NOČNE SENCE.

V.esela sončna luč se v gozd umika,
Lahno' šume drevesa v slutnji mraka,
na dnu potoka zvezda se svetlika.

Odpel je zvon Mariji.psalm Večerni,
v molitev nemo hiše so zavite,
le okna so kot biseri .safimi ...

davno je utihnil krik pastirjev,
"bela cesta z  mrakom hodi,
počasi se zavija v plašč skovirjev.

Z gora hitijo nočne sence doli.

Nad gmoto Streh zvonik se k nebu dvi
Čuječi Bo-g ob večni lučki moli ...

sa.

Kot "bes zemlje ■ strmi jo k neb.u skale, ^
gozdom mrmran-j e noč in dan Os£runja,.
s slapom bobni v brezmejne globočine,
a hlad s prepadov dviga silni molk,

/

Šumenje, šelestenje, šepetanje.

Kot da hudobni duh bi bolečine
razkladal kamnom, se zaganjal vanje,

■a hlad s prepadov .dviga icruti molk.

Skrivnost teme... V gorah,ni sence. časa.
Kek je visoko pa nebo prepeva, -
in luč gori in ptičkov vrisk odmeva?
neskončen mir je skrit na dnu neba ...

Tako široko zdaj nam je srce]

Odkar Boga in dom smo skrili van
in_pesem svojo, polno, čarnih san
o-miru in-ljubezni '

Tako sp bele, tuje vsem roke J
Odkar nerodno kruha prosijo,

-semen razorom več ne nosijo,-
ni slab ia -kruh., a - tuj je.

Sako se skrivil je ta čas hrbet!
Gospod nam je svoj težki-križ nadel
takrat, ko z doma z nami je odšel,
na Golgoto do zmage.

C_J. C_J.

ODHOD S TIROL.

GrSos* Gott, Marie! Vsa polja so rumena,
in mnogo močnih rok. bo treba, kaj?
prestar je oče Hans,. preslaba žena,
za zrna, v zemlji skalnati rojena;
a Ti? 0 Ti si kakor nežni cvet.

\

Gnuss’ Gotrt, Marie! Lepo-bi bilo žeti
ih peti, hej, smejati se s Teboj ...
Mopda me ne bi mogla razumeti -

- jaz, tuj Slov en, Ti z nemške senožeti—
a vendar — jezik' src je brez. besed.

Griiss’,Goti, Marie! Odhajam, v .belo mesto,’
da v njem ženo zamenjam.za oltar.

Morda bi. kdaj poljubljal te, nevesto,

- a zdaj me kliče Bog na svojo cesto -
Marie, Njegove, njive že zore.


LUČKE IN  SPOMINI.

Stara ura na kredenci
tiki tiki-taka,
v težke gube na zavesah
'čas se z nje pretakaj
listi dni na koledarju
so porumeneli,
le obrazi na portretih
so še vedno beli.

S križa Sin glavo krvavo
v nemi boli sklanja,
lučka pred Marijo topla
sen pobožni- sanja.

Lučka pred Mafijo našo.

Z njo gore spomini,
v svetem hramu duše skri
v tihi bolečini ...

I'

'f:

r

r

f:.


Prav. tako p o torke
na našem so .oknu.
cvetele nekoč.

Po zidu. se belem so.
nageljnov kite se splele
v obroč..

o da, nekoč ...

^ ,

Potem so potonke v plamenih
gore-lef 'vncr noč.

' .... *

RUBINAST SOMRAK,

Rubinast somrak in bežeči oblaki.

Na travnike padajo sence z gora,
v- daljavo drdrajo leskeči se. vlaki,
cb mlinu odmeva šumenje voda,

# ' *

Vijoličast mrak, da nebesa temnijo.

Le murni še v miru večernem pojo,

■ e  *

V velikih se oknih že lučke smejijo,
a vonji po dimu' leže nad zemljo.

Brezkončen polmrak. » In molčeča tujina
Ah, vedno ta lepi'in hladni večer,..

Kot Njemu nekoč mi je kameni blazina
in .v srcu deliva si tujcev nemir.

—•'■V


•It


tako počasi*.

Vtenili v zastor, črnega neba
so ure časi ...

Sivina v dnu srca
vso luč zakriva.

A dež. curlja
in klopota
na okna temno-siva.

KONTRAST 19^5-

Ped eknom barake zdaj ogenj žari,
s kotlička na drvih lahno še kadi
in smreke drhtijo ob vodi.

Na sobico padajo sence otrok,
strmijo v kotliček in iskre okrog
in lačni vsrkavajo vonje...

Na slami ob steni mrlič rumeni.

In miren usmev mu na ustih leži.

0 poljih domačih je sanjal.

A s Ceste se trga harmonike smeh.
Končana je vojna. V izpitih možeh
spet vriska življenja magija...

I

12

GOSPOD,' TI VES.

Ugasnila je "bela luč z oltarja,
umrle svete pesmi so .orglarja,
svetišča stene zdrknile so v tla.

Srce je kakor mimo, mirno morje,
oblakov sence šle so za obzorje,
odkar je vanj pogreznjen Bog neba.

•Gospod, Ti vesi Ljubezni si želimo,
neskončne, da se vanjo potopimo,
ustvaril si nas zase, sreče Bogi ,

PRIJATELJEVO PISMO

’?Pri nas so pa veseli sončni dnevi,
Nikdar se. hrast ne .skloni prav do tal
odšel je piš V gozdove na pogorju...

N

Naj lepše je ob zori, ko odsevi
deviške zarje bliskajo ©d skal*
Planine na Lasertzu se talijo ...

Sicer pa poje zvon nekje v dolini,
Adela Horn pase tu svoj trop.

Še tja pod noč z očmi me išče - Cista

. : i

'In Ti?'Živiš še vedno
Ponoči kliče zvezd me
Tu gori so vse bliže,

j.. ’

L 1

v taborišču?
roj domov. —

bliže srcu...”

: ■ I. ]■  ' ' /• ■ •. . ••;' >■"'  ; - ;;•.

. f . . : • *

---

i.'

tm ■■

OB VODI,

Jesen na bregu -o mladosti sanja,
že dan je krajši, .sončni žarki spijo
in-kolaj kdaj ob Dravi zagorijo,
ob tihi breg se leno val zaganja.

V sivini dni je vedno manj klicanja.

Če tu in tam še lastovke težijo,
neeoč s seboj brezskrbno melodijo, '(
za njimi zemlja pada v mir molčanja*

... \

Nekoč, ali, da nekoč... jesen je pela
v teh malih, belih hišah vzdolž ob Dravi
iz naših rož si zadnji venec plela.

A zdaj se "Karnten M  tod po. tuje pravi,
nad mračnimi, gradovi v skriti slavi
jesen se sklanja, sanja nevesela«,.

.NEDOKONČAN SONET.

(Julij T945-Tirolska)

Večerni mrak lebdi v■dreves vrhovih
in zvezdic roji nad dolino tle.
Veliki zvonci, čred spokojno spe.
Črnino tke globoka noč ob krovih.

# • \

Nenadoma razlije po gozdovih
se pesmi glas, kar plane čez polje

» i i  _ •

in zdrkne, vsa v zamaknjene gore«, -
Otožen spev kot pesmi na grobovih.

Ob ognjih, ki ugašajo, ubira
v deželi tuji rod naš"Misere.r 9 w c
Nihče ne rane ljudstva, ki umira...


Viharji se pode iz dalj
in sonce liže z ran Mu kri
in žge Mu žar z oči.

"vznožju spi marjetica,'
glej včasih pride ptičica'
na ranjeno glavo.*

\

Sicer je noč in dan - le sam.
Slapovom, zvestim še goram
o žrtvi šepeta,,o

— 17  -

r,. • .

'•'J'

PESEM LJUBEZNI.

Mari ja I

Kot zvezde so Tvoje oči

na nebu egiptovskem v naročju noči,

o Myrjam, kraljica ljubezni l

.MarijaI

Oaze na pesku puščav

in trudnemu romarju - T, Salem' r  - pozdr

0 Myrjam^ studenec ljubezni l

Marija. 1

Cvetica judejskih poljan,

kot harfe božanske odmev si ubran

tak blizu in vendar - neznana.

Liane do tal* In odkrito neto
in sonce dragulje kotali na dno
po ritmu nakodranih valčkov...

Tak blizu sem sveti tišini nebes,
o raju zgubljenem' pod senco dreves
ti  razmišljam in čutim praznoto.

Nečesa še manjka, kar žejno srce
do roba napolni, umiri želje
po sreči, po sreči brez. isonea...

t  *’ ■

/

Pred žalostno Materjo mati kleči,
tam v daljnem Vetrinju. za sinom- ječi.

Odkar so,jetnika, ga vlekli domov,
jo mučijo slutnje in slike grobov.

A Ona, kraljica mučencev, pozna
ljubezen in muke' vseh mater sveta.

Saj v dušo ji meč je trpljenja zadrt.
Nedolžnega Sina ji gnali so v smrt. -

Pred Žalostno mati v molitvi kleni...
Marija pa v vdanosti sveti - molči. -

ŠOPEK DAL:IJ 0

Pred belinr-kipom.- P at inske Gospe •
se šopek dalij, blagoslov zemlje,
v lepoti klanja.

Madonna se smehlja': "beguncev dar,

postavljen na surov lesen'oltar,

1 jubeznhjprosi ...

\

Popil je v rožah, roso sončni dan,
solze je skrila Njena mehka dlan

v očeh potrtih ...

\

Pred belim kipom Matere zemlje
se šopek dalij klanja kot srce
v ljubezni vdani ...

I

To je pesem, ki morda nikdar
v' velikih dnevnikih sveta
ne bo izšla v prevodu ...

To je pesem tajne v teh gorah
kjer plava nad prepadi strah
in groza skrite pesmi.

V nočeh se trga blazni krik,
izmučeni, tuleči vik
in sme h'že na znorelih.

In pravijo i  potem drdra
vso noč do zore strojnica,
da po gorah odmeva...

Hoč zvesto molči. Nikogar ni,
da dnevnikom napisal bi
resnico o svobodi.

TAJNA.


• ■ • ::r • " šmvzžž  ■
Sr.v' f  >•’ • . '

=•-;, ^ ..

> • ■ 'x'-::-.y ~-


&■' .
|i

.24

KAZALO :


:

/.. M > * C '  OK A>Cv '

1. Kočne- sence

2. Mo.č gora

>

3v 'Tujci

4. Odhod s Tirol

5. Lučke in spomini

“6. Idila .

‘7. Jesenske slutnje
8. Potonke ' - "

9* Pukinasi—sojEffiBJn

10. Dež pada

11. Kontrast 1945
42. Gospod.,. Si veš...


25


Prijateljevo pismo
Ob vodi

Nedokončan sonet
Križ na meji
Pesem ljubezni
Na jezeru
Dve materi
Otrokova molitev
Vetrinjska balada
Šopek dalij
Tajna