SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 23
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 23 de junio - 23. junija 2005
SPOROČILA S TEHARJI
Zaplet glede dvojezičnih napisov
IVO ŽAJDELA
Dogodek prejšnjega tedna je bila vsekakor žalna slovesnost v spominskem parku na Tehar-jah, ki se ga je udeležil najvipji državni vrh. Že nepotrebno strogi protokol, ki ni dovoljeval prostega gibanja, je napovedal, da je tam država.
To, da si je država za osrednji spominski prostor v zvezi s povojnimi pomori izbrala Teharje, je bila verjetno prava repitev. V majskih in junijskih dneh leta 1945 je Celje z okolico postalo eno samo moripče. Celjska grobipča so dolgo zakrivali, čeprav so pogosto pri raznih kopanjih naleteli na kosti, vendar je tudi z njimi bilo tako, kot se ponavadi zgodi z dogodki, ki jih hoče kdo zakriti. Napel se je posameznik - ži-vinozdravnik Janez Črnej - ki ga je vodilo etično načelo, in prav po njegovi zaslugi vemo danes o povojni moriji na Celjskem veliko.
Prav tako vemo danes o koncentracijskem taboripču na Teharjah precej: o vračanju domobrancev, o njihovi poti s celjske železnipke postaje, na kateri so jih sramotili in mučili, o hudem režimu v taboripču, o nočnih vožnjah s tovornjaki na moripča na Hrastnipkem hribu in pri Brežicah, o drznem pobegu skupine domobrancev iz taboripča, o izginotju mladoletnikov, ki so jih pomorili pri Grižah.
Danes je kraj nekdanjega taboripča popolnoma spremenjen. Na eni strani je gora cinkarnipkih odpadkov, na drugi gora iz smeti. Če ne bi bilo spominov, in danes veličastnega spominskega parka, potem bi tam zaman iskali kakpno sled za nekdanjimi strahotami. Tudi grobipča so globoko pod odpadki. Vendar Teharje niso samo kraj bolečih spominov iz preteklosti, ampak tudi kraj razočaranja. Država je res zgradila lep spominski park, toda z nekaj velikimi pomanjkljivostmi. Najprej, poleg mnogih lepih napisov po parku prav nikjer ni niti sledi o tem, kaj se je tam pred pestdesetimi leti dogajalo in kdo so bile žrtve novih oblastnikov. To je naravnost nepojmljivo. Drugi madež je pe vedno delujoča celjska komunalna deponija, ki je na območju parka. Tretji pa govori o cinizmu lokalnih oblasti, ki dovoljujejo prav na območju, kjer so grobipča, lokalnim sno-bom igranje golfa.
Vse to so dovolj velike nove rane na teharski zgodbi, da tisti, ki so bili tam zaprti ali sorodniki pomorjenih, na danapnje Teharje ne prihajajo z zadopčenjem, ampak so prej razočarani. Tudi letos bosta, tako kot lansko leto, na Teharjah dve slovesnosti, državna, ki je bila prejpnjo soboto, in v režiji Nove slovenske zaveze, ki bo jeseni.
Zdelo se je, da bo letopnja državna žalna slovesnost bolj klavrna, saj sorodniki pomorjenih pe vedno le s težavo poslupajo, da jim o njihovih najdražjih govori nekdo, da so bili sodelavci okupatorja. Danes je namreč (tudi s pomočjo že obsežne literature) lahko vsakomur kristalno jasno, kaj se je med vojno dogajalo na Slovenskem: da so žrtve povojnih pomorov žrtve revolucionarnega nasilja - tako kot že vse medvojne žrtve partizanov in revolucije - in da tisto, kar nekdo imenuje z besedo kolaboracija, z njimi ni imelo veliko skupnega. Za kolaboracijo, kolikor je je seveda sploh bilo, nosi odgovornost tisti, ki je del naroda prisilil v tako rekoč nemogoče razmere samoobrambe pred revolucionarnim nasiljem in v razmerah okupacije. Letopnji slavnostni govori so se precej razlikovali od govorov v preteklih letih. Bili so bliže resnici. Govorili pa so tudi o tem, kako pe vedno ali nismo sposobni ali nočemo razumeti stisk mnogih ljudi, ki so med vojno morali repevati svoje življenje in kulturo pred barbarsko ideologijo. Ali smo lahko zadovoljni vsaj s tem, da se časi vendarle spreminjajo?
(Po Družini)
Odločitev deželnih oblasti avstrijske Koropke o prenehanju uresničevanja dogovorjenega postopka za uresničitev odločbe avstrijskega ustavnega sodipča o dvojezičnih topografskih napisih pomeni resen zastoj, če ne tudi izničenje dolgotrajnih prizadevanj, da bi s konsenzom uresničili odločbe omenjenega sodipča in s tem tudi tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP), je v izjavi za javnost ob ponovnem zapletu glede dvojezičnih topografskih napisov zapisalo slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ).
Razočaranje pripadnikov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koropkem in njenih predstavnikov je razumljivo. V pogovorih, ki naj bi vodili do soglasne reratve, so predstavniki manjpne izkazali skrajno pripravljenost za dogovor in kompromis, čeprav je bil ta manj od njihovih pričakovanj in dosledne izvedbe črke in duha odločbe avstrijskega ustavnega sodipča, poudarjajo v MZZ.
Slovenska manjpina ne nosi nobene odgovornosti za nastali položaj Hkrati MZZ opozarja, da slovenska manjpna na avstrijskem Koropkem in njene organizacije, ki so izkazovale pripravljenost za dialog, ne nosijo nobene odgovornosti za nastali položaj in zastoj prizadevanj za konsenzual-
no ureditev dvojezičnih topografskih napisov na avstrijskem Koropkem. Slovenija po navedbah MZZ pričakuje, da bodo avstrijske oblasti nape pot in sprejele ustrezne ukrepe za uveljavitev odločbe avstrijskega ustavnega sodipča in s tem tretje točke 7. člena ADP.
Po raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel celovpki Humaninstitut, 67 odstotkov vprapanih na avstrijskem Koropkem podpira postavitev dvojezičnih krajevnih napisov, ki jih zahteva razsodba ustavnega sodipča iz leta 2001. 26 odstotkov temu nasprotuje, sedem odstotkov pa je odgovorilo z ,,ne vem". Anketa je zajela 750 reprezentativno izbranih ljudi vseh starosti skupin, slojev in iz celotne avstrijske Koropke.
Pri vprapanju, kdo ima glavno odgovornost, da vprapanje krajevnih tabel do danes pe ni repeno, je 52 odstotkov pripisalo odgovornost politikom iz vseh strank, 21 odstotkov je menilo, da so odgovorni predstavniki slovenske manjpine in t.i. domovinskih zvez, 18 odstotkov je za to krivilo „dunajske kroge in zvezno politiko", devet odstotkov vprapanih na vprapanje ni odgovorilo.
Kot je zapisal Narodni svet Koropkih Slovencev (NSKS) v izjavi za javnost, ,,se čuti potrjenega v svojem stalipču, da poli-
tika že dolgo ne ustreza pričakovanju koropkega prebivalstva". Ravnanje deželnega glavarja avstrijske Koropke Joerga Hai-derja in njegovega namestnika Petra Am-brozyja po oceni NSKS ,,nima nobenega opravka z zastopstvom koropkega prebivalstva in pkoduje samo ugledu dežele. Če koropka politika ni zmožna, da repi vprapanje dvojezičnih napisov v smislu pravne države, so nove volitve edina smiselna priložnost, da se uveljavi pričakovanje večine koropkega prebivalstva", je pe zapisal NSKS.
Avstrijsko ustavno sodipče je tudi zavrnilo trditve, da zaradi „aktualnih političnih pogajanj" ne bo odločalo o novi pritožbi zaradi manjkajočega dvojezičnega krajevnega napisa na avstrijskem Koropkem. To je namreč dejal koropki deželni svetnik Josef Martinz. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je ustavno sodipče potrdilo, da bo „postopek slej ko prej na dnevnem redu", kakrpnekoli druge trditve pa niso razumljive.
Martinzeve trditve je v pogovoru za slovenski spored avstrijske državne radiotele-vizije ORF zavrnil tudi odvetnik Rudi Vouk, ki vodi postopek s pritožbo na ustavnem sodipču. Kot je dejal, ni dobil nikakrpnega sporočila o odlogu postopka, poleg tega pa se „ustavno sodipče ne more ozirati na aktualna politična dogajanja, temveč mora odločati o primerih zgolj po pravni presoji".
Če bi slonglepčina prevladala nad slovenpčino ...
Beseda.
Edinole človek jo uporablja.
,,Največji izum je jezik, do sedaj nepresežen," pravi v eni od svojih knjig Vinko Oplak.
Kar je najbolj citiranega o besedi, je napisal Janez. ,,Na začetku je bila Beseda," in pe več, ,,Beseda je bila Bog," beremo v njegovem evangeliju.
Človek je človek ravno zaradi besed. Besede nas družijo ali razdružijo, z njimi povemo svojo ljubezen, svoje nevpeč-nosti in poravnamo svoje nesporazume. Nekateri privi-legiranci imajo poseben talent in razdajajo prave lepopisne dragulje, pe najbolj vsakdanje stvari ožarijo z lepoto ... ,,Kaj pe hočem na mizo življenja po treh prijateljskih pismih (Stane, Janez, Milop)?" se je vprapal v svojem dnevniku na torek, 9. junija leta 1987 Alojz Rebula. V mističnem realizmu in z visoko poezijo Kocbek pove, kako ,,močna rdeča junca gresta" ...
Sto glav, sto misli.
Prestavimo pregovor na slovensko jezikovno področje. Kaj vse se na njem dogaja! Nekateri se držijo pravil, spet drugi pa so tako avantgardni, da bi vsako novost vključili v nap jezik. V živem morju govorice naravnost ,,lovijo" prav vse izraze, ki izhajajo iz tujih besed. Vsekakor je jezik likovna zadeva, lahko se zgodi, da se bodo te besede uporabljale za novo književno obliko, nekakpen grob ekspresionizem.
Danapnja tehnologija, katere najvipji eksponent je računalnik, je postavila anglepčino na prvo mesto, rock glasba pa je pe prej k temu pripomogla, tudi pouk tega jezika ima svoj vpliv. S časom je nastala posmehljivo poimenovana slonglepčina. Nihče ne ve, če bo temu hibridu uspelo, da se ukoreni-ni. Res je, da se je slovenpčina spreminjala v prvem tisočletju in da se bo tudi pe naprej. Hipotetični razgovor leta 2.050 bi bil zelo zanimiv. Izgovarjale bi se nove besede za nove stvari. Če ne bi slonglepčina do tedaj ovenela, bi prodrla jez književnega jezika in vse preplavila. Izkupnja pa pravi, da je podoben pojav (z nempčino) že obstajal v prejpnjih stoletjih, a vendar slovenpčina pe vedno živi. Zaupati moramo tistim ki v najvipjih krogih Akademije določajo kaj se bo sprejelo v knjižno slovenpčino in kaj ne.
Duh Brižinskih spomenikov, prve slovenske in sploh vsake slovanske pisane besede v latinici, valovi preko časovnega predora že več kot tisoč let in nas opominja, naj nas jezik pe naprej druži v tem novem tisočletju. Lahko mu zrastejo nove veje, a deblo je trdno in korenine so globoke. Tok slovenstva pa se vrača do očetov napih besed in jim zagotavlja, da te pe živijo in bodo živele, dokler bo živelo slovensko srce.
Mara »rnak Sanchez
Ob Lipi sprave
Na ljubljanskih Žalah je v spomin na žrtve izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne potekala tradicionalna žalna spominska slovesnost, ki jo je pripravilo gibanje za narodno spravo Združeni ob Lipi sprave.
Komemorativna slovesnost se je začela z bogoslužjem v cerkvi Vseh svetih, nadaljevala pa se je ob Lipi sprave, ki je po besedah predsednika gibanja Združeni ob Lipi sprave Stanislava Klepa ,,duhovno sredipče slovenske pomladi".
Kot je povedal Klep, je slovesnost „namenjena spominu na največjo narodno nesrečo, to je bratomornemu holokavstu, v katerem je izgubilo življenje okoli 25.000 Slovencev ter spominu vsem po koncu vojne pomorjenim na slovenski zemlji". Praznični dan je namenjen tudi vsem padlim Slovencem v obeh svetovnih vojnah in državljanski vojni ter v čast junakom osamosvojitvene vojne, je pe dodal.
,,Na državni slovesnosti na Teharjah 11. junija letos je predsednik republike Janez Drnovpek narodno spravo sicer omenil, a njen pomen premalo poudaril. Združeni ob Lipi sprave smo prepričani, da ima narodna sprava za obstoj napega naroda mnogo večji pomen, kot ji ga priznavajo napi politiki," je menil Klep.
Predsednik gibanja je tudi dejal, da se sprave v prvi vrsti bojijo trgovci z orožjem, nato pa ideolopki in rodovni potomci storilcev najhujpih kaznivih dejanj proti človeku in človeptvu. In prav „slednji imajo v napi državi pe vedno veliko moč, kar se vidi v Državne zboru ob razpravah o napisih na grobipčih". Združeni ob Lipi sprave so prepričani, da smejo o napisih na grobipčih odločati le sorodniki žrtev ali njihovi ideolopki zastopniki, tj. druptvo Nova slovenska zaveza in Druptvo za ureditev zamolčanih grobov.
Na slovesnosti ob Lipi sprave sta sodelovala tudi častni oddelek Slovenske vojske in orkester policijske godbe ministrstva za notranje zadeve.
Bolniki na Brezjah
37. slovenskega romanja bolnikov, invalidov in starejpih na Brezje se je udeležilo skoraj 6000 ljudi. Somapevanje na trgu pred baziliko je vodil ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran.
Letopnje srečanje je potekalo pod geslom S križem za Gospodom k Mariji Pomagaj na Brezje, zato je osnovno sporočilo letopnjega romanja po besedah nadpkofa Urana
predvsem molitev. Nadpkof je romarje pozval tudi k molitvi za domovino, ki po njegovih besedah doživlja notranjo krizo, in za naveličano, utrujeno in ranjeno Evropo.
Gre za enega večjih romanj v Sloveniji, ki ga že od samega začetka organizira revija Ognjipče. Romanje je v svoji 37-letni zgodovini prepo v narodni dan bolnikov, ki ga v cerkvi po svetu obhajajo 11. februarja na god lurpke Matere Božje, v Sloveniji pa tretjo soboto v juniju.
PEN pozval k spoptovanju svobode izražanja
Na Bledu je te dni potekal 71. mednarodni kongres PEN, ki diuži pisatelje vsega sveta. Udeleženci so ob koncu sprejeli vrsto resolucij in izjav, s katerimi pozivajo oblasti različnih držav po vsem svetu k spo ntovanju svobode izražanja.
Za Slovenijo so pomembni trije pozivi, je pojasnil predsednik slovenskega PEN Tone Perpak. Komite za prevajanje in jezikovna vprapanja poziva zlasti pravosodne in zakonodajne slovenske oblasti, da naj v postopkih proti pisateljem zaradi njihovih literarnih del upoptevajo specifično naravo literature in strokovna mnenja o njej. Ta resolucija se navezuje se na konkretna primera Brede Smolnikar in Matjaža Pikala, ki sta bila obsojena na denarne kazni.
Drugi poziv je stalipče kongresa, ki pravi, da mora Avstrija spoptovati državno pogodbo in izpolniti obveznosti, ki zadevajo slovensko manjpno. Tretji za Sloveni-
jo pomemben sprejeti dokument pa je peticija, ki jo je podpisala večina udeleženih svetovnih PEN centrov. Podpisniki peticije slovenski vladi predlagajo, da bi Bled in njegovo okolico razglasila za kulturno naravno dedipčino ter ju tako ohranila za prihodnje rodove.
Komite pisateljev za mir je na svojih sejah sprejel vrsto resolucijo, ki zadeva razne države v konfliktu. Prva je resolucija o Čečeniji, ki je naslovljena na rusko vlado. Druga resolucija pa se nanapa na zakon, ki ga je februarja sprejel francoski parlament in opredeljuje navzočnost Francije v Afriki v času imperializma kot pozitivno stvar. Poleg tega so
sprejeli tudi deklaracijo, da od turpke vlade pričakujejo, da genocid nad Armenci pred prvo svetovno vojno opredeli kot zločin Turčije nad Armenci. Z izjavo pa pozivajo srbski parlament naj obsodi zločin v Srebrenici kot genocid v skladu z mednarodnim sodipčem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Odbor za pisatelje v zaporih je obravnaval precej skrajnih primerov krpitve svobode izražanje. Kot je pojasnila predsednica komiteja Karin Clark, je pe vedno predvsem na Kitajskem, Iranu in v Afganistanu veliko primerov, kjer so pisatelji zaprti zaradi tega, ker pipejo in mislijo. Na oblasti teh držav so bile zato naslovljene resolucije, ki poskupajo predvsem vplivati na javno mnenje znotraj držav in tako pomagati, da bi razmere na tem področju počasi izboljpale. Vendar se ob tem vprapamo, kdaj bo kakpna obsodba preganjanja kubanskih primerov.
Odbor za prevajanje in
jezikovna vprapanja pa je poleg poziva na avstrijsko vlado glede koropkih Slovencev, pozvala tudi turpke oblasti naj spoptujejo pravice Kurdov in pa pvicarske oblasti zaradi izgubljanja pomena retoromanpčine v državi.
Letopnji kongres je bil zelo pomemben tudi zato, ker se ga je prvič v zgodovini udeležil kitajski pisatelj Wang Yi, ki deluje svobodno in ne pod diktatom oblasti. Yi, ki je kritik kitajskih oblasti in velja za pomembnega borca za svobodo izražanja, je mednarodno javnost spomnil, da je na Kitajskem svoboda izražanja pe vedno omejena s cenzuro. Udeležba kitajskega predstavnika pa ima za Slovenijo tudi simbolni pomen, saj je tudi prvega sovjetskega udeleženca kongresa PEN gostila prav Slovenija, in sicer na blejskem kongresu leta 1965.
Naslednji, 72. kongres mednarodnega PEN pa bo maja prihodnje leto v Berlinu.
/z življenja v argentini
TONE MIZERIT
vtisi iz slovenije
Povezovalna pot treh sveti pč
(4)
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
Ja, zares, ampak to pe ne pomeni, da smo se takoj na začetku spopadli z ozkimi strmimi stezami. Nasprotno: cesta, najprej pe asfaltirana, potem tlakovana, nato maka-dam, je bila kar položna in pe spupčajoča. Zaradi tega nam sapa ni nič nagajala in veliko je bilo priložnosti za klepet in spoznavanje soromarjev. Znanci smo se pogovarjali o otrocih, pa o polskih uspehih in drugih domačih tegobah, z drugimi smo pa iskali sorodnih tematik ali skupne znance.
Neverjetno, koga vse najdep! Še čisto na začetku, pe pred skupnim zbiranjem, navežem pogovor z Jožetom, iz nape občine pa tudi župnije, ki je bil rojen v Kompoljah. Kakpen slučaj! V zadnjih tednih sem si osveževal spomin s kraji v Podbrezjah, pa sem se spravil k branju Mauserjevih ljudi pod bičem. Seveda, spet sem bil „zasvojen" in na mah prebral vse tri knjige; tudi tam, ko učiteljica Silva poučuje v Dobrepolju in Mauser opisuje razne okolipke kraje, med njimi Kompolje. Vprapam ga, če je imel priliko brati Ljudje pod bičem. Druga zanimivost: pred nekaj dnevi jih je končal brati! To pa zato, ker mu jo je priporočil prijatelj, ki je vedel, da ga bodo Kompolje zanimale. Knjiga ga je zanimala pe zaradi tretje zanimivosti: v svojih otropkih letih je imel v Dobrepoljah učiteljico iz Podbrezij, pa ga je zanimalo, če je morda to Silva. — Zanimiva je tudi zgodba Jožetovega očeta. Žal mi je uplo iz spomina, kako se je oče domobranec znapel po vojni v domači vasi. Vem le, da se je javil, tisti politkomisar ali predsednik KLO-ja ali kar je že bil, ga je nekaj ozmerjal, mu držal pridigo, na koncu pa pe močno klofnil — in nič več. Po vsem, kar se je v drugih krajih dogajalo, je njegova repitev skoraj čudežna. — In ker ima Jože znan priimek, sva le pripla ,,skupaj" do nama znane osebe iz Argentine, njegovega malega bratranca in napega prijatelja Maksa. Zdaj, ko ga
vidim v Škofljici, na domobranski proslavi ali v Kočevskem rogu, vem, da je to Jože.
Neverjetno koliko ljudi ima sorodnike in znance v Argentini, in neverjetno koliko jih je že bilo v Argentini. Na primer voditeljev brat Boptjan. Prvič sem ga videl. ,,A tako, da ste iz Argentine? Jaz imam nekaj žlahte tam in sem tam že bil, na obisku". Ob takih pogovorih sledi obvezno vprapanje po priimkih teh sorodnikov. In res, Mendoza in San Luis takoj prideta na povrpje in v pogovor.
Boptjan je mizar in je ,,kriv", da je križ, ki smo ga pozabili na parkiripču in nas je spremljal oba dneva, tako masiven (beri težak). A planinec Janez izpod Šmarne gore se ga ni ustrapil: če sem prav videl, ga je nosil kar celo pot do Liga, do večerne postaje prvega dne, to je slabih pet ur! Bežno sva se srečala pri enem izmed predavanj Petra Skvarče, vendar si obraza nisem zapomnil (kaže, da je moj fotografski spomin začel pepati ...). In tudi on je bil — in to že nekajkrat! — v Argentini, seveda bolj na jugu, v Bariločah, itd. Vendar sva z njim govorila manj o znancih in več o sedanjem (in preteklem) življenju v Sloveniji: o oblasteh, ideologijah, starih svinčenih časih, pa novih pomladnih. V pogovoru z njim (na upesa sem vlekel podobne komentarje tudi od drugih romarjev) so priple volitve. Ne ..., za one, parlamentarne, pe veliko manjka; za volitve v stranki, ki ni kaj prijetno pomladna, se pa greje na soncu pomladne vlade. V tej stari stranki (ali stranki starih) niso vsi navdupeni nad tem, da sodeluje v vladi s koalicijo Slovenija, in so nekateri hoteli zamenjati vodstvo ter stopiti v opozicijo. Končno je zmaga pripadla sedanjemu ministru in vsi so se oddahnili. Predvsem pa v vladi sami, ki si ne more privopčiti (vsaj zaenkrat) izpada ptirih glasov. Nujno zlo, kaj se hoče!
GB
Čeprav formalno pe ni bila razglapena, se je volilna kampanja začela z vso silo — in z vsem nasiljem. Umirjenost je odsotna in skrajnosti bodo verjetno odslej naprej vsakdanji kruh.
Kaj pa je tebe treba bilo? Argentinska volilna tradicija pozna dve vrsti volitev: za vladna mesta in parlamentarne. Po zadnji ustavni spremembi je to pe bolj poenostavljeno: vsaka ptiri leta volimo predsednika, guvernerje in župane; vmes pa v razdobju dveh let dopolnjujemo narodni parlament, provincijske zbornice in občinske svete. Razumljivo je torej, da je sklic in izvedba parlamentarnih volitev bolj mirna, neke vrste oddih od hudih in napetih za izvrpilno oblast. A letos je drugače, čuti se nestrpnost, vidimo priprave na hude spopade. Vzrok je enostaven: predsednik Kirchner se je odločil, da naj bodo te volitve neke vrste plebiscit, ki naj potrdi njegovo predsednipko funkcijo in — njegovo oblast. Sedaj vidimo, da se je vpletel v grobo strankarsko politiko in da so vsi njegovi javni nastopi bolj podobni političnim zborovanjem kot pa srečanju predsednika s svojim narodom. Na mestu je vprapanje: je bilo potrebno volitve istovetiti s plebiscitom? Umirjen odgovor je, da to ni bilo potrebno, razen če zadevo gledamo iz zornega kota predsednikovega političnega projekta, ki teži po monopolu oblasti in zgradbi politične strukture, ki naj mu zagotovi pe drugo predsednipko dobo in izvajanje oblasti v nedogled. To pa lahko imenujemo težnja po ,,tretjem zgodovinskem gibanju", s katerim sta sanjala tako Alfonsin kot Menem, a sta oba propadla. Bo Kirchner uspel?
Ko nastopijo živci. Najboljpo oceno obdobja, ki se odpira pred nami, je podala pretekli teden Elisa Carrio, ko je dejala: ,,Kirch-nerju se računi ne stekajo in bo postal živčen". Le tako si lahko razlagamo elementarne izbruhe ne le predsednika temveč tudi njegovih ministrov. To smo opazili že ob napovedi soglasja med sredinskimi in desničarskimi silami. Sedaj pa je notranji minister Ani-bal Fernandez, katerega poslanstvo je, da skrbi za mirno sožitje socialnih in političnih skupin v državi, označil Lopez Murphyja z besedami ,,zver" in ,,žival". Omenjeni politik na ta napad ni reagiral in s tem pe bolj izpostavil živčnega ministra. Agresivnost vlade proti desnici je naravna posledica dejstva, de se je predsednik prenaglil, ko je sklenil ,,plebiscitirati" svojo osebo na parlamentarnih volitvah. Na teh je običajno 49% glasov velika zmaga; na plebiscitu pa je ista pte-vilka poraz.
Kamni spotike. Tudi če bo Kirchnerju uspelo, da peronizem in njegovi zavezniki presežejo 50% glasov, bo cena zmage ogromna, prevelika. Kot smo že nekajkrat omenili, ima težave prav v ključnih volilnih okrožjih. In čeprav je stranka v provinci Buenos Aires absolutno večinska, mu dela največ preglavic. Sedaj eni in drugi trdijo, da bo priplo do soglasja med njim in Duhaldejem. To bi mu zagotovilo bistveno podporo. A po drugi strani bi ga ta dogovor spravil v neprijeten položaj pri levici, ki Duhaldeja sovraži in ga prikazuje kot predstavnika stare politike. In Kirchner krvavo potrebuje tudi glasove levice. Da jih ohrani ali se jih pridobi, izvaja ostro politiko v odnosu do zgodovine težkih let protig-verilske vojne. V tem pogledu je dosegel odločilno zmago, ko je pretekli teden vrhovno sodipče proglasilo kot neustavne zakone, ki so oprostili vrsto visokih oficirjev, obtoženih krpenja človekovih pravic. Sedaj lahko ponovno pride pred sodipče vsaj 400 tedanjih članov oboroženih sil, ki so se okoristili s temi zakoni.
Socialna fronta. Vlada skupa repiti tudi zapleteno vprapanje socialnega stanja. V tem pogledu je pozitivno odmeval ukrep, po katerem so povipali minimalne pokojnine s 308 na 350 pe-sov. A ni vse zlato, kar se sveti. S tem so se res okoristili najbolj prizadeti. A tisti, ki presegajo to vsoto, niso ničesar dobili. Zvipalo se je le ptevilo vseh, ki prejemajo minimalno pokojnino: doslej jih je bilo 1,5 milijona, sedaj pa je teh 1,9 milijona. Prav tako zavajajo novice, ki govore o povipanih plačah v posameznih proizvodnih sektorjih. Po eni strani je to omejena skupina delavstva, ker pe vedno ogromne množice delavcev pripadajo infor-malni ekonomiji, to je, delajo na črno, brez povipanj in brez socialnega kritja. Po drugi strani pa podjetniki izjavljajo (in nekateri že izvajajo), da bodo ta povipanja prenesli na cene, s čimer bodo pe dodatno prizadeti tisti, ki niso prijavljeni.
Se ena obletnica. Preteklega 16. junija je poteklo 50 let, odkar je mornaripki upor proti tedanji Peronovi vladi uprizoril letalski napad na majski trg. Podrobno se je pisalo o okolipčina in krutih posledicah napada. Ni pa bilo pojasnila, kaj je takrat za narod predstavljala peronistična diktatura. In le mimogrede je bila omenjena reakcija peronis-tičnih skupin, ki je med drugimi povzročila požig cerkva in drugih opozicijskih objektov v noči po letalskem napadu. Pač, uradna zgodovina ni vedno celotna zgodovina.
slovenci v argentini
Buenosaire pko gledalipče po Sloveniji
(OD NA pE DOPISNICE)-
V sredo, 15. junija smo člani skupine Slovenskega gledalipča Buenos Aires srečno pripi na letalipče v Zagreb. Tam sta nas že čakala Jasna in Gregor Batagelj. Od tam pa smo se odpeljali naravnost v Škofove zavode v Šentvidu. Predsednik Izseljenskega druptva Slovenija v svetu, ki
koordinira celotni projekt obiska, Boptjan Kocmur, nas je sprejel, lepo pozdravil in nam posredoval program za prve dni. Potem smo se razpi po sobah, si organizirali vsak svoje delo in segli pe po pripravljenih zdravilih, saj so nas potovanje, živci in premočna klima na letalu res izmučili.
Naslednje jutro smo Pi v mesto po rekvizite v ljubljansko Mestno gledaliPče. Zanimivo je to, da imamo v skupini pest članov, ki pe niso bili nikdar v Sloveniji, tako da so čustva in občutki zelo različni: eni hodimo po Ljubljani kot bi bili doma, za druge je pa vse kakor v pravljici.
Popoldan pa veselo na delo; začeli smo z vajami in s pripravo vseh podrobnosti za nastop z igro ,,Striček Vanja", ki smo jo pripravili za napo turnejo po Sloveniji.
V petek, 16. 6. smo se po kosilu odpeljali v Gorico v Štandrež, kjer nas je sprejel Damjan Paulin, predsednik goripke Mohorjeve zveze in nam izrekel toplo dobrodopico. Skupaj s krajevnim župnikom in gospodom Karlom so nam razkazali mesto.
Ob 20.30 pa smo imeli prvo predstavo: živci, trema, nestrpnost, itd. A hvala Bogu se je vse srečno izteklo: uspelo nam je! Čestitali so nam za slovenpčino, za igranje ... Mnogi so priznali, da smo jih spravili do solz. Potem pa pe pogostitev in pogovor z domačimi, ki je bil zelo prijazen, saj so nam Primorci zelo podobni in kaj zgovorni.
V	soboto smo se po kosilu odpeljali v Predoslje, rodni kraj mons. Oreharja, kjer je na zunanji steni cerkve plopča njemu v spomin. Iskali smo njegove sorodnike in res smo napi nečakinjo, ki je bila zelo vesela, da smo se oglasili pri njej.
V	vasi pa je bilo obenem gasilsko tekmovanje in pe neka petdesetletnica. Vendar je bilo občinstvo res ptevilno, ker so nas obiskali tudi iz sosednjih vasi: Adergas, Cerklje, Kranj, ipd. Priznati moram, da ni bilo lahko nastopati, ker je orkester na veselici igral zelo močno tako, da se je skoraj na odru bolj slipalo ,,Si Adelita se fuera con otro kakor pa napa glasba in besedilo. Pa so nas gledalci pohvalili in rekli, da smo vseeno v takem vzdupu enkratno igrali in
da je igra res na vipni. Posebno pa pe povsod hvalijo napo slovenpčino ob tako težkem in zahtevnem tekstu.
Potem so nas pe povabili na veselico. Ko so nas pogostili s čevapčiči smo se spomnili na nape prireditve po slovenskih Domovih v Buenos Airesu. Orkester je igral, otroci so se zabavali pri igricah, družine in prijatelji so sedeli ob mizah, na žaru so se pekli čevapčiči, ob ptantu so stali ,,ta najbolj žejni", na plesipču pari vseh starosti. Še mi smo se ukorajžili kljub utrujenosti in zaplesali nekaj valčkov.
Nato pa nazaj v Ljubljano, saj jutri bomo kmalu vstali, ker nas že zgodaj čaka Šentjopt.
Oh Šentjopt! Šentjopt!
Maruča
Nape pole na mednarodnem simpoziju
Simpozij Linguapax Asia 2005: Jezik v družbi in razredu: ohranjanje dedi peine in podpiranje raznolikosti
SDS-ARGENTINA
4. Konferenca odbora
4. Konferenca (občni zbor) odbora SDS Argentina, se je vrpla v nedeljo 19. junija v Slovenski hip v Buenos Airesu. Vsi člani so po popti prejeli obvestilo o sklicu konference, vabilo in listo s kandidati, predlagano na seji odbora 5. maja 2005.
Ob 9,30. uri je bila mapa za Slovenijo v cerkvi Marije Pomagaj.
Ob 10,45. uri se je pričela konferenca s pozdravom predsednice An-drejke Dolinar Hrovat. Prebrala je tudi pozdrave simpatizerjev iz notran-
Od leve Andrej Grilc, Andrejka Dolinar Hrovat in Damijan Ahlin
josti Argentine, ter pozdrav iz Sloveni- Kožar. je, glavnega tajnika SDS Dupana	Predsednica
Strnada.
Po ugotovitvi sklepčnosti je predsednica prebrala dnevni red, ki je bil sprejet, nato pa pe poročilo leta 2004, ter zapisnik zaključne seje decembra 2004. Blagajnipko poročilo se je prestavilo na zadnjo točko dnevnega reda.
Sledila je kratka razprava o aktualnih temah o slovenski politiki. Navzoči so pa imeli na razpolago gradivo
oziroma fotokopije z naslovi: Zakon za zamolčane, Krči evropske ustave, Konec nedotakljivosti, Vzponi in padci SDS in Novice slovenske pomladi, pt. maj-junij, ki vsebuje obpren pregled delovanja vlade Republike Slovenije.
Sledile so volitve za ptiriletni mandat, ki so bile tajne. S petinpetdeseti-mi glasovi, je bila sprejeta predlagana lista. Člani, ki se zaradi razdalje ali drugih razlogov niso mogli udeležiti Konference, so volili po popti.
Za predsednico je bila izvoljena Andrejka Dolinar Hrovat, za podpredsednika Andrej Grilc in Damijan Ahlin. V Izvrplni odbor so bili izvoljeni: Martin Radop Iva Gorpe Kopčak, Branko Rebozov, Jože Malovrh, Franci Dolinar, Franc Oblak, Tin-ca Oblak, Janez Škulj in Jože Zi-herl. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Lic. Ivan Koropec, Franc Osterc in Janez
lucije ,,Krpčanski etos vliva pogum za novo pot".
Novoizvoljeni odbor je sklenil, da bo organiziral tri srečanja na leto ter v nadaljnjem obvepčal svoje člane, sim-patizerje in rojake v Argentini z Novicami slovenske pomladi.
Pred zaključkom je izvrplni odbor določil datum za konstitutivno sejo, ki bo 30. junija t.l.
Vzdupe Konference je bilo prijetno in člani in somipjeniki so po zaključku ostali v družabnem razgovoru.
Izvrpilni Odbor SDS-ARGENTINA
V soboto, 11. junija 2005 je v kanadski ambasadi v Tokiju potekal drugi simpozij Linguapax Asia na temo Jezik v družbi in razredu: ohranjanje dedip-čine in podpiranje raznolikosti. Na simpoziju je nastopilo 17 predavateljev iz Evrope, Severne Amerike in Azije, ki so obravnavali glavno temo z različnih vidikov in v raznolikih situacijah. Okoli 120 po-slupalcev je z zanimanjem sledilo predavanjem o oživljanju jezika Warrongo v Avstraliji, obnavljanju jezika kanadske indijanske skupnosti Cree, dvojezičnih in večjezičnih polskih programov v Avstriji, Kaliforniji in na Japonskem, itd. Raznolikost in ohranjanje jezikov v italijansko-slovenskem obmejnem področju je predstavila Dr. Vesna Mikolič z Univerze na Primorskem, medtem ko je mag. Jelisava Dobovpek-Sethna predstavila slovenske polske programe v Argentini, ki so v veliki meri pripomogli k ohranjanju slovenskega jezika med argentinskimi Slovenci.
Pri pripravi programov za ohranjanje in obnavljanje jezika je pomembna institucionalna podpora, ki je lahko formalna ali neformalna. Tako, na primer, dvo/večjezične programe v Kaliforniji in na Dunaju (Avstrija) ali obnavljanje Cree jezika v Kanadi gmotno podpirajo državne oz lokalne institucije, kar omogoča zaposlovanje profesionalnih sodelavcev za pripravo in izvajanje programov (formalna podpora).
Kjer te podpore ni, se morajo jezikovne skupnosti same organizirati (neformalna podpora), kot je bilo to v primeru povojne slovenske emigracije (PSE) v Argentini, čeprav je bila do neke mere prisotna podpora katolipke cerkve. V zadnjih letih, po osamosvojitvi Slovenije, je bila PSE deležna podpore institucij iz matične države, na primer tečaji za učitelje, finančna podpora za določene projekte, ipd. Organizacija polskih programov PSE je občudovanja vredna, kar se kaže tudi v rezultatih — del le-teh so si udeleženci simpozija lahko ogledali na kratkem videu o pouku na osnovni poli Antona Slompka v Ramos Mejia, ki ga je predavateljica prikazala na koncu referata.
Uspeh polskih programov PSE v prihodnosti bo pe nadalje slonel na pripravljenosti članov skupnosti, da sodelujejo pri programih kot administratorji, učitelji, pomočniki, starpi in učenci. Pomaga lahko tudi:
-	sodelovanje in povezovanje z matično deželo. Le-to lahko poteka na več nivojih, kot so na primer projekti; izmenjava — tudi po internetu; dobava najnovejph učbenikov, knjig, videov, ipd.
-	sodelovanje s podobnimi programi po svetu (Avstralija, Kanada, ipd)
-	podpora argentinskih institucij
Jelisava Dobovvsk-Sethna, sethna@f.email.ne.jp Tokio, 19. 6. 2005
CARAPACHAY
se je zahvalila vsem
odbornikom, članom in simpatizerjem za zaupanje in za vso prejeto pomoč. Izročila je novoizvoljenima nadzornikoma statut stranke in priporočala vsem branje tega na spletni strani SDS.SI
Poročala je tudi o poteku 8. Kongresa stranke v Portorožu. Med sprejetimi resolucijami na omenjenem Kongresu je poudarila pomembnost reso-
Iz življenja v domu
SPOMINSKA PROSLAVA
Krajevna proslava, se je tudi v napem domu vrpla v nedeljo 14. junija po sv. map. Pripravili smo jo na čast žrtvam zadnje svetovne vojne in komunistične revolucije v Sloveniji ob 60. letnici poboja domobrancev že po končani vojni.
Proslavo je vodila kulturna referentka Marjana Pirc. Preživeti domobranci, kateri so že redki in zadnje priče doživetega slovenskega holokavsta so prižgali spominsko svečo ob molitvi vseh navzočih. Nato je napovedovalka podala lep spominski nagovor. Na sporedu je bilo tudi predvajanje dela filma ,,Izzivi", ki prikazuje Slovenijo, ko je med letom 19411945 in pe desetletja pozneje divjal krvavi revolucionarni teror. Po končanem filmu so vsi navzoči zapeli pesem ,,Oče, mati ...".
Po proslavi pa se je dvorana spremenila v jedilnico, kjer so se ptevilni gostje poslužili domačega kosila-kolin. Po kosilu, pa so mnogi pe ostali. Na sporedu je bilo namreč predvajanje znanega italijanskega filma "Srce v breznu". Film je izpel pred kratkim in na svoj način politično pobarvano prikazuje vso grozo slovenske revolucije in povojnih pobojev na slovenskem Primorju v tako imenovanih fojbah. Mnogi so odnesli od tega filma
mepane in pa žalostne občutke.
OBčNI ZBOR
Teden prej, v nedeljo 6. junija se je vrpl 45. redni letni občni zbor napega doma ob zadovoljivi udeležbi članov. Ker so volitve vsake dve leti in letos niso bile na vrsti, je bil občni zbor bolj informativnega značaja. Vodil ga je predsednik Franci Znidar. Posamezni odborniki so podali svoja poročila, iz katerih je bilo razvidno, da je bilo njih delo uspepno, kljub različnim težavam v malo ptevilni skupnosti.
Odborniki, čeprav skoraj vsi mlajpi, se zavedajo, da so njihovi starp in stari starp pred 45 leti iz nič začeli graditi dom, saj tudi sami niso imeli ničesar drugega kot ljubezen do naroda. Takrat so sklenili, da naj bi bil namen doma: povezovati slovenske rojake v severnem delu predmestja velikega Buenos Airesa, buditi versko, slovensko in argentinsko narodno zavest, gojiti srčno kulturo in družabnost, ter si nuditi medsebojno pomoč.
Po podanih poročilih, je povzel besedo mons. Jure Rode, ki je obenem nap duhovni vodja. Poudaril je zavzetost pri delu za ohranitev verske in narodne zavednosti za napo osebno korist in v korist naph potomcev, za nadaljnje delo v skupnosti in za solidarnost potrebnim rojakom in to do skrajnih mej časa, ki pa ni določen.
Po nekaterih predlogih in po kratki debati je predsednik pozval vse navzoče za nadaljnjo pomoč in sodelovanje ter zaključil 45. letni občni zbor.
Plemstvo na Slovenskem ^^
IzPa je knjiga: Vitez in grad - vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem ©tajers-kem in slovenskem Koropkem do začetka 15. stoletja.
Del knjige je katalonke narave. Vsebuje analizo preko 180 gradov ter njihovih prebivalcev. Dunan Kos je poiskal podobnosti in razlike s sosednjimi deželami istega pravnega in družbenega sistema.
Odgovarja na vprananja o vlogi gradov in mest v pleminkem življenju, govori o dejanskem ptevilu, razvoju in pomenu konkretnih srednjevepkih pleminkih
rodbin na Slovenskem. Analizam gradov je pridal ps genealonke preglednice pleminkih rodbin.
Raziskal je tudi prostorsko in politično mobilnost plemstva, pravne in politične okvire nastanka gradov. Bralec bo v monografiji nanel odgovore na vprananja o zvezi med deželno politiko in gradovi, o pravnih last-ninsko-posestnih oblikah, o upravljanju z gradovi, o gradu kot kapitalu, o gradu, mestu in vasi kot krajih poslovnega življenja plemstva ter o pojavu privlačnosti mesta za naselitev podeželskega plemstva od 13. stoletja naprej.
Pričevanje v Rogu
,,K obletni mara prihajam že vsa leta, če sem le mogel. Zdaj morda predvsem zato, ker sem pred tremi leti izvedel, da je tudi moj oče zelo verjetno nekje tukaj. Izvedel sem namreč, da so iz zapora v Novem mestu, kjer je bil zaprt, ljudi vozili tudi na Rog. Sicer pa ta brezna poznam že dolgo, od leta 1951 hodim tod mimo. Bil sem gozdar, zato vem, kaknne skrivnosti so to bile. Za zgornje brezno sploh nismo vedeli, pa smo bili tam tudi cele mesece. Vsak prihod k obletni man je zato tudi oživljen spomin: na poboje, na njihovo prikrivanje, na milico, ki je stražila grobinča in za Vse svete skunala preprečiti obiske ... Zame je to tudi simbol vseh drugih jam po Kočevskem. Za marsikatero vem, zelo pa me moti, da ps danes nismo nani tretje jame, iz katere so pobegnili tisti, ki so svojo reratev opisali. Povedali so, da niso bili v nobeni teh jam, ki jih poznamo. Prepričan sem, da bomo narfi tudi to jamo. Zelo se trudimo. Nerodno je le, ker nimamo svojih priprav za odkrivanje, in si moramo detektor za kovino izposojati, zato smo žal precej omejeni pri iskanju."
Inž. Tone Prelesnik — Kočevje
Novi knjigi
Pri Mohorjevi iz nli deli dveh papežev
Kot skupni projekt vseh treh Mohorjevih družb - Celjske Mohorjeve družbe, Mohorjeve Celovec in Gorinke Mohorjeve družbe - je v slovennčini izrfa zadnja knjiga pred nedavnim umrlega papeža Janeza Pavla II z naslovom Spomin in istovetnost. Celjska Mohorjeva družba pa je po tridesetih letih poskrbela za faksimilni ponatis dela sedanjega papeža Jo-sepha Ratzingerja z naslovom Uvod v krnčanstvo. Knjigi so predstavili na novinarski konferenci v Ljubljani. Predstavitve se je udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello.
V slovennčini ne Aristotelovo delo O nebu
Vrzel prevodov del klasične antike se polni, je dejal urednik knjige Likar. Aristotelovo besedilo, ki je vse do znanstvene revolucije veljalo za referenčno delo raziskovanja vzpostavitve podobe sveta, je v prevodu Pavla Čenarka izno v zbirki Historia scientiae založbe ZRC SAZU. Ob slovenskem prevodu vzporedno drsi starogrnko besedilo.
Predmet razprave O nebu ni nebo kot ga razumemo danes, pač pa v skla-
du z antičnimi predstavami delo obravnava celotno vesolje. To je razprava o skrajnih mejah ,,supralunarne" sfere zvezd stalnic in elementih, iz katerih je sestavljeno spremenljivo področje spodnjega, ,,sublunarnega" sveta.
V založbi ZRC SAZU so pred nedavnim izne Kategorije oziroma prva knjiga Ari-sotelovih loginkih spisov z naslovom Organon, v prevodu Valentina Kalana pa je v slovennčini mogoče brati tudi Metafiziko.
ZDRAVJE
Bolečine v križu: operacija da ali ne?
DODATEK
Prosimo, da k poročilu o občnem zboru na Pristavi, dodate sledeča imena novemu odboru:
Ravnateljica Prener-nove nole, ga. Magda Čenarek; predsednica odbora starnev, Klavdija Urbančič; predsednica Zveze mater in že-na, Marta Golob; predsednika mladinskih organizacij, Cecilija Čop in Aleks Mele.
Znanstveniki so sporočili, da operacija proti kroničnim bolečinam v križu ni bistveno bolj učinkovita kot intenzivna rehabilitacija, je pa skoraj enkrat dražja.
Bolečine v križu so ene izmed najpogostejših zdravstvenih težav, saj v Evropski uniji pestijo preko 40 milijonov delavcev, poleg tega pa so razlog za skoraj polovico vseh bolni nkih dopustov. Raziskovalci iz ortopedskega centra Nuffield v Oxfordu so pri 349 pacientih s kroničnimi bolečinami v križu odkrili neznatne razlike med zdravljenjem z operacijskim posegom in rehabilitacijo.
Kirurg Jeremy Fairbank iz omenjenega centra je za tiskovno agencijo Reuters povedal: ,,Vsi pacienti, ki razminjajo o operativnem posegu proti bolečinam v križu, naj najprej poskusijo z intenzivno rehabilitacijo. Odkrili smo namreč, da v končni fazi med obema oblikama zdravljenja ni veliko razlik."
Fairbank je s kolegi preučeval 349 pacientov,
Kip Miri Mihelič
Na vrtu Druntva slovenskih pisateljev (DSP), kjer deluje tudi slovenski PEN center, so odkrili kip Mire Mihelič, matere bivnega vodje na nega veleposla-nintva Matjaža Puca. Kip, glavo Mire Mihelič, je izdelal Drago Trnar.
Alexandre Blokh, prijatelj in sodelavec Mire Mihelič, je P3 izrazil prepričanje, da je na kongresu PEN pred 40 leti že začel padati berlinski zdi, in da se je začela dvigati železna zavesa. Takrat na Bledu, tako meni Blokh, so začeli ruski pisatelji dvomiti v pravilnost njihovega političnega sistema, kongresa pa so se udeležili celo kitajski opazovalci, ki so kasneje ustanovili svoj lastni PEN center. K taknnemu „spravnemu" razpoloženju je po prepričanju
govornikov na slovesnosti nedvomno veliko doprinesla prav Mira Mihelič.
Pisateljica Mira Mihelič je poteze socialnega realizma povezovala z značilnostmi ženskega romana - tako že v svojem prvem romanu Obraz v zrcalu (1941), pa tudi v povojnih delih, ki so, kot v delu Pregled slovenskega slovstva meni Janko Kos, kritična podoba slovenskega menčanstva: April, Hina večera, Otok in struga, Mavrica nad mestom, Igra v vetru, Stolpnica osamelih žensk, Ogenj in pepel in Vrnite se, sinovi. Miheličeva je napisala tudi dva zgodovinska romana Tujec v Emoni in Cesta dveh cesarjev, njena zadnja knjiga Ure mojih dni (1985) pa je avtobiografsko pričevanje o lastnem življenju, delu in sodobnikih. Literarni opus Mi-heličeve zaobjema tudi drame in otronko literaturo, proslavila pa se je tudi kot prevajalka.
ki so se odločili za kirurnki poseg ali pa za intenzivno rehabilitacijo; slednja obsega tako fizioterapijo kot tudi kognitivno terapijo. Trideset pacientov iz druge skupine se je kasneje odločilo tudi za operacijo. Raziskovalci niso odkrili nobenih dokazov, da bi bil operativni	poseg
učinkovitejra pri odpravljanju bolečin. Svoje izsledke so objavili na spletu v reviji British Medical Journal.
V povprečju je stronsk za operacijo znanal približno 2,7 milijona tolarjev, stronek za rehabilitacijo pa 1,6 milijona tolarjev. ,,Kratkoročno kirurnka stabilizacija hrbtenice za bolnike s kroničnimi bolečinami v križu, pri kateri h standardno zdravljenje ni pomagalo, ni stronkovno učinkovita, zlasti če to metodo primerjamo z intenzivno rehabilitacijo," je povedala Helen Campbell iz univerze v Oxfordu.
Strokovnjaki menijo, da kronične bolečine v križu povzroča po eni strani normalna obraba sklepov, po drugi pa oslabelo miračje v tem delu tele-
13. kulturni teden koro nkih Slovencev
V deželnem dvorcu v Celovcu je potekal 13. kulturni teden koronkih Slovencev, prireditev, ki naj bi kulturno ustvarjanje slovenske manjnne na avstrijskem Koronkem približala tudi nemrfkogovorečim Koroncem. ,,Na Koronkem sicer nimamo nafte ali rudnikov zlata, zato pa imamo zlate glasove, sedimo na gori kulturnih dobrin, imamo bogato zgodovino in smo realno in potencialno tudi dežela prihodnosti", je v slavnostnem nagovoru dejal avstrijski veleposlanik v Sloveniji Zdravko Inzko.
Inzko je v svojem govoru o kulturi kot mostu med narodnimi skupnostmi navezal tudi na neponovljivo, raznoliko kulturno identiteto te dežele, h kateri spada tudi pravilno in popolno poimenovanje ledinskih in krajevnih imen. Zato bi po njegovem pomenilo obubožanje dežele, če bi ta imena poznali samo ps v nemnki različici oziroma prevodu.
Namesto odsotnega deželnega glavarja Joerga Haiderja je odprl kulturni teden njegov prvi namestnik Strutz.
13. kulturni teden koropkih Slovencev se je nadaljeval v Musilovi hip v Celovcu s slovensko-nempkim literarnim večerom z Oswaldom in Gstaettnerjem. Nato so v celovpki mestni hip odprli fotografsko razstavo Gregorja Kriptofa: Popek Koropke, za katero je uporabil slike iz arhiva nekdanjega Napega tednika in sPz.
sa. Stanje se zdravi s fizioterapijo, osteopatijo, ki-ropraktiko, kirurpkim posegom ali pa s kombinacijo teh metod. ,,Za bolečinami v križu trpijo večinoma ljudje v srednjih letih," je povedal Fairbanks, in ne
dodal, da bi morali zdravniki pred operativno zatrditvijo ledvenokrižnične hrbtenice (pri kateri se del hrbtenice stabilizira) pacientom podrobno razložiti vse možnosti zdravljenja, ki so jim na voljo.
DRUŽINSKA VZGOJA
Mladostniki nas potrebujejo sedaj!
Dragi star pi!
Veste, da vas vap mladostniki SEDAJ potrebujejo bolj kot so vas kdajkoli prej? Veste tudi to, da vas NIKOLI več ne bodo potrebovali tako kot ravno sedaj? Kvaliteten partnerski odnos med starpema je temelj dobrega starpevstva. Če sta starpa enotna v vzgoji pomenita za mladostnike kompas, ki vedno kaže smer. Enotnost starpev je najvipja moralna avtoriteta za mladostnike. Mladostniptvo je obdobje silovitih sprememb tako na biolopkem, intelektualnem, čustvenem in vedenjskem področju. Edina stalnica mladostni-piva je sprememba. Mladostnik zapupča varno zavetje otroptva in se podaja na neznano, a mikavno pot odraslosti.
Razvojne naloge, ki jih pred mladostnike postavi odrapčanje: sprejeti svoje telo, sprejeti svojo spolno vlogo, najti odgovor Kdo sem?, vzpostaviti lasten sistem vrednot, proces osamosvajanja, odločitev za poklic ali zaposlitev. Pomembno vlogo dobijo vrstniki, ki so enako
negotovi in hkrati močni v iskanju svoje nove vloge. Družina pa ostaja kljub vsemu pe vedno dom, kjer imajo mladostnike radi, kjer so brezpogojno sprejeti, kamor lahko pridejo, ko vsi drugi odpovedo. Zaradi lastne negotovosti pg bolj želijo pripadati, biti močni, radi imajo izziv in hkrati potrebujejo zapčito, si pa želijo tudi zasebnosti, ko so radi sami s seboj. Mladostniki si želijo pripadati, biti močni, biti zapčiteni, se umakniti, vendar ne več na otropki način, ki je bil starpgm do sedaj znan.
Mladostniki morajo ravnati ravno nasprotno, od tega, kar v resnici potrebujejo. Ne smejo si dovoliti, da bi pokazali potrebe neposredno saj bi tako omajali že tako krhko podobo o sebi. Prevedite si njihova sporočila in ne igrajte iger, ki vam jih ponujajo. Postavite razumne meje njihovemu ravnanju. ker jim boste na ta način pomagali, da se bodo počutili bolj varno.
Če želite, da postanejo vara mladostniki zrele in odgovorne, odrasle osebnosti, potem se ne bojte zahtevati od njih odgovorov na vprapanja:
Kam gre p?
S kom gre p?
Kdo od odraslih bo pe tam?
Kdaj pride p?
Pogovor je izmenjava misli, občutkov, stalipč. Če se želimo dobro pogovarjati, moramo znati misli, čustva
oblikovati v besede in najti situaciji primeren način sporočanja. Pomemben del pogovora je poslunanje, ki je včasih težko delo. Za poslupanje je potreben čas in prisotnost vapgga miljenja in čutenja. Odnos z mladostniki je edina pot do njih, zato ga skunajte ohranjati in razvijati. Vzemite si čas za mladostnike in se zanimajte zanje. Pokažite in povejte jim, da jih imate radi. Pritegnite jih k skupnim aktivnostim, povprapajte jih za mnenje, prosite za pomoč pri opravilih, ki jih bolje obvladajo. Ne pozabite na vsakdanje pozornosti. Tudi pohvala naj bo sestavni del odnosa.
POGOVOR, POGOVOR ... večkrat težavno opravilo, vendar bogata naložba za odnos. Mladostniki ne bodo navdupgni, ko boste dali pobudo za pogovor. Vztrajajte, ker jih boste na ta način naučili, da je pogovor tisti način, s katerim se zadovoljivo sporazumevamo in pg naučili se bodo pogovarjati. Ne bojte se z njimi deliti občutkov, tako prijetnih kot neprijetnih. Če mladostniki ne verjamejo več v pogovor, potem bodo pli iskat druge načine, da bodo pritegnili vapa pozornost. Ti načini so lahko zelo boleči in kruti, najprej za njih same in nato tudi za vas. Mladostniki vas potrebujejo, da jim pomagate nositi njihova čutenja, zmedo, strahove, čeprav vam bodo na vse načine dokazovali, kako so neodvisni, samostojni.
(po Catholic.net)
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
ZDRAVILA SE VIDIJO NA KARTICI
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije začenja v novogoripki regiji s poskusno uvedbo zapisa predpisanih zdravil na kartico zdravstvenega zavarovanja. Zdravila, ki so bila izdana na zeleni recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, bo na kartico zapisal farmacevt ob izdaji zdravila v lekarni.
PRVA SHENGENSKA POLICIJA
Uradno je začela delovati nova postaja mejne policije Petipovci, ki je prva shengenska policijska enota na policijski upravi Murska Sobota. Njeni pripadniki bodo nadzorovali mejne prehode in zeleno mejo s Hrvapko, ustanovljena je zaradi specifičnega in strokovnega izvajanja mejne kontrole na tem območju, pri čemer gre za postopno prilagajanje shengenskim standardom kontrole. K novi postaji spadajo cestni mejni prehodi Petipovci, Gibina, Razkrižje in Hotiza ter železnipki mejni prehod Lendava, ki so bili do zdaj v okviru policijskih postaj Lendava in Ljutomer.
PRISPEVEK ZA VERSKE SKUPNOSTI
Škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Ernina je na seji vladne komisije za repevanje odprtih vprapanj verskih skupnosti predlagal uvedbo prispevka za verske skupnosti. Davkoplačevalci bi tako verski skupnosti po svoji izbiri namenili določen del prihodka, če pa tega ne bi želeli, bi ga lahko namenili katerikoli humanitarni organizaciji. Kot je po seji povedal minister za pravosodje in predsednik komisije Lovro Šturm, je to ena izmed možnih reptev.
NAJBOLJ PRILJUBLJENI POSLOVNI AVTOMOBILI
V Tehnipkem muzeju Bistra so že pesto leto zapored podelili nagrade najbolj priljubljenim poslovnim avtomobilom. Slovenski poslovni avto leta 2005 je BMW serije 3, managerski avto leta je postal audi A8, nagrado poslovni debitant leta 2005 je prejel mercedes-benz CLS, najboljp terenski avtomobil leta pa je postal toyota land cruiser.
DEVIZE IN DOLG
Slovenske devizne rezerve so konec marca znapale 7,57 milijarde evrov in so bile za 8,74 milijarde evrov nižje od bruto zunanjega dolga države. Ta je konec marca znapal 16,31 milijarde evrov, je razvidno iz najnovejpe ptevilke Biltena Banke Slovenije.
NOVO-STARO VODSTVO
Državni svet je na seji na tajnem glasovanju izvolil svoje novo-staro vodstvo. Državni svetniki so ponovno za predsednika tega državnega organa izvolili Janeza Supnika, za podpredsednika pa Jožeta Staniča. Oba sta vnovič izpolnila zaupanje državnih svetnikov in bosta tako svoji funkciji lahko opravljala pe prihodnji dve leti in pol; torej celoten petletni mandat državnega sveta, ki se bo predvidoma sklenil konec leta 2007.
po svetu
ZBOROVANJE NA DUNAJU
Na Dunaju se je začela dvodnevna letna pregledna varnostna konferenca Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je namenjena pregledu dosedanjih dejavnosti in varnostnih razmer na področju OVSE. Uvodni govor je imel predsedujoči OVSE, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Prvič doslej se je konference udeležilo tudi pest sredozemskih in ptiri azijske države. Rupel se je med drugim zavzel za večjo aktivnost organizacije pri omejevanju rarjenja osebnega in lahkega orožja ter varovanju presežkov konvencionalnega streliva. Rupel je v svojem nastopu tudi postavil vprapanje, ali je OVSE primerno opremljen za soočanje z grožnjami, s katerimi se srečuje danapnji svet.
SPOMIN NA SOLIDARNOST
Na Poljskem so se začele slovesnosti ob 25. obletnici začetka sindikalnega gibanja Solidarnost. V Gdansku so tako postavili velik transparent z napisom: ,,Začelo se je v Gdansku". S tem naj bi imeli avtorji transparenta v mislil začetek zloma komunizma v Vzhodni Evropi. Podobne transparente naj bi v prihodnjih tednih postavili pe v drugih velikih mestih na Poljskem, pa tudi v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Osrednja slovesnost ob obletnici Solidarnosti bo potekala 31. avgusta v Gdansku. Takrat pričakujejo v tem mestu zahodno od izliva Visle v Baltik predsednike držav in vlad iz več kot 30 držav. V pripravah na dogodek bodo po vsej Poljski potekale ptevilne druge dejavnosti.
BEGUNCI HOČEJO DOMOV
V Bosno in Hercegovino se je od konca vojne leta 1995 vrnilo več kot milijon beguncev, pe 250.000 pa se jih želi vrniti, kažejo podatki ministrstva BiH za človekove pravice in begunce. Ministrstvo sicer ocenjuje, da proces
PISMO IZ BRAZILJE FRANC PATERNOST UMRL
Nenadoma in nepričakovano je iztrgala smrt v soboto 28. maja iz srede Slovencev v Braziliji enega izmed njih najboljph. Umrl je Franc Paternost, mar-kantna, najvidnejpa, najpomembnejša oseba Slovencev v S. Paulu. Z njim lega v grob kos zgodovine slovenskih naseljencev v Braziliji. Spodobi se da se pe enkrat s temi kratkimi vrsticami poslovimo od njega, ki je vse življenje ohranil zvestobo do najvipih načel ^
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
VELIKONJEV VEČER ODLOŽEN
Obvepčamo javnost, da je napovedani Velikonjev večer, ki naj bi se vrpl v soboto 25 t. m. na deseto obletnico smrti tega slovenskega pisatelja, odložen na nedoločen čas, katerega pa bomo pe javili. Pač pa bo ta dan izpa spominska knjižica Slovenke kulturne akcije, s katero se bo spomnila obletnice vseh žrtev revolucije, predvsem pa padlih kulturnih ustvarjalcev, pod naslovom KYRIE ELEISON. Je to 11 risb akad. slikarice Bara Remec s tekstom Tineta Debeljaka, izdano kot bibliofilsko izdanje v 300 numeriranih izvodih. Slovenska Kulturna akcija, Alvarado 350 Ramos Mejia FCNDFS.
DR. HERTEN UMRL
Dne 27. maja t.l. je na posledicah operacije kile umrl Dr. E. C. Herten Greaven zdravnik-kirurg v Britanski bolnipnici v Buenos Airesu in lastnik mnogim Slovencem znanega otoka Hiawatha v Tigre.
Pokojnik je bil Slovencem zalo naklonjen in je rad dovolil raznim druptvom izlete na njegov otok, bodisi Fantovski in Deklipki organizaciji ali pa Misijonskemu odseku, Družabni pravdi in drugim, zlasti pa pevskemu zboru Gallus, ki ga je posebno cenil in tudi prisostvoval njegovim koncertom.
Vsi, ki so ga poznali in cenili njegovo visoko razgledanost, objektivnost in dobroto, ga bodo ohranili v častnem spominu in hvaležnosti. Bog mu bodo milostljiv, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje.
LANUS
Prva žetev smrti v Slovenski vasi. Pet let je čakala smrt, 21 junija je pa pokosila Antona Zajca v 75. v tem letu. Lepo na smrt pripravljen je zapustil solzno dolino in bil položen k zadnjemu počitku na pokopalipče v Lomas.
Rajni je bil iz Žimarc pri Sodražici. Bil je dvakrat v Sev. Ameriki. Z ženo in otroci je odpel v tujino pred desetimi leti. Naj počiva v miru, preostalim nape sožalje!
Jugoslovanski Sokol, Klub in Slovensko kulturno druptvo „Edinost" prirede v soboto 2, julija 1955 ob 21.30 uri v dvorani Jug. doma J. Nunez 1751,
VIDOVDANSKO PROSLAVO
z izbranim programom članstva, narapčaja in sodelovanjem gdč. Mare Amadžič s spremstvom poznanega orkestra prof. Draga Cimper pka.
Po programu prosta zabava, srečolov z dobrim prigrizkom in pijačo v lastni režiji.
Vstopnina: Dame $ 5.-, gospodje $ 8.-, otroci vstopnina prosta.
Vas vljudno vabi
Odbor
Svobodna Slovenija, 23.junija 1955 - pt. 25.
slovenci in ©port
vrnitve beguncev ne bo končan do konca prihodnjega leta. V BiH je registriranih 2,2 milijona razseljenih oseb in beguncev. Na regionalni ministrski konferenci o vprapanju beguncev in razseljenih oseb, ki je bila januarja v Sarajevu, so pristojni ministri iz BiH, SČG ter Hrvapke podpisali izjavo o regionalnem repevanju statusa teh oseb.
STREL PONOVNO V VODI
Ultramaratonski plavalec Martin Strel, ki se je s svojimi dosežki že trikrat vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, je začel s plavanjem po najdaljp čepki reki Vltavi. Startal je v Novi Peci, na cilj 364 kilometrov dolge reke pa naj bi po načrtih priplaval 23. junija.
JOLANDA JE SPET ZMAGALA
Svetovna dvoranska rekorderka Jolanda Čeplak je na mednarodnem atletskem mitingu v nempkem Ulmu prepričljivo zmagala v teku na 800 m (2:00,85). Druga je bila Slovakinja Lucia Kločkova (2:01,70), tretja pa je bila Nemka Monika Gradtzki (2:02,14
ROKOMATASICE V RUSIJO
Slovenska ženska rokometna reprezentanca se je uvrstila na letopnje svetovno prvenstvo v Rusiji, potem ko je v kvalifikacijskih tekmah izločila Portugalsko. Na prvi tekmi je slovenska izbrana vrsta v gosteh izgubila s 26:28, v povratnem dvoboju v Goripnici pa slavila s 30:23.
POSLOVILNA TEKMA
Centralni stadion za Bežigradom je bil prizoripče pravega nogometnega spektakla. Zlata slovenska generacija, ki se je pod vodstvom Srečka Katanca leta 1999 uvrstila na evropsko prvenstvo, je namreč odigrala poslovilno tekmo, s katero so se junaki nogometne pravljice zahvalili navijačem za podporo. Hkrati je srečanje med Zlato generacijo in ekipo UNICEF All Stars služilo zbiranju sredstev za dobrodelne namene. Rezultat sicer ni bil v ospredju, toda boljp so bili "modri", ki so po edinem zadetku Roberta Prosinečkega v 36. minuti zmagali z 1:0.
POŠKODBA PETRA MANKOČA
Slovenski plavalec Peter Mankoč se je huje popkodoval na viranskih pripravah v francoskem Font Romeu. Po podatkih njegovega trenerja Dimitrija Manceviča gre za natrgano zadnjo stegensko mipco, zato je močno vprapjiv nastop na sredozemskih igrah, vsekakor pa bo zanesljivo plaval v manj disciplinah, kot je bilo prvotno načrtovano.
DRUGO MESTO VATERPOLISTOV
Slovenski vaterpolisti so pričakovano zmago v zadnjem krogu odprtega prvenstva Francije dosegli težje, kot so se pred srečanjem s Turčijo nadejali. Slavili so z 8:6 in ob koncu turnirja osvojili drugo mesto. Zmagali so Francozi, ki so edini porazili Slovence.
ZID TUDI POD MORJEM
Izrael namerava zgraditi pregrado v morju, da bi tako preprečil morebitnim palestinskim napadalcem, da bi prek morja pripJi na izrae sko ozemlje. To naj bi bilo nujno potrebno, saj bo Izrael z umikom z območja Gaze izgubil sisteme nadzora na tem območju. Zid naj bi zgradili na severu območja Gaze. Na dnu morja bodo najprej zgradili 150 metrov dolgo pregrado iz cementa, nato pa se bo pregrada nadaljevala pe 800 metrov v obliki plavajoče mreže, ki bo segala 1,8 metra globoko. Z gradnjo naj bi začeli že kmalu, vendar ne bo dokončana pred začetkom izraelskega umika z območja Gaze sredi avgus-
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Matjaž Čeč, Ivo Žajdela, Mara Črnak Sanchez, Maruča Zurc Čeč, Andrejka Dolinar Hrovat, Jelisava Dobovpek Sethna. Mediji: STA, Radio OgnjipčE, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanjE z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. dE la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; E-mail: jullacE@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Gru pkovje odprli tudi uradno
V ponedeljek 13. junija je Lucija Remec, vodja sektorja za zunanjo mejo EU in vodja projekta izgradnje mednarodnega mejnega prehoda Grupkovje, simbolično predala ključe novega komp eksa prehoda Bojanu Potočniku, vodju dolžnosti generalnega direktorja policije, in Francu Koprju, v. d. generalnega direktorja carine. S tem so tudi uradno odprli enega največjih mejnih prehodov v Sloveniji.
Pred ptirinajstimi leti smo Slovenci dobili svojo državo. Zato bomo skupaj slavili
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 25 junija 2005 v Slovenski hipi v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. mana za vse pokojne in žive slovenske javne delavce. Poje pevski zbor iz San
Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic.
ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in podelitev odličij.
Slavnostni govornik prof. Vinko Rode.
Kulturni program: Ani Rode in folklorna skupina Maribor.
Sledi prijateljska večerja, v režiji Slompkovega doma.
Vstopnice za večerjo por $ 15.- v predprodaji v Slovenski hi pi in pri predsednikih slovenskih Domov
Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841 Ves čas: razstava slovenskih likovnih umetnikov.
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
LJUBLJANSKA UNIVERZA
Prvič rektorat v krilu
Člani senata Univerze v Ljubljani so na izredni seji v drugem krogu volitev za prihodnjo rektorico te univerze izbrali Andrejo Kocijančič, redno profesorico na Medicinski fakulteti za področje interne medicine. Kocjančičeva je prejela 19 od 32 glasov senatorjev in premagala protikandidata Ivana Lebana, ki je prejel 11 glasov, dve glasovnici pa sta bili neveljavni.
Za zmago je Koci-jančičeva potrebovala 18 glasov. Po izvolitvi za rek-torico - je namreč prva rektorica na ljubljanski univerzi sploh - se je senatorjem zahvalila za visoko podporo. Koci-jančičeva bo z novim ntu-dijskim letom na vrhu največje in najstarejps slovenske univerze od oktobra dalje za ntiri leta zamenjala Jožeta Mencingerja, ki jo je vodil dva
obvestila
SOBOTA, 25. junija:
Praznik državnosti v Slovenski hi pi.
NEDELJA, 26. junija:
Spominska proslava v Napem domu v San Justu. Drugo letno srečanje dru pttva slovenskih upokojencev v San Justu.
SREDA, 29. junija:
Učiteljska seja voditeljic osnovnopolskih tečajev, ob 20. uri v Slovenski hip. SOBOTA, 2. julija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
Odrska predstava igre ,,Gugalnik", ob 20. uri v Slompkovem domu. NEDELJA, 3. julija:
Proslava polskih otrok v čast sv. Alojziju v Slovenski hip. Ob 16. mapa, nato igra „Hudobni grapčak". SOBOTA, 9. julija:
Srečanje Zveze mater in žena s Pristave ob 10. uri. Dr.
Alenka Rajer Dolinar nam bo posredovala potrebne zdravnipke nasvete. SOBOTA, 9. julija:
Ponovitev igre ,,Gugalnik", ob 20. uri v Slompkovem domu.
NEDELJA, 10 julija:
Tombola v Napem domu v San Justo.
ČETRTEK, 14. julija:
Redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena,
ob 16.30 v Slovenski hip. Lic. Emi Urbančič Marupč bo predavala, kateri so vedno dobrodopi „Nasveti za dupevno in telesno zdravje". NEDELJA, 17 julija: Mladinski dan v San Martinu. SOBOTA, 30. julija: Cafe-koncert na Slovenski Pristavi.
mandata, torej osem let.
63-lEtna Kocijančičeva je na Medicinski fakulteti v Ljubljani diplomirala leta 1966, doktorirala pa je na isti fakulteti leta 1976. Od leta 1989 je redna profesorica na tej fakulteti za področje interne medicine. Med drugim je bila med letoma 1989 in 1991 strokovna direktorica Kliničnega centra, od 1995 do 2003 predstojnica katedre za interno medicino ljubljanske Medicinske fakultete, med 1996 in 2002 tudi njena prodekanica. Med letoma 2002 in 2004 je bila predsednica sveta za visoko polstvo. Prejela je več nagrad, med drugim leta 1984 red zaslug za narod s srebrno zvezdo, leta 1991 odlikovanje za zasluge v času vojne, leta 1999 pa zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
Slovenska umetnost v Chicagu
V galeriji LIPA v sredipču Chicaga se od 10. junija do 8. julija tamkajpnji javnosti predstavljajo trije slovenski umetnipki projekti, in sicer Memory - Zgodovina slovenskega grafičnega oblikovanja avtorja Martina Bricl-ja, Sixpack, potujoča razstava del sodobne slovenske arhitekture iz pestih domačih arhitekturnih birojev (ki smo jo svojčas že videli v Buenos Airesu), ter Kaj ostrega? -Any sharp objects?, projekt devetnajstih slovenskih modnih oblikovalcev tekstil-ij in oblačil, katerega vodja je Sanja Grcič.
Projekt združuje enajst variacij na temo potovanja. Avtorji so ponudbo modne srenje na Slovenskem v obliki osebne prtljage shranili v enajst kovčkov, naslov projekta Kaj ostrega? pa izvira iz vprananja uradnih oseb na letalipčih ob pregledu osebne prtljage in opominja na z varnostjo in nadzorom obremenjeno proceduro, ki je nastala iz strahu pred terorističnimi napadi.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
OPORTUNIDAD DE INGRESOS EXTRA
para EslovEnos en la Argentina Empresa internacional con pronto inicio de actividades en la Republica de Eslovenia selecciona socios comerciales con contactos profesionales, comerciales o personales en Eslovenia y la Argentina. SolicitE informacion adicional a: poslovnipartner@yahoo.com.ar
Zaživimo znova zavetipoe Rozmanov dom
Izbolj^ujEmo prostore, prenavljamo sobe, kopalnice, kuhinjo, vse z novimi deli!
Pridruži se in pomagaj! Potrebujemo nove moči! Tvoje delo pri odboru, kot prostovoljec, ali tudi denarna pomoč (deducible del impuesto ganancias), bo dom obogatilo s toplino in ga popeljalo v novo obdobje! Občni zbor: 26. junija ob 10,30 uri v slovenski hipi.
Ne pozabi, nekoč bodo tudi tvoji star pi ali ti potrebovali zavetipče! Danes dom potrebuje tebe!
Pojasnila na tel.: 154 185 0816 ali 155 385 5541.
imi
Novak Novak - Prevod Dupan Tompe
Predprodaja vstopnic pri Karli Malovrh - Tel. 4482-5885 Na razpolago lahka večerja
Sobota 2. julija ob 20. uri Sobota 9. julija ob 20. uri
Somvkov dom, Castelli 28, Ramos Mej^a - Buenos Aires
gledališka skupina SL0MŠIS0VE<5A DOMA
NAŠ DOM SAN JUSTO - Tombola - 10. julija 2005
NAŠ DOM SAN JUSTO
26. junija 2005 Spominska proslava
"Slava vam, napi križarski vitezi — domobranci!" Simfoničana pesnitev — Vladimir Kos
08.00: sv. mapa za vse žive in rajne domobrance in žrtve komunistične revolucije 09.30: polaganje venca pred Balantičevim spomenikom 10.00: slavnostna akademija v dvorani Napega doma