54 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Študentska dela Metoda, oblika, material Katarina Čakš Materiali in oblike Mentorji v študijskem letu 2022/2023: doc. Rok Žnidaršič, asist. Katarina Čakš, demonstratorka Petra Zoubek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2023 Leta 1960 je Edvard Ravnikar, arhitekt in profesor na takratni Fakulteti za arhitek- turo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, pri študiju arhitekture vpeljal nov, eksperimentalni program, imenovan Smer B. Šlo je za v našem okolju revolucio- naren pristop k poučevanju arhitekturne kompozicije. Temeljil je na eksperimen- talnih in raziskovalnih metodah dela, analitičnem pristopu k oblikovanju in na iskanju individualnega, osebnega arhitekturnega jezika udeleženih študentov. Nekaj Ravnikarjevih misli o programu lahko preberemo v njegovem eseju Lju- bljanska šola za arhitekturo iz leta 1961. »Delo pri tem predmetu ima namen okrepiti in razviti naravno sposobnost doživlja- nja razmerij, meril, ritmov, igre svetlobe in sence in sploh razumevanje vizualnih komponent, brez česar si arhitektove inteligence ni mogoče misliti. Študent se mora učiti jezika oblik, ga prilagoditi svoji osebnosti, skratka, brez oblikovalne abecede ni vstopa v svet projektiranja. Če smo nekoč mislili, da lahko samo študij grške in rim- ske klasike zaradi namišljene normativnosti umetnosti da tisto nesporno, objektiv- no podlago, na kateri lahko učenec zgradi svojo prihodnjo kreativno aktivnost in disciplino, nam je danes že docela jasno, da gibljejo današnji vizualni svet druge sile. To pa se mora odražati tudi v sodobni arhitekturni pedagogiki.« Ravnikarjev poskus prenove študija arhitekture lahko razumemo v kontekstu drugih gibanj, ki so pred drugo svetovno vojno in po njej zaznavala potrebo po odmiku arhitekturnega študija od izrazito hierarhičnega, vajeniškega odnosa med profesorjem in učencem v odprt proces, ki bi temeljil na intelektualni eman- cipaciji študenta, osebnem raziskovanju in oblikovanju lastnega, individualnega likovnega izraza. Prav s temi vprašanji so se v obdobju med obema vojnama v gibanju in šoli Bauhaus ukvarjali ključni ustvarjalci 20. stoletja, kot so László Mo- holy-Nagy, Josef Albers, Paul Klee, Vasilij Kandinski – kar le dokazuje doseg Rav- nikarjevega razumevanja vloge učitelja v sooblikovanju sodobne arhitekture in ga umešča med najnaprednejše mislece na področju arhitekturne pedagogike v širšem evropskem prostoru. Nova študijska smer, ki je temeljila na vrsti sistematično zasnovanih vaj iz likovne in prostorske kompozicije, je bila kljub izredni priljubljenosti med študenti že po letu in pol ukinjena. Kljub temu pa je iz generacije študentov Smeri B izšlo neverjetno šte- vilo raznolikih ustvarjalcev, ki so zaznamovali slovensko arhitekturo in oblikovanje. Struktura vaj pri predmetu Materiali in oblike črpa iz naukov Smeri B. Papirne kompozicije vaj nadgrajuje z dvema dodatnima dimenzijama: raziskovanjem ma- terialnosti in učenjem iz že zgrajenih arhitektur. Predmet je na Fakulteti za arhitek- turo obvezen v 2. semestru magistrskega študija arhitekture in izbiren na univer- zitetnem študijskem programu urbanizma, torej je pri vajah udeleženih med 120 in 150 študentk in študentov. Vaje so namenjene opazovanju arhitekture ob preučevanju vprašanj materialne in likovne strukture ter iskanju lastnega oblikovnega odziva na arhitekturno temo, ki jo študentke in študenti prepoznajo v izbrani obstoječi arhitekturi. V študijskem letu 2022/23 so na primerih Ravnikarjevih arhitektur spoznavali odnose med strukturo, ovojem, materialnostjo, merilom, teksturo, ornamentom ... Ob treh va- jah so se srečali s šestimi Ravnikarjevimi arhitekturami v Ljubljani in eno v Kranju. Raziskovali so Cankarjev dom, poslovni stolpnici TR2 in TR3 s Trgom republike ter Spomenikom revolucije, Maximarket s prizidkom h gimnaziji Jožeta Plečnika na Šubičevi ulici, Moderno galerijo, Kostnico žrtev prve svetovne vojne na Žalah, stavbo ČZP Ljudska pravica – Kanarček in stavbo občinske uprave OLO Kranj. Sl. 1: Primeri vaj Smer B, študijska naloga v prvem letniku Smeri B. Od zgoraj navzodl, od leve proti desni avtorji: Mojca Vogelnik ; Mojca Vogelnik, Elza Budau, Ludvik Sedonja. Lojze Smrke, Jože Pibernik. Vir: Arhiv MAO. Sl. 2: Študijska naloga z zgibanjem papirja, Smer B, avtorji neznani. Vir: Arhiv MAO. 1 2 55arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Katarina Čakš ODTIS – spoznavanje z materialom in obliko z neposrednim stikom z arhitekturo Pri prvi vaji z iskanjem arhitekturnih elementov, primernih za odtis v glino ali prenos v 'digitalni odtis' z uporabo fotogrametrije, študentke in študenti v nepo- srednem stiku z arhitekturo razmišljajo o odnosu med konceptom in materialno- stjo, idejo in fizično izvedbo, iluzijo in strukturo. Pri tem razvijajo sposobnost abstrakcije in razumevanja osnovnih gradnikov arhitekture. Z dvema tematsko raznolikima odtisoma velikosti 10 × 10 cm izolirajo oblikovni element večje, celo- vito oblikovane arhitekture. V njej morajo poiskati, izbrati ter na premišljen, izvi- ren in včasih celo duhovit način odtisniti detajl. Pri odločitvi o izbiri in pristopu k odtiskovanju pa gre že za individualno interpretacijo obstoječe arhitekture, ki se materializira v dveh odtisih svojstvene oblike. Odtisa v naslednjem koraku (vaji 2) služita kot osnova za novo kompozicijo. PRENOS IN PLOSKOVNA KOMPOZICIJA – spoznavanje lastnosti različnih materialov in procesov izdelave Druga vaja je namenjena spoznavanju lastnosti različnih materialov v odnosu do oblike, obdelave in kompozicije. Z različnimi tehnikami uporabe in obdelave od- tisa iz prve vaje dobijo študentke in študenti vpogled v lastnosti materialov, s katerimi delajo. Urijo se v imaginaciji, merilu in kompoziciji. Namen prvega dela vaje je spodbuditi opazovanje, razmišljanje o procesih, metodah in postopkih iz- delave gradnikov prostora ter ponuditi metode za spoznavanje lastnosti različnih materialov in ravnanje z njimi. Drugi del vaje je namenjen spoznavanju kompozi- cijskih načel, razmerjem med elementi v kompoziciji, odnosu med materialno- stjo in obliko, materialnostjo in merilom ter povezavi med sistematičnim in intu- itivnim mišljenjem pri snovanju prostora. Rezultat vaje je nova kompozicija velikosti 20 × 20 cm, ki temelji na rezanju, invertiranju, množenju in prenosu odtisov iz prve vaje v nov material. Pri vajah sledimo načelom krožne rabe mate- rialov. To pomeni, da je večina materialov, uporabljenih pri vajah, bodisi reciklira- nih ali pa se jih da reciklirati. So biorazgradljivi ali ponovno uporabni. PROSTOR – material in oblika v prostoru Pri zadnji vaji se študentke in študenti vrnejo na teren, k stavbam, ki so jih 'odtisni- li' v prvi vaji. Vaja je namenjena razumevanju povezave med materialnostjo, obliko in funkcijo v prostoru. Iz nabora več kot 150 detajlov Ravnikarjevih stavb si izberejo tistega, ki jih še posebej pritegne. Izbrani del stavbe je treba izrisati v tlorisu, prere- zu in pogledu, ga umestiti v odnos do merila človeškega telesa in sestaviti v kompo- zicijsko celoto na predpisanem formatu. Cilj vaje je razvijati občutek za merilo ele- mentov v prostoru ter povezavo med materialnostjo, volumnom, obliko in strukturo. Detajle je treba na lokaciji natančno izmeriti. Če želijo izbrani del stavbe ali posamezen detajl pravilno izrisati, je treba razumeti, kakšna je njegova struktur- na, kompozicijska in materialna logika. Rezultat vaje je plakat velikosti 100 × 70 cm, na katerem je v dvodimenzionalni risbi, v merilu in z raznolikimi grafičnimi prijemi prikazana kompleksnost obravnavane arhitekture na nivoju detajla. 3 4 PRIMERI DELOVNEGA PROCESA. Fotografije primerov vaj: Katarina Čakš. Sl. 5: Proces odtiskovanja, Nadej Rešek, Val Brudar, Erazem Likar. Sl. 6: Proces odtiskovanja, Helena Per, Ana Škufca, Ema Mrzelj. Sl. 7: Proces odtiskovanja, Maja Suhorepec, Hana Fabiani, Nina Pinter. Sl. 8: Proces odtiskovanja, Jelica Đurđević, Petra Ivanković Špacir, Isidora Pantić. 5 6 7 8 Sl. 3, 4: Primeri vaj Bauhaus – 6 vaj na mreži. Vir: Klaus, K., Bittner, R. (ur.), 2019. Design Rehearsals Conversations about Bauhaus Lessons. Leipzig: Spector Books. 56 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Sl. 9, 10: Ferantov vrt, Daša Letnar, Maša Kovačič, Eva Jež. Sl. 11, 12: Maximarket, študenti Janez Simonič, Rani Simčič, Sanja Volčič. Sl. 13: Maximarket, študentke Nadja Spasić, Petra Kuhar, Eva Žerjal. Sl. 14: TR2 in TR3 s Trgom republike, Maša Mesojedec, Kaja Tratar, Lina Šimic. Sl. 15: TR2 in TR3 s Trgom republike, Katarina Marinković, Sava Nikolić, Srgjan Spasenovski. Sl. 16: TR2 in TR3 s Trgom republike, Jana Lovka, Anže Nawar Kranjec, Pegi Pika Lešnik. Sl. 17: Maximarket, Kaja Pegan, Zarja Peterlin, Hana Furlan. Sl. 18: Moderna galerija, Maja Suhorepec, Hana Fabiani, Nina Pinter. Študentska dela 15 1613 14 1211 17 18 19 20 21 22 PRIMERI DELOVNEGA PROCESA. Sl. 19: Proces kalupiranja, Maša Mesojedec, Kaja Tratar, Lina Šimic. Sl. 20: Proces kalupiranja, Ana Velenik, Aljaž Potokar, Ana Babić. Sl. 21: Proces kalupiranja, Janez Simonič, Rani Simčič, Sanja Volčič. Sl. 22: Proces kalupiranja, Mija Vidič, Klara Vovk, Ema Balkovec. 9 10 57arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Katarina Čakš 23 25 2624 27 28 29 30 Sl. 23, 24: Ferantov vrt, kremenit, Daša Letnar, Maša Kovačič, Eva Jež. Sl. 25, 26: TR2 in TR3 s Trgom republike, podaljšana malta, Mark Klančar, Pia Holc, Manca Mikelj. Sl. 27, 28: Maximarket, kremenit, Janez Simonič, Rani Simčič, Sanja Volčič. Sl. 29, 30: Kostnica padlim vojakom med prvo svetovno vojno, 3d tisk – PLA, Vildana Pemperović, Arina Pavlovič, Polina Pavlovič. Sl. 31, 32: Cankarjev dom, terazzo, Žiga Regally, Val Požar, Julij Rape. Sl. 33, 34: Cankarjev dom, vosek, Gaja Bergant, Loti Rugelj, Ariana Simovski. Sl. 35, 36: Maximarket, cementna malta, Kaja Pegan, Zarja Peterlin, Hana Furlan Sl. 37, 38: ČZP Ljudske pravice – Kanarček, apnena malta, Larissa Auer, Andraž Klipšteter, Žan Porenta. 31 32 33 34 35 36 37 38 58 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Sl. 39, 40: TR2 in TR3 s Trgom republike, konstrukcijski beton, Jana Lovka, Anže Nawar Kranjec, Pegi Pika Lešnik. Sl. 41, 42: Maximarket, vosek, Lara Bojanac, Aleksandra Kovachevska, Diego Aldin. Sl. 43, 44: TR2 in TR3 s Trgom republike, kremenit, Mija Vidič, Klara Vovk, Ema Balkovec. Študentska dela 39 40 41 42 43 44 45 46 30 0. 0 60 .0 220.0 300.0 12 .0 30 .0 Ø300.0 10.0 10 .0 35 .0 11 .0 10 .0 5. 0 11 .0 30.0 11.0 5.0 15.060.0 10 0. 0 60 .0 80 .0 70.0 12 .0 Edvard Ravnikar Maximarket ročaj prerez tloris pogled s stranipogled od spredaj aksonometrija m 1:1 Eva Žerjal mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 Edvard Ravnikar aksonometrija Moderna galerija z vstavljenim tlorisom Vogal in prerezom m 1:1 Alja Bedenik mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš študijsko leto: 22/23 dem. Petra Zoubek aksonometrija tloris prerez 1:1 Alja Bedenik študijsko leto: 22/23 Edvard Ravnikar Moderna galerija Vogal mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek 59arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 Katarina Čakš PRIMERI VAJ. Sl. 45: Moderna Galerija, vogal, Alja Bedenik.. Sl. 46: Maximarket, ročaj, Eva Žerjal. Sl. 47: Cankarjev dom, luči, Val Požar. Sl. 48: Cankarjev dom, vhod, Ariana Simovski. 47 48 Edvard Ravnikar Cankarjev dom Luči prečni prerez tloris bočni pogled m 1:2 Val Požar mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 doc. Rok Žnidaršič asist Ka arina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 2. 30 0. 60 0. 70 0. 01 0. 70 2. 91 1. 40 4. 32 1. 40 0. 60 2. 30 0. 70 0. 70 0. 60 1. 23 0. 06 0. 61 0. 06 0. 34 0.04 0.15 0.04 1.52 0.04 0.15 0.04 1.53 0.32 0.03 1.77 0.12 0. 01 1. 60 0. 14 0. 01 0. 12 0. 12 1. 51 0. 12 0. 12 1. 74 0. 05 0. 27 0.70 0.37 1.05 0.01 1.05 1.06 2.13 0.52 Edvard Ravnikar Cankarjev dom vetrolov pogled na vetrolov prerez tloris m 1:10 Ariana Simovski mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 60 arhitektov bilten • architect's bulletin • 236 • 237 ducationalVersion 1, 7 0, 7 0, 65 0, 05 0, 13 0, 13 0, 5 0, 1 0, 85 0,960,061,450,060,470,20,610,71,33 2,03 0,8 1,510,39 2,63 0, 13 0, 4 1,11 0, 05 0, 1 1, 1 3,2 Edvard Ravnikar Trg republike Korita z drvesi in stopnicami prečni prerez vzdolžni prerez tloris m 1:10 Sava Nikolić mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 revesi in sto i Edvard ravnikar TR3 Steber prečni prerez pogled na južno fasado tloris m 1:10 Olga Ushakova mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 0, 02 0, 03 0, 03 0, 37 0, 96 0, 52 0, 02 0, 05 0, 29 0, 56 0, 20 0, 36 0, 96 0, 13 0, 36 0, 96 0, 13 0, 05 0, 03 2 1, 05 1, 45 1, 45 6, 00 0,37 0,37 0,18 0,75 0,55 0,37 0,37 0,37 0,37 0,37 0,37 2,23 0,12 0,08 0,08 0,09 0,08 0,09 0,08 0,15 0,06 0,07 0,06 0,08 0,13 0,14 0,050,110,08 0,39 0,34 0,29 0,13 0,40 1,55 0, 11 0, 97 0, 28 0, 97 0, 47 0, 17 0, 03 0, 01 0, 11 2, 22 0, 47 0, 21 3, 00 0,08 0,11 0,11 0,08 0,08 0,10 0,11 0,08 0,37 0,37 0,74 0,14 1,10 1,6 Edvard Ravnikar TR3 Steber prečni prerez pogled na južno fasado tloris m 1:10 Olga Ushakova mentorji: doc. Rok Žnidaršič asist. Katarina Čakš dem. Petra Zoubek študijsko leto: 22/23 Študentska dela 49 Sl. 49: TR2, stranski vhod s stebrom, Olga Ushakova. Sl. 50: Trg republike, zunanja ureditev ob Spomeniku revolucije, Sava Nikolić 50