezultate ljudskega štetja! Družba sv. Cirila in Metoda. Za Cirll-Metodov obramben! sklad se je nadalje prijavil g. Hrast Anton, e. kr. učitelj v pokoju, Trst. Plačal je 200 K. Domače vesti. Smrtna kosa. — Pri sv. Jakobu v Trstu je umrl g. Andrej Širok, voditelj tamkajšnje C. M. deške šole. Pokojni je bil naš rojak. Predno je odšel v Trst, je služboval v Kozani. Naj počiva v miru! O odstopu deželnega glavarja dr. Pajerja. — Današnja »L'Eco« poroča, da misli Pajer res odstopiti, ali potem, ko bo obhajal svoj petdesetletni polkično-upravni jubilej, kar se zgodi kmalu. _ Pogreb pokojnega g. Antona Fiegla v nedeljo pop. v Pevmi je bil veličasten.; Od vseh strani: iz Brd, iz goriške okolice: iz Gorice, od blizu in daleč so prišli v naravnost krasnem številu spremit pokojnika na zadnji poti. Za krsto so stopali domači, sorodniki, starašinstvo z županom na čelu, in potem dolga, dolga vrsta ljudstva. Takega pogreba ni bilo kmalu oi^tran Soče. Pevoi so mu zapeli v slovo tri žatostinke in sicer pred hišo, pred cerkvijo in na grobu. Pokopaval ga fe kanonik KoiavČič. Pokopan Je bil 29. januvarflTna ilan 29. jan. predVlcta se je bil poročil, torej je ravno sJconča? L4 let srečnega zakona. Naj počiva v mhruf Glavna skupščina »Matice Slovensko bo v nedeljo, dne 5. marca ob 10. uri dopoldne. Predloge, ki naj bi se obravnavali na glavni skupščini, je po § 4, b) prijaviti odboru vsaj 14 dni prej. Ker bo v četrtek 2. febr. 1.1. praznik izide prihodnja številka »Soče« v soboto dnč 4. t. m. Vse važnejše reči priobčimo v petek v »'Primorcu«. Goriški učiteljiščniki priredijo glas-benorzabavni večer v soboto, dne 4. tebr. ob 8. uri in pol. zv. v »Trgovskem Domu« pri pogrnjenih mizah. Vspored: 1. Auber: »Fra Diavolo«, ouvertura za orkester. 2. Aljaž: »Na dan«, možki zbor z bariton-soto. 3. a) Saints-Saaens: »Idila«; (Timbre d'argent.) b) Schubert: »Moments musikals«, Nr. 3, za orkester. 4. Dr. L Ipavec: »Na Prešerno vem domu«, možki zbor s četverospevi, bariton in tenor sob s spremljev. orkestra. — (Ža orkester priredi! J. A. Sokoli.) 5. J. pl. Zaje: »Ružina i slavulj«, Urška skladba za možki zbor. 6. Mendels-solm BarthoWy: »Hochzeitsmarsch«, za orkester. Po vzporedu prosta zabava in ples. Vstopnina: za osebo 1 K, dijaki 60 vinarjev. Ker je ves dobiček namenjen »Dijaški kuhinji«, se predplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabijo učiteljiščniki. Siovenskj igralci iz Trsta v Gorici. —. V soboto in nedeljo so gostovali igralci tržaškega slovenskega gledališča v Gorici v »Trgovskem Domu« z naslednjimi igrami: Tolstoj »Vstajenje«, Car Emin »Zimsko solnce« in Gogolj »Revizor«. Obisk je bil v soboto in nedeljo zvečer povoljen, a v nedeljo popoldan je bila dvorana radi lepega solnčnega popoldneva skoro prazna. V ospredju so stali igralci: Draguti-iiovič, Dragutinovičeva, Stoka, Mekin-dova, Bratina, Železniikova, ki so poleg drugih kazali stremljenje slovenskega tržaškega gledališča dajati dobre igre ter izvežbati na razpolago mu dane moči v dobre igralce ob strani onih, ki so že priznani kot taki. V posebno oceno igranja se ne spuščamo, reči moramo pa, da tuintam je šlo dobro in gladko, tuintam pa ne. O »Revizorju« so veljale skoro zadnjič omenjene Gogoljeve besede o prvi predstavi. Pribiti pa moramo tudi, da je sila težko zadovoljiti naše goriško občinstvo, ki zahteva jako rnnogo od gledališča, cesto preveč za naše razmere. Podr. S. P. D. vGorici. — Ze dlje časa se je čutila potreba, ustanoviti v Gorici podružnico S. P. D. V soboto se je vršil »pri jelenu« ustanovni občni zbor, ki je pokazal, da je v Gorici dosti zanimanja za tako podružnico ter da bo dobro uspevala. Odbor je sestavljen tako-le: načelnik: prof. Jakob Zupančič; namestnik načelnika: dr. Anton Brecelj; tajnik: dr. Janko Pikuš; blagajnik: dr. Janko Pretnar; odbornik: Anton Koritnik; odbornik: Ivan Kravps; vsi v Gorici. »Zakaj sem odložil mandat?« — Bivši kranjski klerikalni deželni poslanec Mandelj je izdal na svoje volilce in" znance okrožnico, v kateri razlaga, zakaj je odstopil. Ta okrožnica kaže, kako znajo gospodariti klerikalci ter kako se morajo pokoriti katoliški poslanci Šusteršiču. Za velike električne naprave je šlo. Mandelj je imel pomisleka glede teh naprav, ali v klubu klerikal. poslancev niti govoriti ni smel stvarno o teh napravah, dasi je elek- trična akcija po njegovi*-sodbi tafce>» občutna za deželo, da je ne more zagovarjati pred javnostjo glede na neurejene deželne finance; vse gre .č.ez davčne in kreditne moči dežele ... Mandelj je odložil mandat, v okrožnici pa je pokazal vse lahkomiselno in brezvestno klerikalno gospodarstvo ... ki gre čez davčne in kreditne-moči kranjske dežele. Veseiica »Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici« se bo vršila, kakor že naznanjeno, v nedeljo, dne 5. svečana v prostorih pri »zlatem jelenu«. Vspored je jako zanimiv in bogat. 12-vedeli smo tudi, da komičen prizor: »Zadnja dva goldinarja« je res v pravem pomenu besede komičen. Smeha torej ne bo manjkalo. Pripomniti imamo še; da nastopi pri tej veselici prvič mešan zbor broječ 35 moči. Po predpripravah sedeč, se obeta lep večer. Nihče naj ne manjka in vsak naj agi-tira.mcd svojimi znanci in prijatelji, da pripelje s seboj še kakega tovariša. Glede obleke zadostuje, da je praznična in čista. Nihče naj se ne izgovarja: nimam nove obleke. Dolžnost je nas vseh, bodisi delavec ali gospod, da se udeležimo te pustne veselice in s tem pokažemo, da res simpa-tizujemo s tem najstarejšim društvom v Gorici. Na tukajšnjih srednjih šolah je končal danes prvi semester. Drugi začne jutri 1. febr. Prof. E. Violin, o katerem smo poročali, da je premeščen na Dunaj, ostane v Gorici. Jasna Poljana v Gorici. — Društvo >Svoj dom« je postavilo že lepo število hiš »na Livadi«. Na Livadi •— to je gotovo lepo pristno slovensko ime. Magistrat je krstil ulico »Via Levada«. Nekateri tamkajšnji lastniki hiš pa so dali kraju ime Jasna Poljana, in tudi uknjižen je kraj za Jasno Poljano. V uknjižbah se čita: Via Levada (Jasna Poljana). »Goriška Slovenska Mladina« priredi, kakor že občno znano, jutri zvečer svojo predpustno plesno prireditev v »Trgovskem domu« kot zaključek letošnjih ples. vaj. Ne pretiravamo, ako trdimo, da bo to ena najlepših, najzabavuejših prireditev v letošnjem predpustnem času v naši Gorici. Predpriprave so končane. Vabila razposlana. Kdor je imel vpogled v te predpriprave, lahko brez skrbij vzdržuje prej omenjeno trditev. Ako se je pa »Goriška Slovenska Mladina« in posebno njen odbor potrudil, da ni.ui obiskovalcem jutrišnje prireditve res nekaj lepega, potem zasluži tudi vsestransko podporo. V »Goriški Slovenski Mladini* je organizirana naša mladina in prejšnja poročevalca v >Soči« pod psevdonimom X in Y nista umevaia velikega pomena te naše organizacije. Ako podpremo našo mladino pri takih njenih prireditvah, potem lahko računamo na njeno pomoč v resnih trenutkih, ki iščejo v mladini naudušene bojevnike. Ako še izdamo, da se bo plesala ,pr-vič v Gorici cvetlična poloneza, ki bo pač najboljša paša za vse gledalce, potem smo napravili svojo dolžnost in pričakujemo, da store tako vsi drugi in da pridejo jutri zvečer v »Trgovski Dom«. Ne bo jim žal! Guido Pallich, sloviti Mazzimanec, ki sedi v zaporu radi sleparije z menicami, je hotel biti bolan. Poslali so ga v bolnišnico ali tam so konstatirali, da je Guido prav zdrav; zato so ga poslali nazaj v zapore. »Avstrijska družba za gojitev zob v šolah.« — Ustrezajoč davni potrebi se je nedavno sestavil odbor, ki si je stavil nalogo, ustanoviti »Avstrijsko družbo za gojitev zob v šolali«. V Nemčiji, na Angleškem, Francoskem in v drugih kulturnih d žavah obstajajo že dlje časa šolske zo-bozdravniške naprave in je z veseljem pozdraviti, da se tudi v Avstriji vzbuja za- Benjamin zanima vse sloje. nimattje za gojitev zob v Šolah. V odboru snujoče se družbe se nahajajo med drugimi ministenialni ¦ svetnik v -notranjem ministrstvu dr. pl. Haberler kot predsednik, ministerijalni svetnik v naučnem mi-nisterstvu dr. Heinz, vladni svetnik dr. Scheff z dunajskega zobozdravniškega »Sokol« V Podgori je imel v soboto 21. t m. svoj I. redui občni zbor. Udeležilo se ga je 35 članov. Ker. je bil br. starosta zadržan, pozdravil je navzoče v imenu odbora br. Faganeh\ ki nam je ob- zave*^ta4^^^Ji^^tfoceiit^?ft4ftvL^em.gajjratko-očrtal prekrasno sokolsko gerstein, docenta za zorjožaTavftlsTvo dr. VVeiser in dr.. Fleischmann, mestni svet-, nik in drž. posl. Tomola, drž. posl. Skitz, dvor. in sod. odvetnik dr. Viktor Rosen-f eld. JP.i a vjla družbe* kusp, že predložena notr." mhristerstvu. obsegajo v vseh kro-novinah podružnice, ki naj razvijajo agitacijo za gojitev zob v šolah; vrhu tega dajejo državnim, deželnim in občinskim oblastvom mandate v odborih. Z ozirom na velepomembni ljudsko-zdravstveni namen, ki ga ima družba, je upati, da zbudi ta misel v vseh krogih : zanimanje in najde vsestransko dejansko podporo. „ Krasno vreme v Gorici — Danes je že 23. dan, odkar imamo krasno vreme; nebo lasno kot noje oko, solnce sije; tu-intam je vetrovna, zvečer in v jutro mraz, pa so tudi prav mili dnevi, ki spominjajo na spomlad. Od nedeljah hiti vse ven dihat sveži zrak pod toplim solncem. Kako nagajajo Lahončki Slovencem. ¦¦— Neki Lahonček ima piko na nekega slov. obrtnika v Ozki ulici. Ker že ni mogel drugega storiti, mu je pa naslikal na okno dvojni »V«, kar pomeni »Evviva«. Ali Slovenec je vedel, kdo je nagajivec ter ga prisilil, da je moral zbrisati, kar je napravil na okno. Ob tej priliki povemo, da so hodili jako pridno pljuvat na steklo izložbe trgovine v Gosposki ulici št. 7., v veži, kjer je za steklom soha Sokola, slovensko zastavo v rokah držečega. V Sokola ne morejo pljuvati, pljuvajo pa v steklo. Ali so junaki ti Lahončki! Res, kulturen narod! Požar. --¦ Kakor nam poročajo, je gorelo v noči v nedeljo na ponedeljek v Črničah, in sicer je zgorela nekemu kmetovalcu hiša, hlev s senom ter 5 živali. V Tolminskem Lomu priredijo fantje dne" 12. t. m. javni ples v dvorani g. Josipa Preglja. Vahi se k obilni udeležbi. Nove žendarmerijske postaje. — S l. marcem nastaneta dve novi žendarme-rifski postaji, iti sicer v Pancanu pri Tržiču ter v Strasoktu. Na prvi postaji bo S, na drugi 3 žendarmi. Tekom leta dobijo žandarmerijo tudi v Srednjem-'Logu. v Robiču, na Kambreškem in v Miščeku ob laški meji nad Kanalom. Bicikelj izginil. —- Ni ga stavo tedna, da bi ne bi! ukraden kak bicikelj v Gorici. Neki Milan Vuga je kupil pri Tabaju bicikelj. Ko je šel proti domu, se je ustavil s svojim prijateljem v neki gostilni v Židovski ulici ter pustil bicikelj v veži. Čez čas je pogledal, če je uicikelj še zunaj, pa ga m bilo več. Tatvino je naznanil policiji. Ogenj. - V nedeljo- dop. je gorelo pri Orzanu v ulici Corta. Unel se je bil papir pod streho za trgovine. Ogenj je bil kmalu pogašen, Na op alinah, dobljenih pri ognjišču, je umrl v Snežatnem dveletni sinček družine Jos. Tomažiča. Zgodilo se je to, kakor navadno po zimi. Mati se je odstranita za trenotek, otrok je prišel blizu ognja, unela se mu je obleka, opekel se je in na opeklinah umrl. Vsako zimo umrje tako v naši deželi precejšnje število otrok. Kako pač bi bilo temu opomoči? Vet pazljivosti je treba in pa tista neredna ognjišča naj bi izginila. Vsaj pri novih stavbah naj bi se zidala pametno urejena ognjišča; Poškodovan in deloma povožen je bil v Rožni dolini v Gorici neki Koren iz Podkraja, ki vozi oglje v Gorico. Šel je Apteg voza. Bilo je zvečer. Mimo je prišel gosposki voz neke plemkinje ter v nagli vs^nji zadel Korena in ga deloma povozil. Vsled dobljenih . pogkodeb je moral po zdravniško pomoč. Po naših cestah je mnogo preveč nagle vožnje. Pes Je ugriznil v Birijevi gostilni na gradu črkostavea Dfonizija Macorina, in sicer se je zagnal vanj ter ga ugriznil v zgornje ustnice. Macorm se zdravi pri usmiljenih bratih. Izgnana je iz Gorice neka Neža Bre-mfc od Sv. Lucije. Te dni je lazila po goriških ulicah nekoliko opita. Policija jo je aretirala. iiiejo. Po poročlhlTbr. blagajnika* tajnika in načelnika se je konstituiral novi odbor sledeče: br. Bandel Al. starosta, br. Milan Klančič podstarosta, br. Anton Faga-rieli načelnik, br, Jož. Budal tajnik, br. Al. Slamič blagajnik. Odborniki: bratje Jure-tič Evg, Klavčič Fr., Irončič Jož. in Mirko Vagaja. Namestnika: brata Okroglič Alb. in Štjtnta Just. Pregledovalea računov: brata Cotič Mat. in Sčurk Jože. — Bratje! Kot obmejni Slovenci stojte vedno na straži. »V pesti sila, v srcu odločnost, v mislih domovina!« — to bodi vaše geslo! Zahajate pridno k telovadbi in krepite svoje telo, ker le v zdravem telesu more prebivati zdrava duša. Na zdar! Tamburaški zbor Sokola v Biljah priredi v nedeljo dne* 12. febr. t. 1. društveno veselico pri Jos. Nemcu. Začetek ob 4. pop. Sveža narodnih društev. »Slovenska Čitalnica« v Vrtojbi. — V nedeljo dne 5. febr. 1911. se bo vršila v društvenih prostorih takoj po blagoslovu javna odborova seja. Poročalo se bo o društvenem stanju, o knjižnici in o drugih za društvo važnih zadevah. Vabljeni so vsi društveniki in vsi oni, ki se zanimajo za izobrazbo in napredek Vrtojbe, da se gotovo udeleže te seje. V imeniku društven ikov »Čitalnice« se pogreša marši-kakšno ime, ki je nekdaj stalo v njem Vstop v Čitalnico je dovoljen vsakemu, ki hoče koristiti sebi in dobri stvari. Vr-tnjbenci, vpišite se v »Čitalnico«! — Na svidenje v nedeljo! —- Odbor. rrgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Tečaj za mizarje v Ajdovščini. —-Ime* 17. t. m. je bil otvorjen tečaj za mizarje v Ajdovščini. Podučuje strokovni učitelj g. Mrcina vsak ponedeljek, torek in sredo. I^oduk bo trajal 3 mesece. Na poštnem in brzojavnem uradu št. I. na Korsu je bilo cddanih lani 106287 rekomandiranih pisem, došlo jih je 96.685. Zavitkov oddanih 1(13.527. Brzojavk oddanih 30145, došlih 40.893; po telefonu oddanih 5097, došlih 4403. — Telefon ima v Gorici naročnikov 202. Lani se je govorilo po telefonu v mestu 234.255 krat, medmestno 4193 krat. — Na poštnem uradu v Gosposki ulici je r>iIo oddanih brzojavk 6000, došlih 400; priporočenih pisem oddanih 1600, došlo 4000. Nov poštni urad. Dne 1. februva-rija t. !. se otvori v Zdravščini (politični okraj Gradišče) nov poštni urad, ki se bo Pvičal s pisemsko in voŽno pošto ter za-jedno služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. S poštnim omrežjem bo imel zvezo po vsakdanji pešposti med poštnim uradom Zdruvščiua in postajo južne železnice Gradišče - Zdravščina. Istočasno se v Zdravščini nahajajoča se brzojavna postaja združi v novim poštnim uradom. Avstrijska žetev I. 1910. — Obdelane zemlje je bilo 6,518.987 ha t. j. 61.4% vse površine polja. Pridelalo se je v ceieni pšenice 20,514.170, rži 39,643.895, ječmena 22,881.891, ovsa 44,597.560, koruze 5,898.834 hI, oziroma povprečno na ha: pšenice 16.9, rži 19.2, ječmena 20.8, ovsa 24.3, koruze 19.0 hI. Ali jamči žena za kazniva dejanja svojega moža, ki jih je izvršil v njeni trgovini? — Najvišja sodnija je izrekla jako važno razsodbo za zakonce, ki imajo tigovino. V danem slučaju se je vodila trgovina pod ženino firmo, mož pa je bil poslovodja. Zaradi nakupa ukradenih stvari je bil mož-poslovodja obsojen, na kar je oškodovanec tožil ženo kot imejite-Ijico trgovine v povrnitev škode. Okrajna sodnija je tožbo zavrnila, dočim je deželna sodnija (na Dunaju) pritožbi ugodila in obsodila toženko v povrnitev nastale škode, češ da je za dogodke v trgovini, ki se vodi pod njenim imenom, sama odgovorna. Ojbsojena trgovka se je pritožila na najvišjo soduijo, vendar ta ni ugodila revlzifi in sicer iz naslednjih razlogov; Priznati se mora, da z^^ra^o. postopanje, svojega moža toženca v kazenskopravnem smislu ne more biti odgovorna, ker v tem še ni nikakor subjektivna krivda na njeni strani. Civilnopravna obveznost za povzročeno Škodo se pa mora razmoteivaii .s povsem drugega stališča. Sumljivo blago je kupil njen mož kot njen poslovodja v njenem imenu i* na njen račun. Vsled tega je toženka civilnopravno odgovorna za posledice tega'dejanja in se. obsodi v. povračilo nastale škode. Iz Pariza v Trst! v 24 arah. — Sim-plonski ekspresni vlak,-ki je šel do ^daj v Benetke, dobi zvezo 3ez Miestre s Trstom. Posedaj se je rabilo za potovanje iz..Pariza v Trst 30 ur, ta vlak zniža trajanje vožnje na 24 ur. Voziti začne s 1. oktobrom letos. Ob jednem dobi tudi posebni: vlak tz Pariza čez Solnograd zvezo s Trstom, tako da se tudr po tej poti zniža vožnja na 24 ur. 1 Nočno delo za ženske se odpravi, in siier z dnem 1. avgusta 1911.'. ko stopi to-stvarni zakon v veljavo. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo «Danica« v Gorici opozarja vse gg. člane, da prineso podpisat legitimacije k predsedniku za leto 1911 ker so se že letos godili slučaji da so bili na italijanski meji zavrnjeni, ker niso imeli podpisane legitimacije za leto 1911. Politični pregled. Aerental je podal svoj ekspoze v de- leg. odseku za zunanje zadeve. Naglašal je dobro razmerje Avstrije do drugih držav ter da ga sed"J ni vprašanja, nevarnega miru; povdarjal je vsejedno potrebo oboroževanja. Kramar je ostro kritikoval Aerentalov ekspoze ter naglašal posebno odvisnost Avstrije od Nemčije, katera prodira proti Orientu na škodo Avstriji! Razne vesti. Na vseučilišču v Krakovu je prišlo do štrajka radi klerikalnega prof. Zimer-mana. Včeraj je prišlo do pretepa med liberalnimi in klerikalnimi študenti. Prvi so preprečili predavanja. Vseučilišče le zaprto. Ruski anarhist v Budimpešti. — Policija je zaprla 331etnega Petra Serafino-va radi anarhističnega delovanja. Serafi-nov je bil pred enim letom v Moskvi na smrt obsojen, toda posrečilo se mu je zbežati. Klatil se je po raznih evropejskm mestih. Sedaj je prosil policijo, naj ga ne izroči ruskim oblastim, ker potem bo gotovo usmrčen. Lep duhovnik. — Kaplan v Sieber,-hirtenu na Nižje-Avstrijskem je povabil neko iniado ženo k sebi in jo posilil. Njen mož ga je tožil radi zakonolomstva. Pri iprvi razpravi je tajil kaplan vse, tako da je moral sodnik preložiti razpravo, da zasliši še druge priče. V tem času je resnicoljubni kaplan, po imenu Aranjr-Ferch, zbežal neznano kam. Baje jo je pobrisal v svojo domovino, na Ogrsko. Umor v kopališču Zoppot, — V Zop-potu na Nemškem blizu Danzjga je umrla bogata zasebnica pl. Laszevska; kakor se je govorilo, vsled padca po stopnicah. Bila je že ^vMp^dpin^, ljudski glas• S 1%*fr#;pfoval &'pra#ip%,^^vska. ? njič pokojnico jpo 14 dneh-.izkopale.in? dor:^ gnale, da je bik v resnici umorjena. 'te#i ; čina, osumljena sta trgovec Gaffkc, fctgje' | stanoval pri žrtvi, m njegova ljubica, Me- H fanija pl. Laszevska, hči? pokojnice. Giba : sta že "pod ključem. '.'•".,'' Nemiri v Rhodeziji. — Generalni guverner južnoairikanske unije, Gladsforie, ' je pomlilostil zamorca, ki je bil na smrt obsojen radi zlorabe bele žene, ha do- ¦, smrtno, ječo. Vsled tega je "cela dežela po koncu. Povsod se vrše protestni shodi'm grozi se, da Jjudstvo samo oi^esi' zamorca, ako tega ne store oblasti. V Rftodeziji biva 20.000 belokožcev in 600.000 zamorcev. Na mnogih samotnih posestvih sta- .-nujejo bele ženske saftte z zamorci, katere zadržuje edino te strah pred smrtjo, • da ne zlorabljajo belih žen. Iz idealnih motivov. — Poročali smo že, da je ustrelil v ' Cramercv-parku v New<-Yorku 25 letni Fitzbugh Goldbou- ' rougfo 44 letnega romanopisca in novelista David Grahom PMlippsa. V svojih ¦ spisih je ta" pisatelj zelo napadal ameri-kansko ženo, kateri je očital, da je prera*. čunljiva, mrzla in prevzetna. To pa ni bilo všeč mlademu Goldbouroughu, ki je brezmejno oboževal ženske. Ko je pa spoznal* da zaničuje Pliiiipps ženske samo v svojih spisih, da pa ima z mnogimi ljubavno razmerje, ga je to tako vjezilo, da je vstreiil svojega nasprotnika. Milijonarjeva hči izginila. — JVLiss Dorothea Arnold, hči večkratnega New-Yorškega milijonarja, je izginila neznano kam. Dne 12. decembra je šla po mestu uakupovat in od tedaj se ni vrnila k svojemu obupanemu očetu, ki jo Je že povsod iskal. Oče se boji, da so odvedli njegovo hčer v Evropo. Zastrupljen sladoled. — V Manche-stm na Angleškem je zbolelo že VSe polito otrok na trebušnem legarju, katerega je provzročil sladoled, ki ga prodajajo italijanski tr*govci. Zopet požar v Aleksandrlji. — V Aleksandriji je pogorela zaloga za bombaž. Škoda znaša, poltretji milijon kron. Pred kratkim je ravno tam zgorela titdfi velika množina bombaža. Kuga na Kitajskem. ^~ Kuga se zelo hitro širi po notranjščini kitajskega kraljestva. Do sedaj je zahtevala že nad 3000 žrtev. Kuga se razlikuje od drugih kužnih boleznij s tem, da nastopa na pljučih. Mnogo zdravnikov je umrlo kot žrtve svojega poklica, med temi tudi francoski zdravnik Mesny. Iznajditelj seruma proti kugi dr. Gersin je odpotoval proti Mandžuriji. Samomor Koreanskega princa. — Bivši Knreanski poslanik, princ Ciiipotitife,.. se je obe-sil v svojem stanovanju v Pe- ¦ tiogradu. Zapustil je pismo na -bivšega Cesarja Koreanskega in.. ?500 rubljev za svoj pogreb. ' ' Tri znamenite slike zgorele. — V neki privatni galeriji v Antwerpnu so zgorele tri znamenite slike, ena je Ruben-sova, dni ga Van Dyckova, tretji Tenter*-sova. Skupna škoda znaša 200.000 fran- ; kov. Ko so hoteli odposlati omenjene ., slike na Nemško, je vnel goreči vosek leseno volno. . . . .¦ . ; , - Rodbinska tragedija. — V Boehumu . je prereza! Avgust Breitenbach svoji ženi T\ žile na roki, nato je obesil svoje .štiri | otroke hi'sebe, Razun Žene so vsi umrli. :' Sadni sobi g^KS in Milna masi ^IftS so najsiastnejša pijača in žiuila. Popolnoma naraona. 7 PoživUa tok krvi, delovanje živcev, utrjuje proti prehlajenju. kožo Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza, teborno sredstvo proti zobobolu. ' FRANCOSKO ŽGANJE JI ANA" Daš zdraunik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinfcciranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazite na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamašku in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. CENE: I mala steklenica . K —-50 1 srednja „ . . „ 1 20 1 velika „ . . . „ 2*40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diaria", izdelava/franc. žganja družba z. o. fz. Dunaj, I# Hohenstanpfe»g %. ~4wwt: ji»,»»^»_«ftj»»«». . *#^<* Mali oglasi. lajatanjla pristojbin atue 60 »la. Ako Je oglu •Bieln^St m raCana na vsako besedo S tU. HajpripmBClie inseriraaje xa trgovce In obrtnik«. Koliko Je manjith trgovcev in obrtnikov r Gorili, katerih na delali lin celo t mestu) t«h s ne potna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna. Išče se meblovano sodo i^tf™ naše npravništvo. Proda se ali odda v najem §L>T ž tHnlKorminarobstojo5o {% gospodarskega stanovanja, prostornih Meti, žitnice, koliiice, hleva, dvorišča z kapnico in velikim studencem, 3 hiše za kmetovalce poleg vrta in vinograda obsežno poprečno JiOO sežnjev. Dalje: stavbišče z cerkvijo za šolsko .uporabo, vzgojevalisče ali tudi za trgovino na jako ugodni legi mesta. -Natančneje informacije daje Jakob Klemene, Trst, Gardocd 8. Sans souci najboljša tuzemska znamka napravljena po francoskem načinu. Carte d5 Op, Caric blanciie, Asti spumautc, Bakarska vodica. Gennaro Ossoinack odlikovana klet šampanjca Gorica, Osa G. Carducci št. 6. Na zahtevo se pošlje cenike. StOJte i Kdo ne* pozna tvrdke Stojte J Kerševani & Čuk ¦a Slsluem trgu (Plazza Danimi) o SORICI Sfeo. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši,, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ' ter delajo še po 10 lelni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji ; so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in : drugam Vsakdo naj si ogleda pred nakii-i — - potii šivalnega stroja '»ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. , Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original • Victoria šivalnimi •I stroji se izvršuje vsakovrstno umetno ve-i zenje (rekamiranje) itd. itd. H ..Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmdtijsko orodje: slaiaoreznice, stiskalnice, drozgalaice (stroje aa mastenje grozdja, plnge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI& ČUK, ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, streljifO..'— Velika izber gramofonov. Dale na obrnite. CENIKI [== se razpošiljajo zastonj. = Dama, katera skrbi za zdravo kožo in hoče iznebiti se peg ter ohraniti nežno in mehko kožo ter belo polt, se umiva le z liljinim mlečnim milom - (znamka konjiček) Indke Beigmann s drag Teschen na ElbL Komad po 80 vin. bo dobi v vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfumov. Zeirične kapljice kkariarja.S. Brali, N »arijaseli ks kapljice iieaivue — z IBslertožjciiMarfe-ZeHtot varit. znm. so najboljše sredstvo proti, otež-kočehemu prebavljanju vsake vrste, proti zgagi, želodčnim bolečinam, tvorbi kislin itd. To sredstvo ss je obneslo že več kot ;"--¦>« -^feV^-^ -* ViroVatj s« je treba preri podobnimi posnetkijio'. ponarejanji in {paziti na var-sivenojmamko s|poopisbm/ , pobira se v lekarnah; .na deželo po- Silja leSSTnar C- Bradv, Dutf&j I. Flciscii- markta,,r6 steklenicJK 5*—,3 dvojne ste- : ;">- Jtleiiice ¦ KL4'50 franko. ^S^g^ »Goriška ljudska posojilnica11 ˇpiHan* zadruga z omejenim jamstvom. (Y lastni hiil, Gospoeka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon *t. 7S. RaCan poŠta« hranilnice IJev. 837.3J5. Ne občnem zborts dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 4% %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Realni davek plačuje posojilnica eama. j f j Hranilne vloge se sprejemalo od vsiltoflrar. .« p»»oJ"« se dajejo zadružnikom na vknjižbo po 6'/.%. na varščino eli zastave in na menjice po 6 %. Glavni dalažl se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Q*o.7?tL,,,8 31* dTe1c-1809-? Zadružnikov 1801 z deleži v znesku rSrJtao n" ~ Hrani,n« vloge: 1.P64 661-17. Posojila: 4*1'^™ ~ Reflervui **kUd: 91.740-59, - Vrednost hiš: 55o4 41b 72. mms^Km^Kik (V raj«), »Kar hočeŠr jaz dam Ti, oj Eva, Tvoj Adam, Te Ij,ubi gorko!4 „Da srečna boni", n-.kla je deva, „mj manjkajo ,$vm<> „0H0!" Ivan Maroni - Gorica ulica Arizsto Matlioli goriška lovania mosaičnih pložč, izdelanih po beneškem sisleniti iu iz navadnega cementa.. * Izvršuje raznovrstna olepševalna dela *pi*i stavbah, bodisi iz cementa aH iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v ir~ raznih šiljavah. Sprelmese hakorSnokoII delo * 141! VRrstvewa *nnaika: „Siirft" ^|*iBiBMl. Carici cmp.l^ Nidomeetek t* Anker-Pain-Expeiler Je povsod pripoiHano kot najboljše sredstvo proti prehlajeaja itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po ?8eh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v ikatljah z našo varstveno znamko „ii-dronV', ker le tako je. zagotovljeno, da je izdeiek pravi Dr. RICfifERJEVA LEKARNA leva" t rrtffi 1*5% spi %w$m^mmmtM& Zastonj in poštnine prosto požiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in imizikalij Knj;garna A. Gabršček."¦- Gorica. bepa prostorna nova hiša z njivo, stoječa ob glavni cesti, ki vodi iz Žirovnice na Bled se prav ceno proda. Pripravna je za vsako obrt, kakor tudi za letovišče, ker ima več lepih sob. — Odda se tudi koncesija. Natančneja pojasnila daje g. Ivan Boldič na Brega, pošta Žirovnica, Gorenjsko,