Leto VIII, štev. 8
Ljubljana, torek 11. Januarja 1927
PoSinlna pavsalirana.
Cena 2 Din
b Izhaja ob 4. gjutraj. =a
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo a
LJubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36.
inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica
št. i. — Celje, Aleksandrova cesta. *
Račun pri poštnem ček.zavodu : Ljub-jana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.24 t.
Ljubljana, 10. januarja
Se 'dva 'tedna in oblastne skupščine bodo izvoljene. Volilni boj je v polnem jeku. Ni tako glasan, kakor sicer, ni tako dramatičen, vendar je močan in globok. Kakor vedno, kadar trčijo mase, izginejo poedinci, njih posebni oziri in samo močno organizirane grupe so v Stana v taki borbi vzdržati in se uveljavit:.
Najstrastneje in skoro bi rekli z naj-igršimi sredstvi se bore v Sloveniji radičevci: laž, obrekovanje, surovo pri-dušanje, besnenje proti inteligenci, zla-feti pa proti javnim nameščencem, pro-[i obrtnikom in trgovcem, izpodkopava-$je ugleda čisto nepristranskih gospodarskih zavodov — v tem znamenju se ,iori stranka g. Puclja, da reši, kar se i še rešiti da. Kakor Kajn nastopa, ki e za skledo leče ubil brata, ki mu je îotel dobro. Najgnusneje pa je, kako se a stranka prilizuje klerikalcem, ki jih J^odpira, se z njimi veže, a ne vidi, da jo SLS trenotno izrablja, da bi jo potem treščila ob tla. IzbacnjePa iz udeležbe T13, vladi bije ta klika v slepi jezi kakor Š>esna okoli sebe, nič ne pazi, kam udari in se bo potem čudila, ko se bo žna-|Ia v jami, katero si je sama izkopala. Bivša SKS bo izšla iz volitev tako poražena, da se bo začudila vsa država, [kateri je Radič v lahkomiselni široko-istnosti pripovedovali, da je že »pol Slovenije« v njegovem taboru. Razen v reh, štirih okrajih so kandidati bivše SKS samo števni kandidati, pa tudi v ch okrajih bo SKS težko dosegla potrebni minimum.. Kdor .ie res napreden, ne bo glasu metal stran za izgubljeno stvar. Napredna fronta se stvar-ja preko glave takozvanih zelenih generalov, ki so postali prava sreča za klerikalstvo in nesreča za napredni pokret na kmetih.
SLS vodi bitko s starimi sredstvi: z vero, Marijinimi družbami, s cerkvenim l in posojilniškim pritiskom. Mučno ji je \ hvaliti oblasti, proti kojim se ie šest let \borila in kojih konstitucija tudi slepcem Jtlokazuje, da ne bo nič ne z rcyiz;jv /ustave, ne z avtonomijo. Pri tem pà"se prihaja na dan, da imajo oblasti več dc-I lokroga in samostojnosti kakor bivši deželni zbor kranjski, ki ga je SLS nasilno razgnala. Kmalu bo SLS morala hvaliti, kar je preklinjala.
Na izid oblastnih volitev z vso pozornostjo čaka vsa državna politika. Po njih pride razpust Narodne skupščine in zato je indikacija, ki se pokaže 23. t. m., dvojne važnosti. Konture te indikacije se že javljajo: slabitev radikalov in radičevcev!
NRS .ie brez glave in rešuje le z vladnim pritiskom, kar še more. A v Vojvodini, Slavoniji, zapadni Bosni poka njena razdvojena fronta pod navalom SDS. Ko se pokaže, da NRS niti z ne-čuvenim terorjem svojih sreskih poglavarjev, beležnikov in delovodij ne more držati pozicij, kaj pa potem, ko ji ta sredstva izpadejo iz rok? 20 odstotkov izgube na vladi pomeni v stvari 60 odstotkov, če bi bila NRS v opoziciji. Cela srbohrvatska periferija je v plamenu, kar priča o krahtt sporazuma. Razpad NRS je pred durmi.
Medtem ko se pripravljajo radikalom Sedanj v Vojvodini in Sremu, se je zamajala radičevska fronta v severni Dalmaciji. Radič je pohitel sredi zime tja gasit in reševat, a prekasno. 7Љ se, da njegov obisk le še bolj ogroža položaj HSS na teh vročili tleli. Poraz HSS v severni Dalmaciji in obča slabitev in zmanjšana borbenost HSS v Hrvatski, ta prognoza se stavlja za 23. januar ali z drugimi besedami: skinite Radiča z vradc in cela njegova fronta od Dubrovnika do Varaždina se bo razsula.
V tej luči je trud slovenskih radičevcev le še razumljiv v osebnih sovraštvih in častihlepjih ter poželjivostih, ki navdajajo to kopnečo grupo. Oni so v tem trenotku rešilna bilka SLS, ki bi pod navalom združenih naprednih sil v Sloveniji bila nedvomno popolnoma oslabljena, a si ta hip še pomaga, ker so napredne moči vezane v medsebojnem boju. Pa tudi v tem trenotku je sila SLS zelo in bistveno oslabljena: Apati.ia v njenih vrstah, obupavanja nad lastnim programom, zdvajanje nad vodstvom in obča utrujenost ter nerazpoloženje navdaja danes klerikalne mase. Težko jim je dopovedati, zakaj treba preganjati ravno demokrate, ki so glede oblasti in ustave ^edino pravo zadeli in prav obdržali. Čemu to ubijanje in iz-pudjedanje, ko ne gre ne za vero, ne za moralo, ampak za gospodarska vprašanja. kjer je SDS na edino vzdržnem stališču samouprave in decentralizacije, ki ga nihče ne more izpodbiti.
Organizacija SDS te dni kliče na delo vse svoje moči. Obrtniki in trgovci, ki so jih klerikalci in radičevci spravili ob stanovsko avtonomijo, sedaj vidijo, kdo iim je sovražnik, kdo pa od nekdaj nesebični prijatelj. Kmetje, od radičevcev izigrani, od klerikalcev v cerkvenih davščinah izmozgani, po zločinski nerodnosti SLS izsesani v starem davčnem zakonodavstvu, delavci, ki jim je mesto davčne reforme delegacija 20 poslancev SLS, kateri so krepko pomagali do izvolitve, kot vezilo domu prinesla da.vek na ročno delo, javni na-
Pričetek nove politične kampanje
Vtis Pribičevičevega zbora. — Mučno razpoloženje v vladi. —
Borbenost pašicevcev. — Važnost Radicevega kraha v Dalma-
* ••
Cljl.
Beograd, 10. januarja, p. Božični prazniki so minili v popolnem zatišju. Edino zbor Svetozarja Pribičeviča je v nedeljo bil velik dogodek ter se tudi danes živahno komentira. Danes se je situacija začela oživljati in bo odslej vedno bolj živahna v kampanji za bližajoče se volitve v oblastno skupščino ter spričo sestanka Narodne skupščine, ki bo sklicana po dosedanjih dispozicijah za torek 25. januarja.
Glede na nejasno stališče velikega dela radikalske stranke položaj vlade nikakor ni siguren. V ostalem pa se pričakuje izid oblastnih volitev, od katerih bo v mnogem odvisen nadaljni politični razvoj. V opozicijskih vrstah se pripravlja predstavita, da naj se nujno skliče Narodna skupščina. Opozicija zahteva vladno deklaracijo, da bo lahko sodila, kaj misli vlada delati in da izve.
kaj še vedno drži skupaj obe vladni skupini, ko se vendar medsebojno javno obtožujeta zaradi lenobe in zastanka v delu.
Posebej je treba povdariti, da so pa-šičevci imeli danes dopoldne sejo v ra-dikalskem klubu in da pričenjajo vedno bolj odkrito kazati svojo borbenost. Trdijo, da jih je sedaj 40, ki so odločeni iti v borbi proti Uzunoviču do skrajnosti.
Popoln fiasko Stj. Radiča v Dalmaciji je izzval senzacijo. Vsi listi beležijo, da je smatrati Radičevo dalmatinsko kampanjo za ponesrečeno. Politični krogi beležijo te dogodke kot eden najvažnejših. pojavov naše uotranje politike.
Tekom dopoldneva se je vršila pri g. Uzunoviču konferenca ministrov Maksimoviča, Jovanoviča in Perica. Seje ministrskega sveta ni bilo.
Sijajen Pribičevičev shod v Beogradu
Velik govor voditelja SDS o našem notranjem in zunanjem političnem položaju.
Beograd, 10. januarja r. Kakor vsi dosedanji zbori g. Svetozarja Pribičeviča v dr-" zavili prestolici, je bil tudi včerajšnji, ki se je vršil v veliki dvorani Kazine, pričakovan z velikim zanimanjem in najodločneje po-sečen. Četudi se je Beograd nahajal še v komodinem prazničnem razpoloženju, je bila dvorana že pol ure pred shodom nabito polna in se število zborovalcev ccni na 3000 Mnogi so morali oditi, ker tudi na hodnikih niso dobili prostora. Predsedoval je predsednik centralnega odbora SDS za mesto Beograd g. Miloš Savčic.
Burno pozdravljen je g. Pribičevič takoj prešel in medias res. Oblastne volitve bodo sedanjo šibko vlado še občutno oslabile. Kot posledica tega poraza bo moral slediti razpust Narodne skupščine in korenita iz-prememba položaja v celi državi. Uzunovi-čeva vlada jc pcrzonificirana nedelavnost. Z uvedbo izvcnparlauientantih strokovnjakov v vlado jc Uzuiiovič dokumentiral, da radikalska stranka nima ljudi, ki bi bili sposobni upravljati dotičiic resorte. A nima jih tudi za druge. Zunanji minister se je v finančnem ministrstvu izkazal kot vajenec, sedaj pa hoče v najkritičnejših časih voditi zunanje ministrstvo seveda tudi le kot vajenec in začetnik! Poraza dr. Ninčičeve politike ni kriv sam Ninčič, marveč ravnotako Uzunovič.
Sedanja vlada nima programa. Govorilo se jc, da bo takozvana vlada sporazuma povečala kredit države v inozemstvu, toda Italija napram nam nikoli prej 111- bila tako agresivna kakor sedaj. Z albanskim pakto-m je stopila na Balkan in ogroža osnovno na-
čelo naše politike, da Balkan pripada balkanskim narodom. Govornik spominja ua to, da je že leta 1923, izjavil, da moramo sicer imeti korektne 'odjiošajc z Italijo, da pa z njo ne moremo imeti pakta prijateljstva, ker je njeno obnašanje napram. nam popolnoma liepriiateljsko. Italija ie ravno tako sovražnik Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. Pot, ki jo je Italija okupirala na Jadranu ni pot kralja Zvcmimira, ali Petra Krešimira, marveč pot carja Dušana.
Naša država ima slab položaj v Društvu narodov, kar pa 111 čuda, ker naša vlada v zunanji politiki sploh nima nobene orijeiita-ciie, marveč životari od danes do jutri. V notranji politiki pa do mala ni uiti za las drugače, kakor jc. bilo v pokojni Avstriji. Narod želi svobodo, državnj aparat pa io davi. Govornik, ki ie Narodno Vece pripeljal v Beograd, doživlja, da v njegovih do cnaSh krajih viada'À» turške, bolgarske, ma d žaTskc in vse druge metode,- samo ne evropske.
Govornik ostro napada radikale. Pokojni Pašič jc govoril, da bi morala radikalna stranka v opozicijo, da se pomladi in osveži. Zgodilo pa se je, da so radikali vrgli Pašiča v opozicijo, sami pa vanjo niso marali. Na ta način se j1:n je posrečilo spraviti Pašiča v. grob. Govornik pledira za pre-grupacijo strank in konča s pozivom, naj Beograjčani glasujejo za pravo nacijonalno in gospodarsko stranko SDS.
Zbor jc bil zaključen med burnimi ovaci-jaiini in na stotine navdušenih zborovalcev je z veliko manifestacijo spremljalo Pribičeviča do doma.
Radič na besu iz Da1macNe?
Nekdanji vsemogočni predsednik HSS ni več varen pred lastnimi bivšimi pristaši. — Prekinil bo svojo dalmatinsko turnejo
ter se vrnil v Zagreb.
(Glej tudi poročilo na 0. strani.)
Spiit, 10. januarja, n. Dalmatinsko agitacijsko turnejo Stjepana Radiča je smatrati za popolnoma skrahirano. Radičeva stranka je v dejanskem razsu-
lu in njen voditelj rešuje le še razvaline. Ogorčenje bivših pristašev dobiva naravnost burne oblike. Radičevih shodov se udeležuje le ueznatno število ljudi, a še ti večinoma ugovarjajo in poslušajo njegove govore s protesti, manifestirajoč svojo nezadovoljnost in svojo obsodbo nad goljufivo radičev-sko politiko. Radičevi shodi se pretvarjajo v demonstracijska zborovanja proti Radiču.
Posebno burni dogodki so se odigravali sinoči v Sinju in danes v Trilju. V Sinju Radič ni mogel priti do besede, ker je takoj od začetka vladal v dvorani strahovit trušč. Njegovi nasprotniki, skoraj sami bivši pristaši HSS, so obmetavali Radiča z najostrejšimi očitki in imeni. Minister Krajač, ki je bil navzoč, je zaukazal srezkemu poglavarju, da izprazni dvorano z oboroženo silo. To se je med burnimi protesti zborovalcev zgodilo. A zunaj pred gostilno so se demonstracije nadaljevale ter so postajale vedno ostrejše. Ogorčeno ljud-
meščenci od radikalov ju radičevcev kruto zasmehovani v svojih žgočih bolečinah razmišljajo, da bi obrnili hrbet tem strankam. Do sedai so dali v ogromni večini zaupanje SLS, sedaj pa iščejo in nastopajo nova pota.
Volitve so sad dela tisočev agitatorjev. Ni nam na razpolago cerkveni aparat, nimamo na razpolago državnih blagajn, iz katerih je Pucelj po načelih partijske korupcije nekaterim metal cekine, ogromni večini pa prazne obljube. Le trdna dosledna agitacija med masami je naše bojno sredstvo. Somišljeniki. ne držite križem rok! Vsak bodi te dni propovednik in_apostol za zmago napredne fronte!
stvo je pobilo vse šipe ter zahtevalo, da se mu izroči Radič, ki se je zabarika-diral v gostilniških prostorih. Od najožjih Radičevih pristašev zvečer prirejena večerja se ni mogla vršiti, ker Radič ni upal zapustiti gostilne. Demonstracije so trajale do poznega večera in šele na ponovno intervencijo oblasti se jc ljudstvo razšlo ter se je mogel Radič odpeljati v Split, kamor je prispel besen in globoko depriiniran.
Danes ob 8.30 je Radič došel v Trii j. Akoravno jc bila žandarmerija že včeraj alarmiraua in je bilo vse storjeno, da se Radiču omogoči zborovanje, so takoj po njegovem prihodu pričele burile demonstracije. Orožništvo je moralo demonstrante s silo razgnati, da je Radič pred pičlim številom mu še ostalih pristašev mogel spregovoriti par besed.
Vesti iz Sinja, Trilja in tudi" iz drugih krajev so napravile v mestu ogromno senzacijo. Zvečer se je izvedelo, da bo Radič vsled popolnega neuspeha svoje turneje prekinil svoje agitacijsko potovanje ter se vrnil v Zagreb. 1
Vtis v Beogradu
Beograd, 10. januarja, r. Beograjski listi prinašajo poročila o Radičevi turneji po Dalmaeiji s soglasnimi navedbami, da Ras dič povsod doživlja poraz in fiasko. «Poli» tika» obeležuje to dejstvo z velikim našlo» vom ter navaja, tla je v nedeljo prisostvo» valo na posameznih Radičevih zborih lc ne» znatno število poslušalcev, a šc to večino» ma ljudje, ki so danes že pristaši nasprot» nih strank in ki so z medklici in drugače demonstrirali proti Radiču in drugim go» vornikom. V Lečevici jc bilo po cenitvi do» pisnika «Politike» največ 100 do 150 oseb, v Gornjem Mucu okrog ICO, v Dolnjem Mucu 250 itd.
Beograjska javnost sc bolj kakor kdaj prej zanima za Radičeve zbore, ki so le šc neznatni sestanki, ter z ironijo1 in posme» hom komentira poročanje zagrebškega, Ka» dieu naklon :eucga tiskar
Nelojalen rumunski napad na Jugoslavijo in Češkoslovaško
Rumunski vladni list očita naši državi in ČSR nerealno politiko. — Protest Češkoslovaške. — Jugoslavija sledi.
Bukarešta, 10. januarja, r. V «Cuven-tulu» so izšli izjedno ljuti napadi na Jugoslavijo in Češkoslovaško. Politični ravnatelj Enacovici napada obe državi z očitki, da sta njuna zunanja ministra vodila vseslovansko balkansko politiko. Sedaj, ko je izginil dr. Ninčič, bo odšel s politične pozornice tudi dr. Be-neš, ker si politični odgovorni činitelji želijo realnega dela. Rumunija se ne bo dala premamiti s sugestijami dr. Beneša proti Italiji, ker se zaveda, da tudi vprašanje Locarna, Male antante in kolektivnega protesta Male antante v Rimu zaradi italijansko-albanskega pakta spada v področje nerealnosti. Zahteve privatnega docenta v Pragi dr. Beneša v balkanski politiki sličijo onim z dunajskega Ballplatza.
Mi smo zadovoljni, pravi list dalje, da smo doživeli preokret v Jugoslaviji in sedaj lahko pričakujemo sličen pre-
obrat tudi pri češkoslovaških zaveznikih. Vseslovanska politika z izrazitimi simpatijami za Rusijo je povzročila ja-čanje komunizma na Češkoslovaškem ter ie kuhninirala v Gajdovi aferi. Notranje potrebe češkoslovaške republike ne smejo voditj k vseslovanski politiki. Spor med Čehoslovaki in Nemci ne sme izzvati tendence, da bi se v srednji Evropi proglasila slovanska oblast. Dr. Ninčič je hotel, da bi država brez prebivalstva, brez industrije in brez denarja dobila vpliv v Albaniji v smislu slovanskega ideala, dr. Beneš pa je hotel, da bi s pomočjo slovanskih zvez potolkel Nemce na Češkoslovaškem.
Kakor se čuje. je češkoslovaški poslanik v Bukarešti takoj protestiral proti izpadom «Cuventula» zoper dr. Beneša in prezidenta Masarvka. Sličen nastop se pričakuje tudi od jugoslovenskega poslanika.
greš začel svoje delo v glavni dvorani fašistične stranke. Žolski skrbnik za Julijsko Krajino Reina je obljubil v svojem govoru popolno pomoč šole za dosego smotrov, ki si jih je postavila lega. Govoril je nato član osrednjega odbora kom. Cocettncig, ki je naglašal. da mora lega skrbeti za resnično «duševno osvoboditev» tujerodcev v Julijski Krajini, ker samo taka osvoboditev bo zagotovila Italiji sedanjo mejo. Povdaril je tudi., da se lega ni odpovedala glavni točki svojih aspiracii, t. j. osvoboditvi Dalmacije. Govorniku so zborovale! priredili velike ovacije.
Po izvolitvi novega osrednjega odbora io bil kongres zaključen. Za predsednika odbora je bil izvoljen bivši tržaški župan senator Pitacco. Prihodnji kongres lcçe se bo vršil v Zadru. To mesto je bilo izbrano zlasti zato, ker hoče lega dokazati, da stremi Ita. H ia tudi za osvoboditvijo Dalmacije.
Italijani zahtevajo „osvoboditev"
Dalmacije
Značilni kongres raznarodovalne Lege nazionale. — Samo po~ italijančenje Slovanov more zagotoviti Italiji sedanjo vzhodno
mejo.
Trst, 10. januarja, 1. V Verdijevem gledališču se je včeraj vršil prvi povojni kongres Lege nazionale. Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo zastopnikov iz Dalmacije. Prisostvovali so civilni in vojaški dostojanstveniki ter nekateri senatorji in poslanci iz Julijske Krajine.
Po otvoritvi kongresa s strani občinskega komisarja Ronterija so razni govorniki naglašali, da je lega mnogo pripomogla Italiji, da si je osvojila Julijsko Krajino. Njena sedanja naloga pa je. da skrbi za asimilacijo tujerodcev. Govorila sta tudi prefekt Fornaciari, ki je zastopal vlado, in fašistovski tajnik Barduzzj, ki je v svojem govoru poleg drugega omenil, da postopa Italija napram narodnim manjšinam neprimerno boljše nego postopajo oblasti v Dalmaciji napram tamkaj prebivajočim Italijanom (!?)
Po otvoritvenih ceremonijah je kon-
Italijanske spletke na Madžarskem
Grof Bethlen namerava potovati v Rim, da se dogovori z Mussolinijem glede madžarske svobodne cone od Jadranu.
Budimpešta, 10. januarja s. »Pesti Naplo« poroča, da namerava min. predsednik groi Betlileu odpotovati v Rim, da se pogaja z Mussolinijem Od zadnjega zasedanja Sveta Društva narodov v Ženevi jc znano, da Visijo med Madžarsko in Jugoslavijo pogajanja o vprašanju madžarske proste lu-ke ob Jadranu. Ker pride pri tem v poštev tudi Reka. se je pojavila misel Bethieuovc poti v Rim, ki naj bi se tudi z Mussolinijem pogajal o vprašanju pristanišča. V krogih vladnih strank pričakujejo, da bo ob priliki tega obisko sklenjenih več gospodarskih in političnih pogodb.
Budimpešta, 10. januarja s. K poročilu o skorajšnjem potova <ju grofa Bethlcna v Rim poroča »A ReggelU: Kes jc, da se je v madžarskih uradnih krogih z ozirom na pogajanja med Madžarsko iu Jugoslavijo glede proste luke ob Jadranu pojavila misel, naj bi min. predsednik potoval v Rim. To uaj bi storil posebno že radi tega, ker
Zaleski o aktualnih političnih problemih
Poljska vodi miroljubno politiko, toda se zaveda nevarnosti, ki ji pretijo. — Poljske meje nedotakljive.
čijc. Na drugi strani menim, da tolmačijo javno mnenje vse Poljske, da ne bi na Polj» skem nihče pristal na to, da sc dobri prijateljski odnošaji dosežejo za ceno rc» vizije naših zapadnih mej. Mi nc bomo za nobeno ceno odstopili niti pedi pomorjan» ske ali šlezijske zemlje, ki jc že stoletja, poljska. Upam, da bo to napravilo konec tudi raznim načrtom, ki jih pošiljajo v svet. da naj bi sc poljski koridor zamenjal /a Litvo ali Klajpcdo. Taki načrti samo vznemirjajo Evropo in pospešujejo delo ro» varjev in onih, ki hočejo napasti medna» rodno antanto.
Glede razmerja do Rusije jc minister iz» javil, da je prepričan, da sc bo kljub ne» katerim težavam, ki jih ima poljska peli» tika na vzhodu, vendar ohranil mir 11a ta način, da se bosta obe državi držali med» narodnih obveznosti, ki sta jih prevzeli. Absolutna neodvisnost baltskih držav pa je ena izmed dogem poljske zunanje politi» ke. Litva jc edina baltiška država, s katero Poljska ne živi v takih odnošajih, kot bi želela.
Bombni atentat
Lizbona, 10. januarja, (be.) Včeraj je več neznancev vrglo proti tukajšnji ccrkvi sv. Boštjana bombo, ki pa je povzročila le stvarno škodo.
je Italija na madžarsko-jugoslovenskih' pogajanjih glede take luke zelo interesirana. Grof Bethlen naj bi v Rimu v direktnem razgovoru z Mussolinijem rešil to vprašanje. Odločilen sklep še 111 bil storjen.
Beograd, 10. januarja, lo. V beograjskih političnih krogih se je danes razširila vest, dit groi Bethlen potuje iz Budimpešte v Rim. Temu potu sc pripisuje velika važnost. Naglasa se, da je to ena izmed akcij Italije za izoliranje naše države. Kolikor se trdi v Beogradu, gre za to, da se ined Italijo in Madžarsko sklene nov pakt prijateljstva. Pri tem sestanku Bethlena z Mussolinijem bi se razpravljalo in rešilo tudi vprašanje kraljestva na Madžarskem. Bethlen pritiska v korist Albrehta. Za kompenzacijo naj bi se poročil z italijansko princezinjo. Razen tega bi Madžari dobili na Rekj svobodno cono.
Varšava, 10. januarja, s. Ka otvoritvenem banketu nove Poljske studijske družbe za mednarodne probleme je povzel besedo tu» di zunanji minister Zaleski, ki jc dejal med drugim:
Temelji poljske zunanje politike so abso» lutno postavljeni. Ta politika stremi za ohranitvijo miru in za splošno konsolida» cijo. Po izkušnjah stoletnega hlapčevstva smo kljub temu. da jc prišlo po velikih tc» žavah med narodi do pomirjenja, prepri» čani, da obstojajo nevarnosti, ki jih nc smemo pustiti iz vida. Mi jih sodimo mir» no in sc pripravljamo, da sc jim lahko, ako bi bilo treba, postavimo uspešno v bran. Razvoj in izpopolnitev Društva narodov zavisi v prvi vrsti od tega, da sc vse države drže obveznosti pakta in posebno čl. 10. Društva narodov. 2al ne morem ugotoviti, da bi jih res vsi člani zadovoljivo izpolnje» vali. Čc trdim to, mislim na naše sosede na zapadu, ki razvijajo v zadnjem času živah» no propagandno ofenzivo, ki nikakor ni v skladu z določbami čl. 10. pakta Društva narodov. Menim, da ta propaganda ni sa» mo v nasprotju s paktom, temveč tudi ne» varna za splošni mir.
Kar se tiče Nemčije, želimo vsi Poljaki brez izjeme, da bi živeli z njo v čimbolj prijateljskih odnošajih. to pa iz več vzro» kov, predvsem iz gospodarskih. Tako pri« zadevanje je v interesu Poljske in Nem»
Volilna ofenziva SDS na celi črti
Edina resna nasprotnika SOS in SLS. — Krasno uspeli shodi in sestanki kandidatov SDS v obeh oblastih.
V	nedeljo so se vršili v trinogih krajih obeh oblasti izvrstno obiskani in vseskozi uspešni sfcodi SDS, katere krepka politična ofenziva bndi'v narodu vedno večji odmev ter obeta za voiitve najlepših uspehov. Povsod je videti, kako je omajano zaupanje ljudstva v nesrečno politiko klerikalne stranke, katera z veliko muko in le z brezobzirno zlorabo vere in cerkve brani svoje omajane postojanke. Med radičevci je opažati .splošno zmešnjavo. Ta stranka bo do-fivela pri volitvah strahovit polom. Napredni kmetje povsod uvidevajo, da jih je g. Pucelj. speljal v nemogočo in do skrajnosti mučno situacijo in da je politika Radiceve stranke, " kateri se je udinjal g. Pucelj, našemu kmečkemu ljudstvo prinesia samo škodo, bivši samozavestni SKS pa blamažo in razočaranje. Druge stranke se med ljudstvom skoraj ne pojavljajo, zlasti ker gredo pristaši NSS povsod z demokrati. O radikalih ni vredno govoriti, nie ljudstvo prezira in napredni ljudje vedo, da so radikalske kandidature, v kolikor se pojavljajo, lc — klerikalcem všeč. Po nekaterih okrajih razvijajo živahno agitacijo socijalisti, a njihovi izgledi so neznatni. Situacija pa deželi je ta, da si stoijta nasproti samo dva resna nasprotnika: samostojni demokrati in ž njimi združeni narodni socijalisti ter klerikalci. O nedeljskih shodili in sestankih SDS smo prejeli danes sledeča poročila;
V	poljanski dolini so se vršili trije izvrstno uspeli shodi, na katerih je govoril nosilec liste za kranjski srez doktor Kramer. Popoldne ob 2. se je vršil shod na Fužinah za volilce občine Oslica, kateremu je predsedoval župan gospod ]. Jezeršek. Na zborovališču. ki so ga volilci napolnili do zadnjega kotička, sta govorila dr. Kramer ip dr. Rapč. Oglasil se je tudi pristaš bivše SKS gospod Telban-Kolar, ki je izjavil, da se z izvajanji govornikov popolnoma strinja ter je volilce opozarjal, naj ne nasedajo več raznim obljubkarjem. Popoldne se je vršil v Sokulskeni domu v Gorenji vasi dobro obiskan javen volilni shod, katerega se jc udeležil tudi domači klerikalni kandidat Uršič-Presavc. Skupil jo je tako. da so on in trije, štirje njegovi pristaši postali popolnoma krotki ter so na koncu zborovanja prijazno poslovili od dr. Кгашегја. Zvečei ob 7. je sovoril dr. Kramer v gostilni g. Peter-lina v Poljanah ter je ob splošnem odobravanju volilcev razvil program SDS za delo v oblastnih samoupravah.
V	radovljiškem.okraju je nosilec liste SDS g. Ambrožič imel več lepo uspelih sestankov ter v Gorjah krasen shod. na katerem je ob splošaejn odobravanju tudi dosedanjih nasprotnikov razvil gospodarski program SDS.
V	logaškem okraju se je vršil v zavednih Žiberšah sijajen shod SDS. kjer je razvil svoj program naš kandidat s. Valentin £\>lia:išek. Tudi v lioteder-šici, ki jc stara napredna trdnjava, je bil ob ogromni udeležbi odobren program g. Poljanska.
Živahno volilno gihanje je v Beli Krajini. Posebno pomembna sta bila nedeljska javna shoda v Črnomlju (sklicala SDS) in v Gradacu (sklicala HSS). Shod v Črnomlju je vodil Karel Millier, govorila pa sta g. Chnermati iz Ljubljane in ob posebni pozornosti zelo inuogobrojnega poslušalstva naš nosilec liste g. Julij Mazelle, ki. je razvil gospodarski program, katerega so zborovalci soglasno odobril:. Za Puclja se je poskušal zavzeti črnomaljski župan, a brez. konkretnih podatkov. Pri resoluciji zoper znižanje uvozne carine na vino. ie neki vinogradnik ugovarjal, češ da treba Francozom to dati. Resolucija pa je bila soglasno sprejeta.
V	Gradacu je ogromna množina zbo-
Kakor avstrijski generali
Klerikalni kclodvodie vodilo volise boje čimdalie bolj po vzoru in po poti avstrijskih generalov. Cira bolj se je bližal po. Jota Avstrije in čim bolj so bili generali- temeni, tem oi&rsttie ie poročal general Hoiter o zmagah nemšl&sa orožja. Bolj ko smo se bližali koncu svetovne vojne tem pogostejši so bili aafecri to tem večkrat so vojaki prisega!: in tem številnejši so bili poživi, da treba »durcfabaltea« (vzdržati). Čer noč je prišlo razsulo in avstrijska »> neraliieta se jc razkropila v divjem begu.
Tako bo čisto gotovo tudi konec SLS in rjeaifc aeacraJov. 2e zadnje volitve v »Zbor uico za trgovino in industrijo«, kjer so bili klerikalci navzlic svoji zvezi s štirimi drugimi srrankarni, po * notah tepem« in so dobili od 45 mandatov samo 7, so dovolj ;ai-ea mémento za kiorikalizem v Sloveniji. Baš to pa œeada klerikalce v obup-si situaciji podžiga, tla pri sedanjih volitvah v oblasrae skupščine pritiskajo ca vseh kcccib is krstih. da bi dobH; kot na-dcacKilo za svoje izgublieue glasove, vo-liine Iso&izt od pristašev drug& strank.
Zato ;c dr. Korošec ca Vrhniki jokaj e сгзапја! kako svoboiJaasisesa ia tolerantna je SLS in kako si ona ničesar drugega ce želi kot »tekmovanje z uma svitton mečemc z drozimi strankami
Klerikalna praksa ie seveda lokavost dr. Korošca postavila že tisočkrat na laž. Na deželi poje leča in spovedaica in brezpri-imeren klerikalni teror divja uad ubogim slovenskim kmetom. V Ljubljani pa piše r Slovenec« za naivne ljudi o tem. kako treba," da bodo te volitve »protest proti centra !izmo«, protest proti neslovenski politiki SDS in SKS«, protest proti nemorajsemo
rovaicev zahtevala izvolitev predsednika. Radičevcein, ki jih je bilo komaj 10 •in klerikalcem ui uič pomagalo, dasi so zavlačevali otvoritev shoda. Za pred-sednika je bil izvoljen g. Mazelle. ki je dal besedo radičevskemu nosilcu Štub-lerju, da bi ljudstvo videlo kaj ve in zna. Štubler pa ni razvil nič programa. Govoril je mnogo o korupciji, ki jo se-daj že skoraj dve leti radičevci nnkonci drže. Uvozne carine na vino je zamolčal, pač pa ua vso moč hvalil, da se uradnikom znižajo plače. Nato sta gg. Cunerman in Mazelle točko za točko ovrgla Štublerjevo govoričenje, g. Mazelle pa je razvil program oblasti in kaj hočemo v oblastni skupščini doseči. Tako je shod prevzela SDS, ki ga je stvarno uporabila za agitacijo. Nosilec radičevske liste g. Stubier je od samega razočaranja na svojo revščino izgubil ravnotežje in začel kričati, da je čisto prav, da se uvažajo francoska vina. češ si bo vsaj tudi kmet lahko privoščil šampanjaa. Zborovalci so se temu izbruhu sovraštva proti domačim vinogradnikom smejali in zgražali, vsi pa so •videli, da je SKS izgubila pamet. Zbora v Črnomlja in Gradacu sta sijajna otvoritev volilne bitke v Beli Krajini, kjer se bo ljudstvo v borbi med prof. Jarçeni iz Ljubljane in našim Julijem Mazelle-tom odločilo za domačina,
V mariborski oblasti
Sv. Lenart v Slov. goricah. Za volitve v oblastno skupščino je naše delo v polnem teku. Nosilec liste g. Vračič marljivo obiskuje poedine organizacije in občine. Vsa znamenja kažejo, da se bomo dobro odrezali. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je bil v nedeljo, dne 9. ja-nuarja prvi veliki shod naše stranke v tem klerikalnem kraju, na katerem sta poročala kandidat Vračič in dr. Gori-šek. Zborovalci so soglasno odobravali naš politični in gospodarski program.
Ob 3. popoldne se je vrši! shod pri Mariji Snežni ob Muri v naši najsevernejši fari, kjer nismo imeli dosedaj organizacije. V prostorih gostilne Krisper je poslušalo nad 100 ljudi poslanca dr. Pivka, nosilca liste Vračiča in dr. Go-rišeka. nakar se je ustanovila nova krajevna organizacija SDS.
Krasen uspeh je imel dr. Pivko tudi pri Sv. Lenartu, kjer se je vršilo zborovanje ob 8. zvečer. Razen tržanov je bilo navzočih 70 volilcev iz okolice, nekateri celo iz oddaljenih vasi. Zborovanje je bih manifestacija za politična načela SDS in Imeli smo vtis. da se v sv. lenarškem okraju tako naglo jasni, da bo to težko občutila nasprotna stran-ka. ki je -smatrala ta okraj doslej za •svojo izključno last
Rogaška Slatina. Prvo zborovanje nosilca liste za šmarski srez ie bilo v. Zeta lah pri Svenšku. Sobe so-bile polne občinstva in navzoči so bili štirje župani. Zborovanje je otvoril g. Vi d gaj in g. Perkovič je s svojim delovnim programom tako navduši! zborovalee. da so razen treh vsi izjavili, da bodo glasovali za SDS. Radič pri nas nima več mesta in Pucelj-še manj.
Ptuj. V nedeljo 9. januarja se je vrši-lo v Ptuju ob 10. dopoldne veliko zborovanje v Narodnem domu. Ob tej priliki so se volilcem predstavili kandidati za oblastno skupščino g. Petovar. Mikša. Biažek in drugi. G. Petovar je pojasnil kmetskim volilcem delovni program SDS za oblastne skupščine, nakar je posl. dr. Pivko v ostrem govoru raz-galil metode ničvredne politike radikalov, radičevcev in klerikalcev ter pokazal pot, po.kateri mora naš narod korakati, ako hoče priti na višjo stopnjo blagostanja. Zborovanja so se udeležili posestniki iz bližnje in daljne okolice. Govoril je tudi g. Mohorko. nosilec liste za mesto Maribor. Vsi govorniki so želi živahno odobravanje.
partizaastvu.il Ta protest, da mora biti »soglasen, enouušen, veličasten^. 23. laauar »mora ua program SLS priseči zopet vse slovensko ljudstvo-. Tako ia ua sličeu načic ponavljajo klerikalci, ko jim voda1 teče v grlo, svoje stare, obrabljene ia sleparske vokhie šlagerje.
Zakaj ueki ie potreba, da bi sedeli v oblastnih skupščinah sami klerikalci? Ali uj pametnejSe, da bo še kdo drugi v teh zastopih, ki bo klerikalcem aa prste gledal in povzdignil glas, če bodo uganjali take svinjarije kot so jih v bivšem deželnem odboru? V interesu samih klerikalcev bi bilo, da pride v oblastne skupščine tem jiičja, tem sposobnejša opozicija, da ne bodo klerikalni kolovodje sami ped enim kiobu-kcm.
Čc pa tuj se že vrše oblastne volitve v znamenju protesta, poten": pa ie ca dlani, da mora veljati protest nesposobnosti in vrtoglavosti klerikalne politike, y je v zadnjih sedmih letih vss zaiurala. Ako bi bn slovenski kmet svoboden in ne podlegal terorju brezvestne poiilikujoče duhovščine, bi brozdvoma obračunal s klerikalnimi gene-rafi, ker ni niti v njegovo srečo, siti v njegovo čast, da klerikalce stranke še ni doletela ista usoda kakor Avstrijo, klerikalcih kolovodij pa isti ротаг kakor avstrijske generale. Ako klerikalci mislijo, da jim bodo potapljajoče barko reševali sedaj pristaši drugih strank, se bridko varajo. Še osel gre samo enkrat na led. Ta izrek poznajo sedaj celo tudi komunisti.
Po vse j Sfoveniii гге glas, le „Domovina" je za nas!
Nadaljevanje proračunske razprave v finančnem odboru
Beograd, 10. januarja p. Danes se je zopet sestal plénum finančnega odbora in nadaljeval načelno debato o proračunu za leto 1927-38. Seja je trajala od 16. do 19. Kritiko budžeta je otvoril dr. Slavko Sečerov s koastatacijo, da je današnji finančni minister na žalost v celoti- sprejel ekspoze svojega predhodnika ш da nadaljuje staro politiko v prevari, da jc proračun v uavnotežjo to da je. v njem veliko prihrankov. Naš bud-žet je stalno v deficita ia je pričakovati po podatkih samega finančnega ministrstva, da bodo v prihodnjem letu dohodki zopet manjši, kot so prara&ffii, vsled česar bomo imeli uov deficit. Ficartcm min»ter n; povedal nič kaj misli .storiti za safcaciio gospodarske krize. V odgovoru minister Marko-vič priznava, da konkretno гД navedel vseh mer, katere namerava, izgovarja pa se s tem, da le to zelo veliko ia komplicirano vprašanje.
. Radičevec Nikola Prek a jc konstatira!, da ie naš kmeiski stan v zelo težki krizi ter je iskreno priznal, da vlada ničesar ne stori za ozdravljenje gospodarske krize.
Nato je govoril dr. Ladislav Polič, ki je izjavil,-da se popolnoma strinja s kritiko posl. Preka. čudi se pa, kako more Prcka vendarle glasovati za hudžet Preko-.-a kritika je najboljši dokaz, da.so ugovori opozicije opravičeni. Obširno govori proti aa-črmi, kako je bila sestavljena poslednja Uztmovičeva vlada. Vlada nima nobenega delovnega programa in on dvom.', da bo današnja vlada sprejela zakon o centralni upravi to o neposrednih davkih. Vpra, kaj ie z anketnim odborom. Al;o je Paš:i umrl. s tem preiskava ni postala brezpredmetna. Glede budžeta pravi, da ni realen, da ie pola deficita, da so redakcije fiktivne to pravzaprav izvedene samo v knjigovodstvu Vpraša radičevce a!i bodo ostali dosledni obljubam svojega šefa Sti. Radiča, ki je zahteval, da se vojni proračun zmanjša za eno milijardo, dispozicijski fond рз ?.a 100 milijonov. 7. narodom ss ae sme delati noben eksperiment več. Glasoval bo proti.
Finančni odbor bo jutri nadaljeval delo.
Bolezen prof. Cvijica
Boogesd, 10. januarja, r. Bolezen profo» sorja Jo v ar; a Cvijica se je zopst poslabšala. Med številnimi drugimi posetniki je g. Cvi» jiča obiskal tudi kralj, ki se ves čas živali» no interesira za zdravje našega učenjaka.
krenile na bolje
Baogtad, 10. januarja, p. Zvečer se je Vaš dopisnik- informiral v sauaiori.iu ua Vračam o • zdravstvenem .stanju dr. Rvbara. Odgovorili so mu, aa je staaje bolnika pre» -cej dobro, da se jc zelo rboljšalo in da so zdravniki v splo&jein zadovoljni
lavidovice-
ičevicev! m
vi demokrati v em fronti
Sušak, 10. januarja, n. SDS in Davide vičevi demokrati bodo te dni izdali skupen proglas na narod o priliki oblastnih volite.-. V glavnem ee volilna borba kieče v dveh smereh: za radičevščmo in proti njej. Za uedeijo se pripravlja na Susaku velika шаз nifestacija za jugoslovensko misel ua Pri« morju, pa proti Radiču. «Novi list», ki jc postal radičevski, je redi tega ves razburs jen. To je dobro znamenje za SDS.
Incident ob crnogorsko-
Podgcrica, 10. januarja, d. Tu se je clo? godil nov obmejni incident. Kmet Vaša Preljevič je prekoračil albansko mojo, da privede nazaj svojo živino. Na albanskem ozemlju ga je ustrelil albanski orožnik. To jc naše ljudi tako razburilo, da so hoteli г orožjem prestopiti mejo iu se maščevati Poslan je bil odred naše vojske, da prepiu» či spopad.
Razgnan shod iederalistov v Osijek«
Oiijcfc, 10. januarja, c. Včeraj je imel takocvani Hrvatski blok skupščino na trgu v spodnjem mestu Govoril je tudi vodja osjeških neodvisnih delavcev prof. Božidar Matinio. Zato je redarstvo shod *> puškam: razgnalo. Tudi voditelj neodvisnih delav« cev dr. Sima Maritovič je imel sestanek ne* odvisnih delavcev. To je bil prvi javni nas stop dr. S. Merkorica, odkar je bil izpuščen iz zapora.
Politične beležke
Gonja proti uredništvu
Na vseh shodih po deželi je opaziti, da feaajo radičevski agitatorji nalogo med ljudstvom širiti mržnio proti javnim nameščencem. Oficîjciai ia aeoticL'elni govorniki bivše 6KS so ua delu, da slikajo prav po klerikalnem vzorca državne uslužbence vseh vrst, kakor požeruhe, ki a« delajo nič in ki je ;reba prejemka še znižati. Na shodu aa Raki se je to oiiciietao potrdilo tudi cd Samega vodje t? stranke g. Puciia. Najbolj imajo aa piki učiteljstvo, ki mu ue privoščijo plač To le zahvala raznim učiteljem in državnim nameščencem. Id podpirajo HSS Na nedeljskem shoda v Gradacu je nosilcc radičevske liste g. Stubier Izvajajoč program bivše SKS hvalil Radiča, da je nameščencem vzel drasirjske dok'adc. češ da se ша-stijo na stroške kmeta. V:a-čamo sc torel v čase, ko je паЈз SLS kričala, da uradniki samo žro, žro ia žro samo s to razlikr da se je tedaj poleg SLS poja\ila SKS. ki je svoječasno bila napredna т tedaj te demagogije m ugarijala.
Reševanje nemške viadne krize
Dr. Curtius poverjen s sestavo vlade. — Izid formalnih pogajanj s strankami odvisen od stališča posameznih strank.
Prizadevanja za sestavo nove vlado so se
Berlin, 10. јадиагјз. e. Listi poročajo, da je predsednik Hindenburg povabil danes najprej vodjo socijaino - demokratske dr-žavnozborske frakcije poslanca Mûllcr-Franlila in ga naprosil, naj prične pogajanja s strankami radi sestave nove vlade. Kakor porota ..Mouiags - Poste, bo Miiller-Fracketi ta nalog odklouil. Nato bo državni predsednik po parhmientamem običaju poveril sestavo nove vlade voditelju nacijoua-listov groiu Westarpu. Grof Westarp si ba izprosil èas za pomislek, on začno vsaj îor-шеша pogajanja s strankami Ker se bo njegov poskuz brez dvoma izjalovil, bo predsednik uato poveril scetavo vlade državnemu gospodarskemu ministru Ur. Curtiusu. Če se tudi ta poskus ponesreči, bo treba vze'i državnejn kacelerjy zoj>et iz vrst centruma, ki bo, kakor ilr. Mars, vodil kabine!, navezan na uevlralaost sodjahiih demokratov.
danes nadaljevala vse dopoldne. Kakor se izve iz parlamentarnih krogov, je državai predsednik sprejel predsednika državnega zbora Loebeja, da bi so z njim razgovuril o parlamentarnem [»ipžaju V zvezi s tem je Uindeuburg sprejel voditelja bavarske ljudsko stranke stolnega kapitnlarja LeičhU in jH-edéednika goajiodari&r: zver« profesorja Bredta. Poaoveu razgovor z voditelji velikih frakcij v tem Stadiju krize ui bil predviden, ker so že pred prazniki obrazložili sveja t-tališča. RazgOvor s predsednikom Loebe-jem ui imel nobene^ us;jeba. Domnev^ se, da bo Ilindenburg ti>veril sestavo vlade državnemu gospodarskemu ministru. Državni predr-sdnik je sprejel popoldne dr. Curtins.i ter mu poveri! sestavo vlade.' Curtius si odločitev pridržal.
Kočljiv položaj za Angleže na Kitajskem
Vse angleške koncesije izgubljene? — Angleška irgovina prenehala poslovati. — Konzuli prosijo svoje vlade za vojaško pomoč. — Ofenziva proti Kantom?
hoče -Viigliia postopati razs'vin<v in ne s sihj Kantcnsk.-; vlada je s-eda- ua razpotju in l4 morala dciazati svojo sposobuost, da si tj\ gotovi spoštovanje pravic drugih, ako hočJf
šanphaj; 10. januarja, d. Angleški konzul jc ru lastno odgovornost izročil vzdrževanje rt-da v angleški kcjtcesiji kantonskim obla-eivom. S tem korakom je postoual proti načrtu zunanjega ministrstva, ki je nameravalo branili ozemlje do skrajnega. Angleška oblasiva so izjavila Kant<;ncem. da umaknejo začasno vse čete, da bi jih v proti uslugo podpiralo kitajsko čete proti upornim цзсј-ptuîiistom. Angleži pa so nasedli iužnoki-ta.jskim četam, ki so se na ta način hitro in P"»poluoma polastile angleške koncesije. Dva funkcijoiiarja angleškega poslaništva sla so odpeljala v llankau, da preiščeta položaj, zlasti " pa, zakaj je postopal angleški koozul na lastno post Baje je angleški poslanik v Pekingu priporočal tvoji vladi, naj odslej nastopa bolj odločno.
L-ccdim. 10. januarja, (lo.) V dolini Jangtse je vso mirno. Angleži se v llankau nemoteno gibajo. Angleški trgovci eo odklonili poziv kantouskega zunanjega ministra Čena, naj zopet začno poslovati Dokler ue bodo imeii primerne garancije za sedaj in za bodočnost, ne bodo odprli svojih trgovin. tSlorningposb pravi, da ustavitev vsake trgovine najbolj Škoduje kitajskim interesom. Kitajske banke so morale ustaviti svoje delovanje in vre kreditne operacije, lladi tega ieli kan tonska vlada, da se prične zopet trgovinsko poslovanje. <limesa pravijo, da
da se spoštujejo njene pravice.
London. 10. januarja, d. Keuterjev ur;j5 poroča iz Šangliaja: Iz iapou&kegà vira se ^ Јчп-očalo, lia so kitajske čete zat«dle več an» gleških uaselbin v BLiukjacgu. potrjuje da ldtajske čete ue morcio vadj-ževati mini na angleški koncesiji, ki ie zato v veliki nevarnosti pred naraščajočo močjo fanatiianj množice nacijonalistov. Cariniki so se okrcali na ameriško ladjo.
Sanghaj, 10. januarja, d. V Hankau je priplulo pet ameriških ruiiloev. Semkaj ie do-sfjel po reki Jangtse pni transport biegimcev iz Hankau, 50 ameriških in 350 angleških žena in otrok, večinoma rodbine trgovcev in misijonarjev iz liankau in okolice. Ker ni mogoče on vest i ua varuo vse tukajšnje inozemske kolonije, lil šteje kakili 4fi.OOO duši so v petek zaprosili vsi konzuli svoje vlada za nujno vojaško pomoč, ker so sedaj ver. ali manj v opaanosti vsi inoaemn in ne sama Angleži.	'
London. 10. januarja, s. Kakor ' poroča <Daily Mail- iz Pekinga, se je pričela ofenziva zavezniških čet proti Iiantoccem. O-J? «elki maršala Vupejfuja to baje pri Hunauu izvojevali dve odločilni zmagi.
Ameriška petrolejska politika
Resna nevarnost vojne v Ameriki. —- Burna debata v washing-loBskem parlamentu. — Vse gre le za petrolejske vrelce v Mehiki.
Washington, 10. januar ja, d. Zadnja seja sanaia Je bila izredno zanimiva. Nastopili »o demokratski senatorji in napadali vlado zaradi ajeae politike v srednji Ameriki. Debato je načel senator Rec»i z daljšim govorom, v katerem je izjavi), da so vesti o gotovih izjavah oekega višjeaa funkcijouar.ia Bele his>j, iui. iiiikacija. Potem je povzel besedo demokrat Roflin, ki je potom predsednika senata posvari] vlado, uaj nikar ne tira naroda v vojno radi osebnih interesov nekaterih petrolejskib maguatov. Njegov tovariš Wbeelér je dejaJ, da Ze<'injene države zatirajo Nikaaguo. Senator bhipsteod, zastopnik stranke farmarjev in delavcev, ie dejal, da mora kongres vedeti, zakaj mora uarod v vojno, ako lo že mora biti. Naslednja dva govornika, člana republikanske stranke, sta zagovarjala politiko predsednika Coolidgea. Vodja vladne stranke, Curlis, je zaprosil ee-nat, uaj zaenkrat no uačue debate o tej kočljivi zadevi, dokler drživni tajnik Kellogg ue [>oda še ta te-len obširno j-oročilo o položaju v odboru za zunanje zadeve. Ue])ubli-kaaec lÀiige je vprašal, ali kritiki, ki so prenagli s svojo sodbo, ue pomislijo, da gre za življenje in last ameriških državljanov.
Mexico City, 10. januarja. 4. Predsednik republike Celles ie sprejel skupino ameriških uovinarjev. pisateljev, duhovnikov in trgovcev, ki so prišli semkaj, da se na licu mesta informirajo o napetosti med Zedinje-nimi državami in Mehiko. Predsednik jim je
izjavil, da ie pripravljen predložiti «por, Vj je nastal med obema državama тгмii uo vega j>etrolejskega zakoni v Mehiki haaške-ши razsodišču, ako je lo edtna pot, da s-», zadeva poravna in da puste Zedinjene države njegovo deželo ua miru. Ca lies je d-da bi "Uresničenje * washingtonske. pretnj-», prekliiati priznanje njegove vlade, imelo za posledico takojšnji izbruh revolucijo v Mehiki, kar bi njeni sovražniki smatrali za vzpodbudo k nadaljuj akciji Naglašal ј"1-, da bi že itak prišla suverenost Mehike v nevarnost, ako bi se sr^ir z 2Sedinjenimi državami predložil haaškemu razKjdišcu Predjfcdjj.il-: je prizual, da so revoiucijonarni elementi že na delu, vendar jih ima vlada v kleščah in vsakega, ki ga zaloti, elrogo kaznuje. Vnlcd novega petrolejakega zakona nimajo petrolejske družbe škode Kdor Je prišel do svoje posesti pred letom 1917., jo lahko \ zame v najem za 60 let, po preteku te dol«e Pa se иајеш шоге [jodaljSali za nalal'uili •M let.
Kar sc- tiče Nikaragae, je govoril predsednik Calie-s o zgodovini le dežele in uag!;išal svoje naziranje, da zahteve Diaza kot k-vj-servativuega predsednika te republike niro upravičene. Ako bi šibe, bi bilo potem v ?:>-karagui kar dvoje kabinetov; eden bi bil vlada sile in nezakonitosti, drugi pa vlada zakonitosti. Mehika je priznala vlado zai'-nitosli, Zedinjene države pa kabinet sile in nezakonitosti.
Napredek levice v francoskem senatu
Pariz, 10. januarja, d. Včeraj so se po vsej Franciji vršile voiitve za eno tretjino novih senatorjev. Oddati* je bilo treba W8 mandatov. Takoj je bilo izvoljenih 63 senatorjev, in sicer dva konservativca. 17 republikancev, 14 levičarskih republikancev. 6 neodvisnih radikalov. 20 radikalov iri socialističnih radikalov, en socijalistični republikanec iD trije socijalisti. V -H okrajih je potrebna ožja volitev.
Med izvoljenimi ali zopet izvoljenimi so tudi minister Barthou. Perct, nred-sedntk zbornice Leon Berard. Cailluux-Laval. Jourdain. Clementel. Bienvenu-Martin. Victor Boret. Jonnart. Dalbiez, Feruand David in Renoult. Med onim!, ki niso bili izvoljeni, ie tudi bivši minister François Albert V ožjih volitvah so predsednik senata do Selves. bivši predsednik republike Millerand. bivša ministra Stee;c in Klet/. Dariac in Pams.
Pariz, 10. januarja, (bc.) Po končnem izidu senatnih volitev ic morala včeraj odstopiti desnica ie\ ici deset mandatov.
Slike iz svobodae Italije
Tarin, 10. januarja, o. V C'»ll«gJU so odkrili včeraj veliko zalago orožja. Neki član tašistovskega uaraščaja je izsledil cev puške, ki je bila zakopana v zemljo. Opozoril ie na to takoj orožnike, li: so našli tamkai še i>t pušk, več velikih zabojev patron, lo zabojev ročnih grauat, 2 cevi želatine, razne dele strojnic in ~o čelad, ki so imele za eu-blem srp in kladivo. Oblasti so uvedle pro-ijkavo.
Milan, 10. januarja, d. Policija je prijela bivšega inšpektorja v ministrstvu za obnovo porušenih krajev Mora. ki ga je iskala že pet let Moro je leta 1021. kut upravnik dr-žavnih skladišč ponev eril uad milijon lir državnega denarja. Sodiffie v Previsu ga je obsodilo na sedem let ječe. Moru pa se j®
poài4ïêilo pobegnili iz kazailnke iu je prišel na Dunaj. Kasneje se in pod napačnim ime-
-	...	îasîiiTii] v
--U, .----.	. .
nila dve dragoceni sliki, delo Cesara de ■-ta ia Bolticellija. Ti sliki je zastavi! knez Giuseppe Saiaseverino Sanbia=i «ii Сашраи«-, ki stanuje v Rimu, nekemu tukajšnjemu hotelirju. Sedaj je bila podana proti knezu ovadba radi sleparije, ker je prevzel od ae-kega slarinarja v Rimu še druge tlikc. ba;e jih je bilo ki jih pa ni plačal
Razsodba v praškem vohunskem procesu
Pra^a. 10. januarja, s. V' komunistični razpravi jc bila dan«> ob 9. dojjoldnc ra; < glašesa razsodba. Obtoženi Simuuvk je bil obso.icn ua tri, Vodička na štiri in Krztu' nov oa tri leta težke ječe. i>ledn;i bo po odsluženi ka/ui izgnan z ozemlja čtškosloviis škc republike. Dva obtoženca sta bila c-b» sojina ca tri oziroma, dva incsoca ječe. Borcko-va in Sprinzcl sta bila oproščena.
Grozen požar v kmu
Montrent, 10. januarja, (bc.) To poskd--ojih vesteh je največ žrtev pri p-c-zarj v tukajšnjem kineasato^raiu med otroci, ki v« jih prt zipušcJtiju goreče galerije pohodili bcčcci Ijndju ali pa so se zadušili v <kr.... V mrtvašnici leži 76 trupel dečkov iu de-
Montrcdl, 10. januarja, s. Гг; katastrofi v kinematografu in ne v gledališču, kakor se je prvotno poročilo, so, ko so daii za a« men je za alarm, najprej izpraznili parter. Panika pa je castala med otroci ki so sc nahajali ua galeriji- Med glasnim kričanjem so se skušali rešiti po nekih zavitih stopni» caL pri čemer so postali žrtve gneče, šte vilo ranjenih sc ccni na 50. dočim so dose, daj potegnili iz stopnišča 77 trupU dcekov in deklic.
Žene velikih strasti
Danes ob 4., УЛ, V,8., in 9. url:
velika premijera
„Balkaa" VOleSilia:	v glavni Vlogi odlični umetnici Fern Andra in grofica Esterhazy. — Usoda glasovitib žena v osmih dejanjih. — Krasni film.
Kraljeva plesalka. Ljubezen kralja z malo šarmantno plesalko Cleo de Merode in prin-ceze Chinay s ciganom Risom. Divja ljubezen. — Film sijaja, lahkoumnosti in lepoie
KINO «LJUBLJANSKI DVOR»
Svečana proslava rojstnega dne kraljice Marije
Kakor o prilika kraljevega rojstnega dne, tako je prebivalstvo tudi v nedeljo, na rojstni dan kraljice Marije pokazalo svoja patrijotična čustva. Javna in deloma tudi privartna poslopja so bila okrašena z zastavami, po cerkvah pa so se vršile svečane zahvalne daritve.
Posebno slovesno je praznoval rojstni dan kraljice Beograd. V saborni cerkvi je bila slovesna služba božja, katero je daroval patrijarh Dimitrije in so ji prisostvovali': kralj in kraljica, vsi v Beogradu navaoči člani vlade, predsednik narodne skupščine Marko Trif-kovič s poslanci, diplomatski zbor, ad-miraliteta in generaliteta ter številno občinstvo. V cerkvi je patrijarh pozdravil kraljiao ter ji osebno čestital k rojstnemu dnevu. Od treh do štirih popoldne so koncertirale na Kalimegda-nu, na Teraztah in v Karagiorgjevem parku vojaške godbe, ob 10. zvečer pa se je pričel veliki dvorni ples. Pred dvorom se je zbrala velika množica ljudstva. Orožniki so le s težavo vzdrževali red. da so mogli številni avtomobili z odličnimi gosti nemoteno svojo pot. Ob 11. ponoči sta prispela tudi kralj Aleksander in kraljica Marija in vršila cercle. Araožman je bil nad vse sijajen in so bili gostje naravnost očarani nad ljubeznivostjo kraljevske dvojice.
V	Ljubljani so se vršila slovesna ccrkvena opravila v škofijski stolnici, v pravoslavni kapeli in evangeljski cerkvi in so se jih razen državnih funk-cijonarjev z velikim županom dr. Bal-tičem na čelu udeležili tudi divizijonar general Danilo Kalafatovic, zastopniki samoupravnih korporacij in tudi širši sloji prebivalstva. Pred cerkvijo je bil postavljen časten oddelek pehote, z Grada pa so bili oddani častni topovski streli. Opoldne se je vršilo pri velikem županu vpisovanje v knjigo za čestitke, zvečer pa je priredila vojaška godba po mestu bakljado, kateri se je pridružilo zlasti mnogo mladine, ki je navdušeno vzklikala kraljici in dinastiji.
V	Mariboru so se zbrali dopoldne oii-ciielni zastopniki civilnih in vojaških oblasti pri slavnostnih mašah, meščani pa so v izrednem številu prisostvovali tudi vojaški paradi na Slomškovem trgu in nato ob sviranju vojaške godbe spremljali skozi ulice strumno korakajoče vojake. V sprevodu so bili oddelki vseh mariborskih vojaških edinic, pešči podoficirske šole, sanitetni oddelek, konjenica in artiljerija. Opoldne je sprejemal veliki župan čestitke v županij-ski palači. Po mestu so visele zastave. Res eliten je bil zvečer ples oficirjev mariborske garnizije v dvorani pivovarne Union. Znatno številnejša udeležba kot zadnjič v decembru je pokazala, da meščani lažje prenesejo elit-nejše prireditve po praznikih in bližje prvega. Plesa se je udeležil komandant mesta general Kosic s celotnim oficirskim zborom, vsi v gala-uniformi in veliki župan dr. Pirkmajer ter množica zastopnikov kulturnih društev, uradov in raznih korporacij. Ob igranju vojaške godbe so se vrstili do jutra moderni plesi z valčkom in jugoslovenskim kolom, na širni galeriji pa se je razvila animirana zabava med izbrano družbo.
Celje je praznovalo rojstni dan kraljice z zahvalnimi daritvami v farni cerkvi, v pravoslavni kapeli in v protestantski cerkvi ob navzočnosti zastopnikov civilnih in državnih uradov in oblasti. Vojaštvo je bilo zlasti v cerkvi sv. Danijela in v vojašnici korpora-tivno navzoče.
Tudj po vseh ostalih mestih Jugoslavije so kraljičin rojstni dan svečano proslavili, posebno lepo na Sušaku in na Reki. kjer je generalni konzul gospod Dobrečič priredi! čajanko za 150 povabljencev z Reke in Sušaka.
Nedeljski shod v ljubljanski open
Manifestacija za neokrnjenost našega Narodnega gledališča
Udruženje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, je sklicalo za nedeljo predpol-dan v ljubljansko opero protestno zborovanje, naperjeno proti redukciji budžeta ljubljanskega Narodnega gledališča, zavoda, ki reprezentira poleg ljubljanske univerze Kulturni nivo Slovenstva doma ie pred svetom. Kakor je bilo pričakovati, je bil protestni shod izvrstno obiskan. Vsi prostori so bili gosto zasedeni in razpoloženje je bilo dokaj burno
Shod je o tvor Ц v imenu igralskega udru-ženja operni pevec g. Betetto, ki je prečita! obširno spomenico, iz katere navajamo najzanimivejša dejstva:
Narodno gledališče v Ljubljani je še pred dvema letoma šteio 260 članov Dobra petina teh ljud je morala ostaviti naš zavod iz financijelnih vzrokov. Noben odlok pa ni tako porazno zadel institucije kakor obvestilo iz Beograda, da se je v fin postavko ljubljanskega gleda.išča vrinila pomota, ki zahteva novo skrčenje proračuna za okroglo 900 tisoč Din. Sredi gledališkega leta je bil tako znižan gled. proračun za Ljubljano za 208 tisoč Din; obenem pa zahteva direkcija državnega računovodstva povračilo vsote 590 tisoč Din, ki je bila pomotoma nakazana in seveda porabljena Ta zahteva pomenja smrtni udarec ljubljanskemu gledališču; če država vztraja na tem, da se ji mora denar vrniti ln proračun skrčiti, postane položaj ljubljanske opere in drame nevzdržen in slovenska javnost bo prikrajšana za žlahtne sadove, katere je pridobila z narodnim osvobojenjem. Z novim proračunskim letom preti našemu gledališču novo znižanje bu^/eta 40 članov gledališča bo moralo biti odpuščenih To pomenja začetek konca Končno poziva govornik fin. delegata, naj informira javnost v koliko so utemeljene govorice, da se je zahteva po vrnitvi preveč uporabljenih proračunskih obrokov postavila i aktivnim sodelovanjem ljubljanske finančne delegacije.
Govor g. Betetta je bi! sprejet z velikim aplavzom in besedo je dobil predsednik Podsaveza muzičara v Ljubljani g. Brav-ničar. Ljubljanski operni orkester šteje žc sedaj sami 36 članov; če pa se izvede redukcija, pade število godbenikov na 29, torej na nivo boljšega salonskega orkestra. Poleg tega ima ljubljanski operni orkester med sličnimi ustanovam' v Jugoslaviji najnižje plače in največ dela.
G. Drenovee je prečital izjave solidarnosti, katere so Udruženju poslali zagrebški igralci, mariborsko gledališko osobje ter skladatelj prot Adamič G Jerman je prebral spomenico, katero so izročili trije upravniki naših državnih gledališč prosvetnemu ministru na zadnji konterenci v Beogradu. Memorandum pojasnjuje težave in krize ki so povsod velike, toda najobčutr.ejše v Ljubljani.
Sledili so govori predstavnikov političnih strank in prosvetnih organizacij Prof. Suš-nik se je pridruži' protestu shoda v imenu Prosvetne zveze ш SLS: za ZKD je govoril glavni tajnik Prešeren, ki se je izrekel v imenu društev, včlanjenih v ZKD. proti okrnitvi slov gledališča; Svet slušateljev ljubljanske univerze je delegiral za svojega govornika akadem ka Iskro ki je zahteval, da se vsa slovenska javnost uvrsti v enotno fronto za naše narodne in kulturne pravice. Temperamente-i in zelo učinkovit ter pozdravljen ie bil govor dr. Dinka Pucà, ki je v imenu SDS izjavil, da je vprašanje »pomote«. ki ogroža eksistenčne pravice našega gledališča zadeva postranskega značaja. Obstoj našega gledališča ie interes celokupnega naroda
Do mučnih in grotesknih prizorov jc prišlo, ko je nastopil v i'tienu radikalske stranke arhitekt R Kregat ki je pričel citati izjavo, v kateri utemeljujejo radikali potrebo redukcij Burni klici. Reducirajte korup-cijoniste!, smeh in klici »Aha! gospod kandidat za intendamsko mesto!» so govornika popolnoma sprav'li iz koncepta. Ko je
pričel potem govoriti o »slovenskiK radikalih«, se je zborovalcem povrnila dobra volja. Culi so se klici: Kje pa so? in odgovori: Tam-le stojijo vsi!, kar je izzvalo no-,ve salve smeha. A ko je g. Kregar izjavil, da bo NRS čuvala mterese našega gledališča, je publika zopet vzkipela in med splošnim nemirom in ogorčenimi klici se je moral govornik umakniti na svoj sedež.
Z velikim odobravanjem je bil sprejet še govor g I Tavčarja, ki je v imenu NSS posebno povdarjai važnost in nedotakljivost umetniškega naraščaja ter priporočal, naj bi gledališče postalo z znižanjem vstopnin privlačnejše za širše kroge.
Celo manifestacijo je lepo zaključila poetična izjava solidarnosti ljubljanskih kon-servatoristov, ki jo je prečitala gdč. Vera Pojjovičeva.
Končno je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija
ki jo je prečital g. Jerman:
Udeiežnilri javnega zborovanja, ki ga je priredilo »Udruženje gled. igralcev« Ljubljana z naslovom: »Naše gledališče pred katastrofo« v nedeljo dne 9. jan. 1927. v opernem gledališču, so po zaslišanju referatov soglasno sprejeli naslednjo resolucijo:
1.	Nar. gledališče v Ljubljani se mora ohraniti neokrnjeno v dosedanjem obsegu, ker je ta obseg minimalen in neobhodno potreben za redno uspevanje te kulturne institucije. V to svrho naj državna uprava nudi tudi za bodoče proračunsko leto v celot; vsaj one zneske, kl iih dovoljujejo Nar. gledališču v Ljubljani v Nar. skupščini sprejeti predlogi budgetskih razhodov min. prosvete za 1926-1927 leto.
2.	Nujna potreba je, da se dovolj Nar. gledališču v LJubljani virman subpozicije »zvaničniki« v dobro ostalih pozicij in sub-pozlcîj v kritje osebnih izdatkov za prevedeno in kontraktualno članstvo. V slučaju, da je to neizvedliivo, naj se dovoli Nar. gledališču v Liubl.iani naknadni kredit v višini zneska 590.000 Dhi, ki absolutno ne pomeni novo obremenitev budgeta min. prosvete, ampak je ta vsota že dovoljena po Nar. skupščini v subpoziciji »zvaničniki«.
3.	Naj se Nar. gledališču v LJubljani da пеокгпјепз dotacija budgeta f. 1926-27 z dodatkom, da sme Nar. gledališče porabit! v kritje Izdatkov, odobrenih po m'nistrstvu, tudi dohodke predstav.
je soîer Manceij izvršil tatvino denarne vreče
Kakor smo poročali že v nedeljski številki, je bila seiuacijonalna poštna tatvina v soboto popoldne pojasnjena in sicer s priznanjem šoferja Ivana Mandlja.
Pri ponovnem še intenzivnejšem zasliševanju, katero je vodil revirni nadzornik M. Močnik, se je Mandljev odpor končno zlomi! in okrog 16 ure popoldne je kratko izjavil: »Da jaz sem vzel vrečo!« Na vprašanje nadzornika Močnika, kje je denar skrit, je odvrni', da je zakopan v Dorčevi gramozni jam za bivšo kolera-barako, ne daleč evangeljskega pokopališča Po natančnem označenju mesta so takoj odšli tja kriminalni organi, ki so pa našli samo zunanjo vrečo z raznimi listinami. Šele po ponovnem zaslišanju je Mandelj v celoti podal dolgo izjavo.
Mandelj je denarno vrečo z 79.350 Din ukradel pred kolodvorom in sicer med tem. ko sta služitelia B in F donašala vrhniško in kamniško pošto Takrat je Mandelj sam stal pri odprtem avtomobilu. Vreča je ležala na tleh in takrat mu je šinila v glavo usodna misel V ugodnem trenotku je vrečo v naglici pograbil ter skočil z njo za trafiko tik glavnega kolodvora, kjer jo je skril med razne vozičke in drugo ropotijo, ki je navadno nagromadena na omenjenem prostoru Po naložitvi pošte je odpeljal avto na glavno pošto, odkoder pa se je Mandelj takoj poslovil, češ da ga predaja pošte ne briga Mandelj tedaj ni cdšel, kakor se je prvotno zagovarjal, doinov po navadni poti po Sv Petra cer.ti, marveč je odhitel na
glavni kolodvor in tamkaj poiskal vrečo v skrivališču. S plenom je krenil po Dovozni cesti za kurilnico, mimo evangeljskega pokopališča na Ljubljansko polje, kjer je za kolera-barako vrhnjo vrečo raztrgal in jo v gramozni jami zakopal Nato je denar preštel Ln odšel domov, kjer je denar izročil svojemu očetu, kovaču v tovarni za klej, Francetu Mandliu. Sam si je pridržal 350 Dia, za ostali denar pa je očetu rekel, kakor pravi sam, da ga je našel. Oče pa denarja ni hotel obdržati dolgo, marveč je poklical sinovo ženo Malko. ki je denar odnesla potem svoji materi Mariji Prašnikar-jevi, stanujoči v Plavčevem mlinu na Glin-cah
Tamkaj so na podlagi nadaljne izpovedi Mandlja, njegove žene in njene matere policijski organi slednjič v soboto ponoči denar res tudi našli skritega v pernici in stlačenega na skednju v seno.
Mandelj je bil v ponedeljek dopoldne izročen državnemu pravdništvu Njegovo ženo je policija do nadaljnega izpustila na prosto, ker ima doma enomesečnega dojenčka. Njeno mater in šdferjevega očeta pa je policija istotako obdržala v zaporu in jih zaslišuje še nadalje, da končno dožene, v koliko so sokrivi na tatvini
Katastrofa motorne ladje pri Budvi
Po poročilih iz Splita se je pri Budvi pro-šlo soboto pripetila težka nesreča na morju. Motorna ladja »Morava«, last industrijalca Žica (čegar sin, oblastni čelnik »Qr-june«. je bil te dni umorjen) je naletela na skalo ter se potopila Podrobnosti o nesreči še niso znane Ugotovljeno pa jc, da sta povodom katastrofe utonila poveljnik ladje Roko Antič, star 34 let. oženjen in oče petero otrok, ter en mornar Pet mož posadke je bilo rešenih. »Morava« je bila zavarovana.
Obup vsled bede
V noči na ponedeljek, 0.15, je službujoči stražnik Rusijan, stoječ na Zaloški cesti, nenadoma začu! iz smeri izza garnizijske bolnice oster pok. Odšel je takoj v označeno smer, trdno prepričan da se je pripetila kaka nesreča. In res, kmalu je na pločniku za poslopjem vojaške bolqice naše! na tleh moškega, ki mu je s težavo povedal, da se je pravkar ustrelil. Stražnik ie takoj z bližnje stražnice obvestil o dogodku rešilno postajo Kmalu nato je rešilni voz odpeljal dotlej še neznanega nesrečneža v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za 44!etnega bivšega dalje služečega narednika Slavka Kariža, rodom iz Sežane. Obupanec si je pognal kroglo v telo tik pod srcem. V jutranjih urah so nesrečneža prepeljali iz javne bolnice v vojaško bolnico, kjer se sedaj bori s smrtjo Pri njem so našli 260 Din gotovine in več zapečatenih pisem. Beda je spravila nesrečneža v obup Bil je pred kratkim upokojen. Materijalne prilike, poostrene radi raznih okolščin, mu niso pripustile dostojne eksistence. Na njegovo duševno stanje je vplivalo zelo depremirujo-če tudi krivično postopanje v njegovi nekdanji službi
Strašen požar v Peci
Ogenj uničil 22 hiš, med njimi lekarno, dve kavarni in orožniško vojašnico.
Dne 7 januarja, ob 1. ponoči je nastal v Ped strahovit požar, ki je skoro popolnoma opustošil celo Dečansko ulico Med drugim ie zgorela orožr.iška vojašnica, nova lekarna in nad 20 večjih trgovin ter nekaj kavarn Vnelo se je tudi več skladišč, v katerih je bil petrolej Vojska, orožništvo, policija in domače prebivalstvo, vse je bilo na nogah, da bi požar vsaj za silo omejili, a zaman.
Požar je nastal v neki krojaški delavnici, kjer so delali pozno v noč. Kako in zakaj; pa še sedaj ш znano. V bližini sta bili dve veliki skladišči petroleja. Baje ga je bilo v njih nad dva vagona Plamen se je vsied močnega vetra n?glo razširil in objel tudi obe petrolejski skladišči, nakar je bila seveda katastrofa neizogibna Nevarnost je poveča! še vihar, ki je z vso besnostjo drve! z Rugovsk-- soteske. V pai minutah so
se vnele še sosednje hiše, polagoma pa je bila vsa Dečanska ulica podobna ogromnemu ognjenemu morju Ognjeni zublji so švigali visoko proti nebu Do jutra je zgorelo 32 trgovin. 1 apoteka, dve kavarni in žandarmerijska vojašnica. Rešiti ni bilo mogoče prav ničesar, le v žandarmerijski vojašnici so s skrajnim naporom rešili del pisarne.
Radi strahovitega požara je bilo skoro vse prebivalstvo na nogah. Mobilizirana ie bila tudi žaudarmerija, policija in vojaštvo. Šele potem, ko so porušili nekaj starih stavb in je veter ponehal, so mogli vsaj deloma omejiti požar, ki je razsaja! cele tri dneve. Škoda še ni ugotovljena, računa pa se, da znaša preko 10 milijonov dinarjev.
Občni zbor Ljubljanskega Sokola
Dr. Murnik — častni starosta
V nedeljo dopoldne se je vršil v telovadnic! Narodnega doma 64 redni letni občni zbor Ljubljanskega Sokola. Udeležba članstva je bPa precej pičla, kar je dalo povod k pikrim opazka n posameznih govornikov.
Starosta br. Bogomil Kajzelj je uvodoma pozdravil navzočega župnega starosto br. dr. Krejčija in sporočil pozdrave našega Sokola, kralja Aleksandra ob priliki izročitve častnega meča. • Spomin umrlih članov so počastili navzoči z vzklikom: Slava! Govornik je nato naglašal razveseljivo dejstvo, da je nastopil naraščaj matičnega Sokola že tudi izven meja naše domovine in pri tekmovanju v Pragi odnesel izmed ju-goslovenskib vrst 1. mesto, med vsemi 174 vrstami pa 2 mesto Društvo pa ima zaznamovati še druge uspehe. Na mednarodni tekmi v Lyomf si je priborila jugoslo-venska tekmovalna vrsta 2. mesto, br. Peter Šumi pa naslov zmagovalca nad zmagovalci. V tekmovalni vrsti je bilo 5 bratov članov Ljubljanskega Sokola, in sicer: St. Vidmar, Drganc, Sršen, Šumi in Zilič. Vsi ti uspehi nudijo dokaz, da se v društvu dela strogo po sokolskem programu iu v tem pravcu se bo delalo tudi naprej Treba pa je agilneje podpreti sokolsko literaturo in pridobiti še več novega sokolskega naraščaja Priprav za letošnji Pokrajinski zlet se je treba lotiti že sedaj z vso vnemo.
Po prečitanju poslanice starešinstva JSS^ je burno aklamiran sporočil br. dr. Krejči pozdrave članov starešinstva.
Iz poročila načelnika br. Vidmarja ie posneti, da je imel prednjački zbor začetkom 1. 1926 28 članov, koncem leta pa 31. Tekom leta so bile izvršene razne naprave, kakor higijenična ureditev telovadnice, kopališče s prhami, električni ventilator v telovadnici itd Skrbno je bilo sestavljeno poročilo sestre načelnice Adele Mužinove. V preteklem letu je bil številčno posebno močan oddelek dece; telovadilo jih je ob koncu leta nad 50. Število telovadk znaša 30— 35, kar pa je za naše razmere premalo. Članstvo se je tekom leta močno trudilo s prosvetnim delom v društvu, kar je prišlo do izraza v raznih prireditvah in predavanjih. Društvo je doseglo pri svojih prireditvah izredno lepe gmotne uspehe.
Po blagajniškem poročilu br. Luce Straus-sa je občni zbor sog'asno izvoli! br. dr. V. Murnika v priznanje njegovih zaslug in dela za društvo za društvenega dosmrtnega častnega starosto.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta Bogomil Kajzelj, podstarosta dr. Fran Kandare načelnik Lojze Vrhove, na-čelnica Adela Muïmova. Odborniki: dr. A. Brenčič, Irma Bencina. Tomaž Burgsthaler. Josip Čobal, Leo Č"bular, Leo Franke, Fer-do Juvanc, Janko Milost, inž Albert Poic-nel, inž. Ignac Perko. Rudolt Rudolf, Igo Rus, Viktor Rus, Lipe Sever, Lado Simon-čič, Štefan Zigon ^tane Zilič, Luce Strauss in Evgen Tujéc Namestniki: sestri Ada Kuhar in Magda Franchetti ter br Ivan Ra-kovec, Franjo Žekar. Vladimir Šuklje in Iv. Vernik; pregledovala računov: br. Fran Barle, Veličan Fink in Otmar Pehani. Zastavonoša br. Štefan Zigon, njegov namestnik pa br Slavo Simončič
Po vsej Sloveniji gre glas,
ia п«.
»Л171П9
u
■4% >7» П9Ч1
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Liuhlianska drama
Torek. 11.: Zaprto.
Sreda, 12.: «Pahljača lady Windermere». B Četrtek, 13.: Zaprto.
Petek 14.: «Pri lepi krčmarici». Premijera. D.
Sobota, 15.: «Peterčkove poslednje sanje. Dijaška predstava pri znatno znižanih cenah.
Ljubljanska opera,
Torek. 11.: «Ples v maskah». C. Sreda, 12.: «Manon». A. četrtek, 13.: «Tannhauser». E. Potek. 14.: Zaprto
Sobota, 15.: «SeviljskJ brivec». Delavska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Mariborsko gledališče.
Torek, 11.: «Lepa Helena» C. Kuponi. Go»
stovanie qe Poličeve. Sreda, 12.: «Manon». B. Kuponi. Četrtek 13.: «Orlov» C. KuponL
Ljubica Sfiligojeva kot gost v ljubljanski «peri. Radi nenadne obolelosti gdč. Potuč-kove je uprava pozvala bivšo članico naše opere gdč. Sliligojevo, ki sedaj nastopa v Zagreba, da poje nocoj partijo Ulrice v «Ple-
su v maskah». Nadejamo se, da bo la nastop izzval v našem občinstvu obilo interesa.
Vsled obolelosti nekaterih članov ljubljanske opere in drame je bila potrebna sprememba repertoarja in s tem tudi vrstnega reda predstav. P. n. abonente opozarjamo na nov razpis abonmaja za tekoči teden.
Dijaška, odnosno mladinska predstava v ljubljanski drami. V soboto poopldne ob 4. se uprizori Golijeva mladinska igra «Peterčkove poslednje sanje» poslednjič v sezoni. Cene izredno znižane.
Jubilejna Danilova proslava v mariborskem gledališča. Kakor ie bilo že javljeno. ee proslavi sredi januarja SOletnica umetniškega delovanja Ttesiorja slovenskih igralcev, gospoda Danila z veseloigro cVečui mladenič». Kasneje se vršita še proslavi 25-letnice Pavla Rasbergerja (s «Cignom baronom») in ravnatelja opere Andra Mitroviča s premijero opere cMadame Butterfly».
Mariborska drama pripravlja Engelovo veseloigro «Večni mladenič». Geraldyjevo zakonsko dramo «Aimés», Langerjevo moderno «Periferijo» ter ljudsko igro «Revček Andrejček» Obe prvi igri bi bili že uprizorjeni, da ni obolela članica, ki inja v obeli glavno ulogo Iz istega razloga in pa radi praznikov so morali tudi gg abenenti čakati daljo časa kot navadno na nadaljne predstave.
Smrt češkega skladatelja C. M. Hrazdire.
Kakor poroča glasbeni časnik «Vestnik», je umrl v decembru skldatelj Ciril M. Hrazdi-ra. Umrli je bil popularen češki skladatelj; nekatere niegoe skladbe je odlikovala če-šk akademija. Izmed Hrazidirovih skladb je posebj omeniti tri opere: «Osudna sâzka», «•Ječminek» in «Zaklad», nadalje velik «Te deum» za zbor in veliki orkester. Njegove pesmi, zbori in simfonije tvorijo dragoceno zapuščino ter dajejo umrlemu častno mesto v zgodovini češkega umetniškega razvoja. Skladatelja Hrazdiro, ki je umrl v starosti 58 let, so pokopali na centralnem pokopališču v Brnu. Pristavimo naj še, da je pokojnik deloval kot operni kapelnik v Bmu, v Pragi, delj časa pa tudi v Zagrebu in Ljubljani. Nekaj let je bil kot zborni kapelnik v Splitu. V priznanje velikih zaslug ga je tiaš kralj odlikoval z redom sv. Save.
Oskar Wilde: Pahljača lady Windermerove
Irski pesnik Wilde je poznan našemu ob-činetu po svojih najboiiših treli umotvorih: po veličastno kompotiirani svetopisemski aktovki močne karakterizacije in velike pe-etičnosti. cSalomi», po krasnem umetniškem romanu «Slika Doriana Graya». ki je avtorjev estetski konliteor, in po globoko občutenih «Pravljicah» čudovito lepega sloga in iezika. sočnih barv in ženski nežnega ob čutja.
Med l'art pour l'art umetniki je stal Wilde do 1. 1895. kot fin poet na čelu; obli-
ka, jezik, duhovitovs'. krasni, zvokov in barv, ironije in sarkazma bogati aforizmi njegove proze so naravnost očarali. Ker pa je ®il mož izredne kulture in širokega duševnega in srčnega obzorja, je znal vsako svojo literarno posodo — obliko — tudi do vrha napolniti s tehtno vsebino.
V dveletni ječi zaradi občevanja 9 homoseksualci je prišel do zaključka, da je bil njegov 1' art pour 1' artizem le gol egoizem, le ples okoli lepote, in da je naloga Шегч-ta predvsem socijalna in požlahtnjujoča, osvobojajoča. Tako je postal Wilde končno plemenito socijalno čuteč estet; njegovi duhoviti spisi o Kristu, o človeški duši in so-cijalizmu, o ječi in jetnikih v Readingu i. dr., ki so izšli v zborniku «De profundis», dokazujejo, da se je nekdaj le v lepoti uživajoči umetnik posvetil končno svobodi in pravi sreči človeštva. Žal, da ga je trpljenje v ječi fizično izčrpalo, in nekdaj proslavljanj dandy, ljubljenec angleške elite, je umrl_ v skromnem pariškem bolelu beden in zaničevan ...
Da je bil Wilde bolj Francoz, nego Anglež, ki se odlikuje predvsem z živahnim dialogom, polnim duhovitih apersijev in blesteči!) šaljivk, a z manj srečno tehniko, se ie videlo tudi na naši «Pahljači».
Radost nad lepoto izbrušenega in globo-koumnega dialoga ga je često zavedla v drami in romanu, da je bil predolg. A njegovi aforizmi so za dansšuji okus včasih preveč foreirani, iskani, oblikovno krasni, a neresnični, le predrzni, često tudi prepogosto nasejani. Snovi je v «Pahljači» za štiri de-
janja premalo; toda Wilde je zna! nedosta-tek duhovito prikriti, tako da ima drama vendarle povsod velik uspeh, čeprav je vse skupaj šibko motivirano.
«Pahljača» je bila prva Wildejeva drama, s katero je postal priljubljen na vseh odrih; slavo resnega dramatika pa mu je prineski v francoščini napisana «Šaloma». Tudi pri nas je «Pahljača» očividno izredno ugajala. Dopoldansko zborovanje v operi in prvi nastop ge. Avg. Danilove sta pripomogla, da je bilo gledališče skoraj polno
Predstava je bila za našs razmere prav dobra, ako ne upoštevam mnogo premajhnega odra, povsem nedostatnih, ker prerevnih dekoracij in mobilij, lestencev, preprog, posebej pa še nekaterih sila skromnih toalet najvišjo, najbolj bogato angleško plemstvo predstavljajočih akterjev manjših in stati-stnih uiog. Zato se kajpak ples pri lady Windermerovi ni mogel dojmiti vsaj približno verjetno. Tiste družbe je bilo tudi premalo...
Salonska drama se pri nas goji preredko, da bi mogel ansambl ustrezati zahtevam po najpristnejši eleganci, šarmaatnosti in ve-likosvetski prožnosti. A režiser gosp. Str-binšek in ansambl sta se potrudila in žrtvovala, tako da toliko frakov in toalet vendarle še nismo videli na našem odru in da smo imeli vsaj približen vtisk. kakšna ie ta igra n. pr. na Dunaju ..
Izmed osobja je v prvi vrsti priznati gospodu L e v a r j u in gospej N a b 1 o c k i, da sta bila kot lord in lady Windermer zunanje ia notranje odlična. Izvrstna sta bila
Domače vesti
Satan, vrag in SDS
Pred par dnevi je »Slovenec« zapisal, da imajo sam. demokrati sam§ga Satana na svoji strani, v nedeljski številki pa je slovesno konstatiral, da se razume samo po sebi, da ima »Jutro« kot najbolje informirani list Jugoslavije zveze s samim vragom Na to ugotovitev ne moremo drugega odgovoriti, kakor to, da je vse res. Sedaj samo še čakamo, da bo pustil ljubljanski škot za srečen izid volitev izpostaviti mon-štrance, kakor je že storil nekoč. M.A.C.
*	Nagrade iz kraljevega fonda. Prošnje ra nagrade iz kraljevega fonda, čegar najvažnejša svrha ie pospeševanje privatne irJcijative pri delovanju za narodno prosve-to, se za !eto 1926 sprejemajo od 1. januarja do 31. marca 1927. pri upravi v Beogradu. Nagrade v zneskih 25.000. 10.000, 5000 in 2000 dinarjev se razdele dne S. junija na <ku obletnice kraljeve poroke.
*	Svobodna cona aa Sušaku. Zveza trgovcev na Sušaku je sprožila akcijo, da se mesto Sušak proglasi za svobodno cono. V kratkem bo tozadevno sklicana v Zagreb anketna komisija. Osnoval se je tudi propa-gandistični odbor, ki uaj določi smer bodočemu delovanju
*	Predsednik skupščine odlikovan. Novi francoski poslanik v Beogradu je izročil predsedniku narodne skupščine Marku Trif-koviču red legije časti 2 stopnje.
*	Iz naše volne mornarice. Bivši jugoslovanski dobrovoljec dr. Fran Bizjak ie imenovan za vojaškega zdravnika pri podoficir >ki šob vojne mornarice v Mandalini pri Šibeniku, dosedanji tamkajšnji zdravnik dr I.eonid Mibaiîov pa je premeščen k novo ustanovljeni hklroavijatičtii šoli vojne mornarice v Divuljah.
*	Izpopolnitev gerentskega sveta pr; okr. zastopu v Gornjem gradu. Ker je po uredbi o razdelitvi države na oblasti pripadla občina Šmartno ob Paki k okrajnemu zasto-pu v Gornje.u gradu, je imenoval velita' župan mariborske oblasti za prisednika v dosedanji gerentski sosvet pri tem okrajnem zastopu še g. Martina Steblovnika, posestnika in župana v Šmartnem ob Paki.
*	Trgovci in napoved dohodnine. Ker poteče rok za vložitev dohodninske napovedi za leto 1927 koncem tega meseca, se opozarjajo trgovci na pravočasno vložitev napovedi. Oni pa. ki napovedi do 31. t. m. ne morejo vložiti, naj zaprosijo pri davčni administraciji s posebno utemeljeno prošnjo za podaljšanje roka dohodninske napovedi Vlogo je kolkovati s kolekom 5 Din. Vse utemeljene prošnje bodo po informacijah načelstva ugodno rešene. — Načelstvo Grc-nrija trgovcev.
*	Geografsko društvo naznanja svojim članom in prijateljem, da se bo društveni občni zbor vršil v četrtek 20. januarja 1927 ob pol 6. zvečer v geografskem institutu na univerzi.
*	Ameriški rojaki za naše poplavljenee.
.Tugoslovenska podporna zveza »Sloga« Wilwaukee, je nakazala ljubljanskemu oblastnemu odboru »Rdečega križa« v Ljubljani za poplavljenee zopet 350 dolarjev z naročilom, da se polovica razdeli v Savinjski dolini, polovica pa v ljubljanski okolici. Razen tega je poslala tudi uprava »Nove Dobe« v Clevelandu znesek 21.50 dolarjev za poplavljenee v Sloveniji. Požrtvovalnost ameriških rojakov je res vse hvale vredna. Ljubljanski oblastni odbor »Rdečega križa«.
*	Napredovanje v naši vojski Rezervni narednik-djak Viktor F. Kovač je imenovan za rez. administrativnega podporučnika ekonomske stroke.
*	Društvo slovenskih zobnih zdravnikov, jc imelo včeraj svoj občni zbor. na katerem je odstopivšega dosedanjega predsednika g. dr. Alojzija Praunseisa izvolilo za častnega predsednika.
*	Sušaški »Novi list« — tednik. Radičev-ski dnevnik »Novi list« ua Sušaku bo izhajal odslej le enkrat na teden, obdržal pa bo dosedanjo politično smer.
*	Film na Pohorju. V nedeljo je bil zaključen pri Mariborski koči smuški tečaj, ki se je vršil ob božiča naprej na Pohorju to se ga je udeležilo okrog SO smučarjev. V nedeljo so tečaj ob navzočnosti kakih 50 oseb tudi filmirali. Tako bomo Imeli priliko tudi v filmu videti krasote zimskega športa s
v vsakem oziru tudi Sarmautui zapeljivec gosp. R o g o z a in naravno komični, tepča-sti degenerirane« gosp. P c č k a. Tip parve-nijke je bila po svoji govorici in nastopanju vojvodinja ge. K o g o z o v e. Puritanski glu-po vzgajano gosko, ki pa je v jedru pokvarjena, je igraia gdč. Vida Juvanova. Eleganten in živahen je bil gosp. Kralj.
Glavno, zelo problematično ulogo matere lady Windermerove je kreirala z močnim, sugestivnim čutom, krasnim organom in jasno govorico ga. Avg. Danilova. Vzlic neivoznoeti. ki se je izdajala v zatikanju, je podala nesrečuico z največjim uspehom. Tudi zunanje in s toaletami je popolnoma ustrezala.
Gospo Danilovo in Nablocko. ki sta prejeli mnogo cvetja, je publika z gg. Levar-jem, Rogozem in Pečkom po vsakem dejanju pezvala neštetokrat pred zastor. Predstava je bila torej zelo animirana in ee je razhajala publika z željo, da se ji poda še več tako zanimivih iger.	Fr. G.
Koncert pianistke Karmele Kosovelove v Ljubljani
Sinoči se je vršil v dvorani fUharatonlčne družbe v Ljubljani koncert naše primorske rojakinje gdč. Karmele Kosovelove. Pia« nistka je dovršila svoje tnuzikalne študije na monakovslcem konservatoriju pod vod» stvoin slovitega pianista Pembaura, ki ii je dal solidno tehnično podlago Njeno, pri nas sicer doslej še nepoznano hne, je pri» vabilo dokaj našega občinstva v koncertno dvorano. Pianistka si je izbrala jako obse» žen spored nemških in sIovan*k:h sklada» teijev klasične in romantične dobe. Po ve»
Pohorja. V imenu Zimsko-sportnega saveza je pribite! v nedeljo na Pohorje g. dr. Žižek ter pregledal teren za smučarje, ker bo imel ob SveČnici svoj Izlet na Pohorje Zirnsko-sportni savez. Pripravljajo pa še tudi smuški tečaj Jugoslovenskega sokolskega saveza. Tako bo torej Pohorje kmalu zaslovelo kot središče zimskega športa v Sloveniji.
*	»Klub ljubiteljev ptičarjev« namerava izdati seznam v jugoslovenski rodovnik pti-čarjev vpisanih psov in psarn. Da bo ta seznam popoln, prosi, da bi prijavili za vpis vsi lovci svoje pse. ki še niso vpisani, a imajo pravico do vpisa. Tudi morebitne iz-premembe glede lastnikov itd. se naj javijo. Podatki se naj pošliejo vsaj do konca januarja na naslov: Dr. Janko Lokar. Ljubljana, Gajeva ulica 14.	52
*	Sejmi v Gradacu. Občina Gradac naznanja, da se vrše vsi seimi v letu 1927 ob. sobotah. Let3 1 926 so se sejmi vršili ob petkih.
*	Smrtna kosa. Včeraj 10. t. m. ie umrl v dTžavni bolnici g. Alojzij Bernardi, zva-ti'ënik progovne sekcije drž. žel. v Ljubljani Pogreb pokojnega bo danes ob 15.30 iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Krjžu. Umrli ie bil znan godbenik v Ljubljani.
*	»Narodne Eeciklopedije« je izšel 17. zvezek. Obsega gradivo od besede »Mijc-škovid« do »Mletački zaliv« S črko M bo zaključena druga knjiga te enciklopedije, za katero bodo prihodniič priložene tudi platnice. Vsak posamezni zvezek stane 45 Din izdajatelj ie Bibliografski zavod v Zagrebu.
*	»Mllostiva, VI ' boste iako iznenadeni. ko me ne boste dobili več doma«, tako ie naslovila služkinla K Henčic pismo na svojo gospodinjo Marijo Hart! v Zagrebu, kater1 ie pred svojim odhodom ukradla vrednosti' za 1540 Din. Obenem ie pisala, da ni nogla drugače, češ da hoče na veselo potovanie z nekim mladeničem Upa. da bo srečna dopuča pa tudi možnost, da pade v nesrečo. ker se ii predobro godi Policija je izdala za srečno Kunigundo. ki ie napravila svatbeni polet ua Sušak. tiralico.
*	Samomor orožnika. Na žandarmerijski postaji v Križu pri Zagrebu se js ustrelil v petek orožniški kaplar Ivan Prpič. Vzrok je neznan.
* Ukinjena smrtna obsodba. Stol sedmori-ce v Zagrebu le razveljavil sodbo osješkega sodišča, s katerim Je bil razbojnik Joso Gulin obsojen v smrt na vešalih in izpre-menilo kazen v 20 letno iečo.
*	Tiskarski škrat se ie zaletel v naš nedeljski članek, v katerem smo obravnavali, kako kterikalizem v glavnem potom vere in cerkve vodi volilno agitacijo Tam ie rečeno da je cerkljanski kaplan Tomazin »zagrešil« z zavlačevalnimi rekurzi gradbo velike elektrarne na Krškem polju, kar je inteligentni čitateli gotovo že popravil v »za-prečil* Zasluga nosilca SLS liste g Toma-ziua je namreč, da ie rešitev velikega župana. ki ie mestu Zagrebu dal dovoljenje za zgradbo elektrarne, s potuho okrajnega e'a-varja Svetca. znanega radičevca. zavlekel za dolgo dobo in sicer ravno za ono dobo. ko so bile take ustanovitve г ozironi na denarni trg še mogoče Edina prilika za obogatitev Posavia le s tem Sla mimo Gg Tomarin in Svetec se lahko pohvalita, da sta sodelovala pri oviranju .nežnosti gospodarske povzdige Posavia Nadaljna tiskovna pomota je skvarila tTditev. s katero se ie kaplan Tomazin priporočil volilcem krškega okraja, češ. škof »zehtaio«. da bom jaz poslanec Tako je: župniku Pibru ie škof prepovedal kandidirati v oblastno skupščino za Tomaži na in najbrž tudi za kaplana Žmavca v Trbovljah in druge duhovne gospode pa škof kar »zahtevajo« da bodo izvolieni Najbolje, bo spremeniti volilni red tako. da poslance postavlia škoi.
*	Misterljozen umor. Na Ilidži v saralev-sk> okolici so našli te dni seliaka Jovo Ra-dojeviča v niegovi hiši z razklano lobanjo, na vratu pa ie imel znake davljenia Njegova žena sprva ni hotela dati nikakega poiasnila. pozneie pa je prizna ia. kako se ie umor izvršil Živela ie že da'j časa v nedopustnem razmerju s Pero Komšičem. imenovanim »Perjanica«, ki ie zgradil njihovo novo hišo. Jovo Radojevič ie bil velik pijanec 1er je pogosto pretepa! ženo in petletnega sinka. Nekega dne je »Perjanica« rekel J o vini ženi Tr>di. da bo ubil Jovo to
da se poten lahko vzameta. Ona — pravi — mu na to ni odgovorila in ga ul nagovarjala na zločin. Ko je dne 6. t m. Jovo prišel zopet pijan domov in kmalu zaspal, ga Je »Perianica« zadavil ш mu potem še s sekiro razklal glavo. »Perjanica« je pobegnil. Toda pa ie bila aretirana.
*	Nameravan atentat oa Hermana \Ven-dla. Kakor javlja policijska direkcija v Frankfurtu, je bila te dni od verodostojne strani opozoriena. da pripravlja skupina ma cedonskih emigrantov atentat na znanega pisatelja ш prijatelja Jugosiovenov Hermana Wendia Dva člana te skupine sta se poskušala približati VVendlu v svrho, da ga ubijeta. Wendel se ie v ciklu člankov ba-vil z balkanskimi vprašanji ter pri tej priliki razloži! svoje mnenje o macedonskem vprašanju. Policija je zarotnikom že na sledu.
*	Zagoneten zločin. Iz Srbskih Moravie so v soboto pripeljali v ogulinsko bolnico težko ranjenega železniškega uslužbenca Jurija Karapandžo. katerega je v petek zvečer, ko ie vlak odhajal iz postaje neznan zločinec obstrelil. Krogla je Karapandžo zadela v glavo in ie le malo upanja, da bi ranjenec okreval. Sodišče je v zadevi uvedlo preiskavo
*	Žrtev alkohola. V Stupniku na Hrvatskem je prišlo na Treh kraljev dan v neki gostilni do prepira med pijanima seljako-na Mato Crnkovičetn in Jovanom Sekuličem. V prepiru je Sekulič trikrat z nožem zabodel svojega nasprotnika, ki ie obležal na mestu mrtev
*	Proti slabokrvnosti, bledici in slabemu teku izborno deluje Kolaferin (železna aro-matična tinktura) izdeluie lekarna Mr Ph. Bahovec. Ljubljana. »Zvezda», Kongresni trg 12	30
*	Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manufaktura Ljubliana. Tavčarjeva ulica 7.
(TO zobna pasta najboljša
*	Več časa za življenje! Mnogi pozabijo sami nase. ko se lovijo za srečo. — Pogosto je že prepozno, ko telo zapovedovalno zakliče Stoj! Preprečite to! Zdravje ie naj večja sreča Varujte ta zaklad! Elida negovanje telesa ie negovanje zdravja. Zdrava, naravna priprostost je ideal lepote naše dobe Če danes na potu domov kupite kos Elida Ideal mila. boste prijetno presenečeni, kako simpatičen ie duh tega mila, kako volj no se prijemlje Elida ideal milo učinkuje tako blago, da ga stalno prenese tudi nežni teint vsake pa tudi najbolj razvajene dame. Skozi in skozi parfumirano. izdatno in šted-Ijivo do zadnjega koščka je Elida Ideal milo triurni naše domače industrije.
Iz î.î«Mîane
u— Od kr?lja pa do osla! Pred kratkim smo poročali da so imeli v zagrebški operi zanimivo predstavo Verdijevega »Plesa v maskah«, ker so nastopile v glavnih parti-iah kar tri sestre Oblakove, še zanimivejše predstave pa imamo v ljubljanski drami. V Golievi pravljici »Peterčkove poslednje sanje* nastopa v ulogah od kralja do os'a kar petero članov Danilove rodbine. Kralj Matjaž je g. Anton Danilo, kraljica Alenka ga. Avgusta, kraliična Aienčica gdč. Mira. Peterček ga. Vera in osel gdč. Silva Danilova. Tako smo dosegli v Ljub-hani rekord in smo zopet enkrat temeljito Dosekali Zagreb in Beograd.
u— Otvoritev predpustne sezone v LJubljani. V soboto se je s tremi plesnimi prireditvami otvorila letošnja predpustna sezona ki obeta biti zelo živahna in pestra. V Narodnem domu so preživeli poštarji in njihovi prijatelji par veselih uric, v Unionu so tri športna društva, in sicer Atena. Ilirija in Ljubjanski športni k'ub. zbrala v animirani zabavi elitno ljubljansko družbo, v naši najlepši dvorani na Taboru pa je Sokol 1. nudil svojim članoon in prijateljem priliko, da se pozabavajo v priljubljenem sokolskem krogu. Športna »Reduta v cvetju« v Uni-, onu ie po eleganci in dostojanstvenosti vzbudila občudovanje vseh prisotnih, te okusno dekorirana dvorana ie nudila krasen prizor Takoj ob vstopu je očarala vsakega došleca dekoracija, obstoječa iz Feniksov, velikih 'atanij in enakomernih lovoriev. Oder je bil pretvorjen v pravcati vrt Sredino odra ie dičila krasna fontana obložena s cvetoč!mi ciklam3mi in tulipani, ob obeh straneh odra pa sta bili postavljeni dve skupini živocvetočih azalej. ciklam. hiiaciut teloha in drugih cvetočih rastlin. To okusno cvetlično dekoracijo ie ustvarila ljubljanska
čini so bile to skladbe. Ici jih le redkokdaj siečamo na koncertnih sporedih, ki pa se odlikujejo po intimnosti izraza in eo mora da baš vsled tega manj prikladne za pred» nasanjqe pred širšo publiko Spored je otvo ril nemški pozni romantik J. Brahms s svo» jimi štirimi baladami- globoke, v pravem bardskem duhu zasnovane epčne skladbe. k'i jim je lastna nordijska trpkost in za» strtost izraza Pianistka jih je odigrala z članom, morda nekoliko preostro m preak» ccntirano Sledil iim je Regerjev op. 45., trije Intcrmezzi. prav tako int!mne, popol» noma subjektivne skladbe, ki zahtevajo naj večje poglobitve. Beethoven je bil topot za» stopan po svojem dokaj poljudnem in ne» pomembnim Rondom v g»duru in eno Ecos» saiso; dve nežni- mehki skladbici, ki sta se mi tudi zdeli preveč šablonsko in nepo» globljeno interpretirani ter jima je ostalo vzlic popolnoma brezhibni tehnični izdela» nosti (ki jo pianistka očituje v jako ve» liki ln spoštovanja vredni meri) le malo poetičnega čara, ki je toli potreben za te — brez zamere — sicer nekoliko banalne skladbe	,
Drugi del sporeda je tvoril Chopinov op. 45, fantazija v f«mo!u, eno skladatelje» vih najsimpatičneiših. a malo izvajanih skladb Da ni motila neprimerna sentimen» talna razlaga na sporedu, bi bila ta sklad» ba najpomemhnejš in najučinkovitejša vse» a g večera Močni kon<Tasti- razdrapanost in silna eradacija te skladbe, vse niene vrli» ne in lastnosti to prišle v interpretacij1 do lep« veljave. Pianistka se je v tei skladbi izkazala ne le kot tehnično popolnoma pod kovana, temveč tudi kot dobra, verna ln« terpretka. dasi bi ji i tu želel še malo več
samostojnosti. Mani vtisa je napravila Skr» jabinova sonata, ki je bila postavljena na nepravo mesto Do že itak dolgem sporedu naj bi ne sledila skladba modernejše, že j skoro psihološke smeri • Pianistka, gdč. Kosovelova, ki se je topot prvič p Stavila naši publiki, je vzbud la 6 tem na.topcm uprav'f ne nade in prever» jen sem. da jo bomo po neka i časa vestne, ga študija plan-Vične in kompozicijske teh* nike našli mrd našinv naiboHšimi pianisti. O ni eni splošnip riliub! jenosti pa so pri» čali že šooki, ki jih je umetnica prejela v znatnem številu.	L. M. S.
|И«»ММ«ј«ЦЛИН|ИИ1ИН>|М|ИИИГ
DAME
'-ahte- ajte. da se Va S5 čevlji č st j« samo s
y,Sol ta;re"
'se holiî•• t.g ve « č< vi >m<no v zalo
бтшшшТш
!i II Ii K II H !i J< i. n n , h iti
100.100 D n 2910 Din ■
Ishko nadene e. a k > kup te «r-č<f Lotei je društva . TRGOVSKO AKADEMIJA
l'u "1 «n
Smeh 1 Zabava i Iroorni dovupi I
КОНП in drug
Sovraštvo med katoliško in židovsko družino. Predstave ob 4. po 6.. pol 8. in 9. uri	Kino Ideal
tvrdka Korsika. Splošno pozornost so vzbudile tudi krasne toalete dam in skupine, ki so nastopile ob začetku plesa, kateremu so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, med njimi veliki župan dr Bal-tič in divizijski general Kalafatovič. Zabava je ob ugodnem razpoloženju vseh trajala rano v lutro.
u— Življenje ia umiranje v Ljubljani Glasom zdravstvenega izkaza mestnega tizika-t3 se je v dobi od 1. do 7. januarja letos rodilo v Ljubljani 2S. otrok (16 moškega ia 12 ženskega spola), med temi 2 mrtvoro-jenčka, umrlo pa je 6 moških in 10 žensk, skupaj torej 16 oseb in sicer: 5 oseb za boleznijo na srcu, 4 za ostarelostjo, 3 za rakom. 1 za jetika 1 za pljučnico. 1 za prirojeno slabostjo, 1 oseba pa ie izvršila samomor Izmed umrlih ie 5 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo S oseb: 4 na ošpicah. 2 na dušljivem kašlju, I na škrlatinki in 1 na davicl
u— Pozor, društva! Po zakonu mora biti dan pred volitvami v oblastne skupščine, dne 22 t. m dan volitev. 23 t m. in dan po volitvah, dne 24 t m brezalkoholen Gostilne ta kavarne torej ne bodo smele točiti epoinih Piiač Prireditelje veselic in plesov opozarjamo na to določbo.
u— Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski okraj. Danes ob 8. zvečer bo predaval v društveni knjižnici g prof. Dolžan o predpotopnih živalih Vstop prost u— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 12 t. m. ob po! sedmih zvečer v klavirski sob moškega učteljišča v Liubljani s sledečim dnevnim redom 1.) Referat br predsednika dr. Mikiča o svojem potovaniu po Jugoslaviji. 2.) Puhariev predlog. 3.) Razgovor o protialkoholnem kongresu v Liubliani. Vabimo vse abstinente m priiatel.ie našega pokreta.
u— Razpis. Mestni magistrat razpisuje oddajo vodovodno-instalacijsklh del v novih objektih mestne klavnice. Vsi razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lînga'rjeva ul. l-II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 24. januar'- do II. dopoldne v podpisanem uradu. — Mestni gradbeni urad liublianski.
u— V zadnjem času pobirajo nekateri železničarji po Ljubljani in okolici prostovoljne prispevke za železničarsko godbo. Kakor je Nar. žel. glasbeno društvo zvedelo, se zlorablja pri tem nabiranju- »Slogino« ime. »Sloga« opozarja vsled tega javnost, da ni nihče upravičen nabirati prispevke ali kakršnekoli si bodi darove na ime žel. glasb, društva »Sloga«. — Odbor.
u— Najdeno. V soboto se je našla v trgovini Breznik & Fritsch v Stritarjevi ulici manjša svota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v trgovini.
u— Izgubljena Ustnica. Uradnik ie izgubil pretekle dni na Valvazorievem trgu črno listnico s približno 500 Din In železniško legitimacijo Najditelj naj jo izroči proti nagradi upravništvu »Jutra«.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pon-deljek so bil; prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina. 3 prestopki kaljenia nočnega miru. 1 poškodba tuje lastnine. 1 izgTed 1 prestopek godbe brez dovoljenja, 1 prestopek podaljšanja po!ici!ske ure in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 m sicer obe radi pohujšanja mladoletnih deklic.
u— Pobeg od doma. Naknadno se nam poroča, da Pavla Martinlak. stanujoča v Je-ranovi ulici št. 14. ni pobegnila od doma temveč je morala pod pritiskom razmer zapustiti svoj dom in si sedaj služi kruh v predilnici v Lit ;i.
u_ Vlom v skladišče. V skladišče Strojnih tovarn in livarn na Dunajski cesti so vlomili te dni ponoči neznani zlikovci in odnesli nad 60 kg cina vrednega 55S0 Din. Cln ie bil v kosih po 1.70 kg ter ie bil zaznamovan z znamko S. T in L. Tatvine le osumljenih več brezposelnih moških, ki so že več večerov oprezovali okrog skladišča, kier so bili opaženi.
u—- Dva pokvarjenca. Na policiji je bilo v nedeljo dopoldne in popoldne zaslišanih več mladoletnih deklic iz Sela. ki so postale žrtve dveh mladih pohotnežev. 18 letnega Franceta 2. m 20 letnega Antona P Izpovedi deklic so bfle zelo naivne, podan pa je vendarle dokaz več slučajev oskrumbe 2. in P sta bila v pondeliek predana državnemu pravdnišrvu.
u— Čmn-bela reduta. Spričo vsesplošnega povpraševanja javljamo, da se ie že pričelo z razpošilianiem vabil Vabila se zaradi ponovne kontrole razpošiljajo v partiiah in bodo do konca tega tedna vsa zunai. Čas hi kraj za reklamacije kakor tudi vse druge podrobnosti bomo pravočasno objavili. Reduta se vrši 5. II. 1927 na Taboru 59 u— Na trgovski ples. ki bo v soboto dne 15. januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, je vstop dovoljen samo proti vabilu Kdor se želi te priznano najlepše prireditve vsake plesne sezije udeležiti, pa pomotoma še ni prelel vabila, naj se obrne na pisarno Trg. društva »Merkur« v Ljubljani. Gradišče 17-!. (tel. 552). — Odbor.	51
Iz MarîHnra
a— »Straža« rediviva. Včeraj je zopet izšla v Ciril črvi tiskarni »Straža«, sicer v zmanjšanem obsegu zmerja pa tako, kot bi bila velika Za enkrat torei dobek tek vsem ki imajo dober želodec! Denarja pa imaio v Cirilovi tiskarni dovo!) Listič so namreč razposlali vsem mariborskim volilcem. ki rili hočeio r.a vsak način prepričati, da gre v eden in isti lonec zveza z Nemci in boj za slovenske fronto. Voliici SLS pa se kljub
Piesne vaie tehnikov akademkov.*
Frehodnja plesna vaja se vrši v torek, dne 11. januarja točno ob 8 ari v veliki dvoraid ^Kazine« pod spretnim vodstvom gospoda nlesneg3 učitelja Jenka. — Odbor.
temu puntajo, radi česar je baš začela izhajati »Straža«, ke: ima »Slovenec« braniti slovensko fronto. »Strada« pa bo delala ■ na nemškem-slovenskem polju.
a— Kronika mariborskih šcL Mestni magistrat je pozval vse marfcorske šole. na! mu izpišejo iz svojih kroaik važnejše podatke za vsa leta od prevrata sem. da jih bo ime! pri-roki bodoči zgodovinar. Izpiski bodo seveda različne vrednosti rn bi si naj »bodoči zgodovinar« raje pogledal sam toč-nejše kronike, ki lih piše vsako šolsko vodstvo za svojo šolo sproti, kakor pa da bodo ležali posamezni papirji na magistratu. Mestni magistrat bi bolje storil, če bi oskrbel. da bi se uredile listine iz prejšnjih dob. ki so še nesortirane. da bi.se vrnil mariborski arhiv iz Gradca in da bi ве našle predvsem tiste važne listine, ki si ilh ie nekdo izposodil, a ilh je pozabi! vrniti; saj tako mora biti. kajti listin, ki so se še pred meseci nahajale v arhivu, ni več najti.
a— Dijaške čepice si ie nahBvila prostovoljno že polovica dijaštva. Večinoma so že tudi določili barve, po katerih * ločijo razni zavodi med seboj; vendar se dogaja, da imajo učenci istega zavoda različne kapice, kar bo seveda trajno nemogoče in zato je nujno potrebno, da se od šolskega oblastva v tem pogledu nekaj ukrene, ker bi imeli pozneie stariši s to zadevo res prav nepotrebne izdatke.
a— Študijska knjižnica se ne preseli. Glede na uradne in neuradne vesri. da ponudi mestna občina gornje prostore v Kazinskem poslopju za oblastno skupščino, ie vložilo Zgodovinsko društvo kot lastnik večjega dela knjižnice pri občini svoj protest proti temu. da bi se morala Študijska knjižnica preseliti v popolnoma neprimerne prostore v pritličje. Temu mnenju se je priključil soglasno tudi kuratorii Študijske knjižnice in že na podlagi sklenjene pogodbe se ta preselitev ne bo smela izvršiti; sicer pa tudi najbrže mestni magistrat sam uvidi, da ne kaže radi pTOvizorične nastanitve oblast ne skupščine ubijati z velikim trudom in velikimi žrtvami ustanovljenih in vzdrževalnih kulturnih institucij, kar velja v en%ki meri tudi za Narodni dom. Oblastna skupščina naj zboruje za sedaj v porotni dvorani, za pozneje pa si naj dozida manjkajoči severni trakt velikožupanijske palače.
a— Češki tečaj se prične zopet v sredo popoldne ob navadni uri v meščanski šoli. Reditelji posameznih šol naj poskrba za toč no in polnoštevilno udeležbo.
a— Uradni dan trgovske zbornice. Urad-iii dan Zbornice za trgovino, obrt ia industrijo. ki bi se ime! vršiti v Mariboru jutri v sredo je zaradi občnega zbora Zveze gostilniških zadrug preložen na torek dne 11. lamjarja.
a— Frekvenca ua drsališčih. V nedeljo je bilo na gornjem ribniku nad 300 oseb, v parku pa okrog 250. V zadnjem ribniku je zopet neki dijak štrbunknil v vodo. pa ga je še pravočasno tovariš potegnil na led, tako da je odšel za enkrat samo z mokrim! hlačami.
a— Prosta stanovanja. Ta teden ie razpisano samo eno presto stanovanje v Fran-kepanovi uHd 7-1., 1 soba. kabinetx, kuhinja in pritikline od stranke Fr. Savrič.
a— Rezervne častnike — člane mariborskega pododbora — poziva odbor, da pošljejo prijave za letošnje železniške legitimacije najkasneje do 15. januarja, kasneje pa do 15. dne vsakega meseca. Obenem vabimo vse rez. častnike na drugarski večer. ki bo v četrtek dne 20. januarja ob 20. ob 20. v salonu hotela »Za-morc«. — Opozarjamo še posebej na občni zbor, ki se bo vršil isrotam v nedeljo 30. t. m. ob pol 10. dopoldne. Udeležba obakrat častna zadeva vsakega člana. Odbor.
a— Koncert Glasb. Matice y Mariboru — največja senzacija letošnje zime. V sredo zvečer bo pel pevski zbOT Glasbene Matice sedem prekrasnih zborov. Nepopisen utis na poslušalca bodo gotovo zapustili ti zbori, najsi so že mešani ženski ali moški. Тгк koncert prezreti in ignorirati ie neodpustlji-vo Matica se vsak dan. tudi v nedeljo, zelo skrbno pripravlja na svoj nastop, ki bo brezdvomno eden njenih najlepših in najboljših. S tem programom bo nastopila tud; v Ptuju in Celju.
a— Kuharski tečaj na zavoda »Vesna« v Mariboru se začne 16. t. m.	57
a_ Danes žrebanje državne loterije! Srečke dobite še na glavni pošt! cz. od Na-eiiča v Mariboru.	58
a— Gledališka vest Ker ie več članov Narodnega gledališča obolelo, se današnja predstava operete »Lepa Helena« ne more vršiti. Nocoj ni torej v gledališču nobene predstave.
Iz (VI ia
c— »Slovenec« <jeva demokrate zopet v posledno olje. kar ie za Izid volitev za oblastno skupščino za nie naiboljše znamenje. Zlasti celjski »Oberponfineber« se trudi dokazati, da ie za ce!iske narodne volilce in demokrate že vse izgubljeno. Isto staro in že obrabHeno laino je gonil tudi pri volitvah v trgovsko zbornico, a ie po strahovitem porazu, ki so ga doživele vse prnti nar. stanov. listi združene глас'јопз!пе stranke, hodil deH časa precei malnheseden in z dolgim nosom okrog. Da ne rabimo čisto domačega Izraza: »Vsak ima svoje veselje.«

iz Kranja
r— Mica Kovačeva. Topot je ai igrala Mica, ampak Janez Požarriik, star okrog 30
let doma iz slovenjegraške okolice. V že» pi. brez denarja, sicer brez dela Kijt te» tnu se je opogumil, da je obiskal gostilno vf -rai na sejemski dan tex se najedel in napil, odšel pa, n da bi kaj plačal. Tako jc posetil kar štiri kranjske gostilne, ter ga jc končno premotil v njegovih računih ш namerah mestni stražnik. Finale bo pred okrajnim sodiščem
r— VeViko protestno zborovanje sklicuje» jo za nedeljo 16. t m v Kranju vse go» renjske obrtne organizacije zoper šušmar» stvo' v obrtib in v drugih vprašanjih obrt» niškega stanu.
r_ Sokolska-telovadba. Člane kranjskega sokolskesa društva opozarjam, da se v src» do dne 12. t. m. ob pol 21 uri nadaljuje ifedna telovadba — Načelnik.
r— Živahen zimski sport je vladal v ne» deljo v Kranju in okolici Najbolj so prišli na svoj račun smučarji na Sv Joštu. kjer so imeli zelo ugodn" smuko. Največje vr» venie je bilo na pobočj:h zadaj za Šmarjet-no goro, kjer e je popoldn.- vadila tudi večja skupina 'jubljanskib Scalašev. Po cestnih klancih, zlasti nad Gaštejem so pre vladnvali sankači, bi so bili pasantom vča» sih celo nevarni.
r~ Planinxko rajanje v Narodnem domu. Preteklo sohoto je v kranjskem Narodnem domu otvoril veliki planinski ples sezono plesnih prireditev v letošnjem predpustu Nameščena v o'"usno okrašenih dvoranah, jt mogla zadovoljiti vsakega planinca in plesalca Pozornost ie vzbudila plarrnska koča na visokem podstavku v veliki dvora* ni ter pod nio se nahajajoči plan'nski bar. Naval domačinov in gostov z Goreniske in Ljubi i an e je bil izredno velik Upamo, da bo skupi ček kranjski podružn:ci SPD za povečanje Prešernove koče na Stolu près cejšen.
Iz TrboveH
t-- Odgovor TPD II. rudarski skupini TPD je odgovorila IL rudarski skupini na njeno spomenico za zvišanje delavskih mezd, da je zvišanje nemogoče, ker ne dr» zt razlogi, Id jih navaja II. rudarska skupi* na. Tabela cen življenskih potrebščin po» stavlja TPD. nasproti svojo tabelo, po ta< teri so rudarji celo na boljšem kakor pred redukcijo mezd lanskega leta Zaželjene razprave med TPD in zastopniki rudarjev se TPD ne dotika. Tako je ta odgovor v bistvu isti kot Zvezi rudarjev Jugoslavije. Ker pa je rudarsko glavarstvo v Ljubljani sporočilo II. rudarski skupini, da naj javi, al še vztraja pri sklicanju razprave, je pri čakovati, da se bo razprava kljub temu vr» šila, ker je vse delavstvo zanjo.
t— Rudarska anketa v Beogradu. Danes odpotuje delavski zaupnik Sober skupno z dr. Obersnelom z Jesenic in rudarskim gla» varjein inž. Strgarjem na rudarsko anketo v Beograd, ki se prične z jutrišnjim dnem. Na tej anketi se ima obravnavati uredba o zavarovanju delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon. Uredbo, vsebujočo 154 paragrafov, je izde» lal dr Obersnel. Po poteku dosedanjih an» ket je sklepati, da bo povzročalo največ preglavice vprašanje kritja, ker je financ» no stanje pokojninske blagajne zelo slabo. Nastopiti bi morala že pasiva, ako ne bi bilo od jeseni dalje zaznamovati znatnega porasta delavstva in s tem zvišanja vpla» če vanj. Po poroči!;, i glavnega odbora Bra» tovske skladnice znaša število upokojencev po starem pravilniku z dnem 1. novembra lanskega leta 1359. vdov 1314 in sirot 762; število upokojencev po novem pravilniku pa 720, vdov 133 in sirot 175. Pokojnine za vse gori navedene so znašale 552.994 D'n, medtem ko je bilo prispevkov nekoliko več Izmed krajevnih bratovskih skladnic je imela naiveč izgub trboveljska in hrastni» ška. Izguba prve znaša za mesec november 45.082 Din. druge pa 35.083 Din.
t— Okrajni zastop v l. 1926. Okrajni za» stop je bU lansko let • prav agilen Hrastni» ška in dolske dolina sta zelo hvaležni go» spodu Dolinšku. gerentskemu sosvetniku v okrajnem zastopu, ker se je pod njim takoj ristopio k ureditvi socijalnih naprav, ka» or hitro se je pokazala zanje potreba. Iz» med večjih del v lanskem letu omenjamo razširjenje cest, oporne zidove, naprave ko» rit s pitno vodo za živino, most pri Birtiču itd. Kakor znano kandidira g, Dolinšek za volitve v oblastno skupščino aa listi SDS.
E

fiafboljfo. naftrpcinejše, Zato najcenejše
Naši onstran granit
Drobne zanimivosti z Goriškega
Kako lovijo na Goriškem državi nevarne elemente, naj zadostuje sledeči slučaj: V Gorici so dobili v neki gostilni tri sloven» ske komuniste, ki so imeli pri sebi zavoj propagandnih letakov Mladeniči so bili ob» sojeni vsak nad 4 mesece ječe.
Tako so poročali listi Bilo pa je takole: V gostilni so sedeli trije mladeniči in pifi, kar pride nekdo, ki zažene pod klop, kjer so sedeli, neopazno zavitek in se odstrani Čez nekaj ^asa vstopijo orožniki, preiščejo mladeniče, pogledajo tudi pod klop in za» gledajo zavitek, v katerem so bili letaki Obsojeni so bili kot zgoraj povedano. — Sodbo pa si naredite zdaj sami a
Da je slovensko petje prepovedano, o tem ste že slišali Pa tega še ne, da je za slovensko petje določena tudi kazen Le pojdi v goriško okolico, pa zavpij: «Adijo, pa zdrava ostani!» — prišel bo črn možic, piijel te bo trdo in te odpeljal. To še ne bo zadosti. Ozmerjan boš lahko in tudi te» pen. Tudi tc še ne bo dovolj. Ko boš prele» žal eno noč zaprt, boš plačal 70 lir kazni, ker si pel.
Neko društvo je bilo kaznovano na 140 li- kazni, кет je razpošiljalo slovenska va» bila. In vendar po zi-konu ni prepovedano ne slovensko peti in ne razpošiljati sloven» ska vabila. Da ni zakonitosti — pa tudi ne smemo reči
e
V Podbrdu je pri finança poročnik, ki zahtesra, da ga ljudie pozdravljajo na cesti. Če ga kdo ne pozdravi, ker ne ve za nje» govo ošabno navado, tedaj je deležen kul» turnega zmerjanja. Čuda, da klobuka ne natakne na kol in ne zahteva od ljudi, da ga pozdravljajo.
•
Podpisovanje liktorskega posojila vrlo napreduje. Na šolah mora vsak dijak pod» pisati najmanj 5 lir Tako pravi okrožn:ca. ki je bila v ta namen razposlana Profesor» ii pa moraio podnisati sto lir Pričakujejo pa od niih. da bodo podpisali več. Tako do
stavlja ista okrožnica.
«
Vpisovanje v mladinske fašistovske or» ganizacije se vrši £ vedno Kjer ne gre zlepa, gre pa zgrda Sploh je to eno najtež» jih poglavij v preganjanju našega ljudstva Imamo v Kanalu slučaj, da so vpisali v balilo vse otroke brez vednosti njih stari» šev. Tega načina vpisovanja se poslužujejo še v več drugih krajih.
S
Če se je v Št. Petru zgodilo, da je moral eden izmed mladeničev v zapor, ker se je pozabil odkriti, ko so zaigrali fašistovako hi no. se je zgodilo tudi to, da so prišli zvečer štirje fašisti pred plesni prostor in so pozivali: «Kdor je socijalist. naj pride vén!» Štirje domači fašisti, ki so bili v go» stilni, niso razumeli in so mislili, da kliče» jo nj h, zato so - prikazali pred gostilno. Št Peterci se še danes smejejo- ker so se fašisti med seboj radi tega nesporazumlje» nja malone poklali in so jih morali orožni» ki -miriti.
p— Večerna šola. Prišel je na Reko fan» tjč. da si poišče dela. Stopi k n„kemu tr» go\ a, ga vpraša: Ali si obiskoval šolo? Fantič: Sem Trgovec: Ali znaš citati in pisati? ... Ne znam odgovori fantič. Ka» k .j, saj si vendar rekel, da i losečal šc!o?... S: ali ono večerno, občina pa, di ni bilo treba trošiti. nam ie daiala sve» tilko ali brez petroleja
p— Pri Sv Lucij/ ie priredilo šolsko za» vetišče božičTrco. ki je siiaino uspela. Sta» riši in otroci so bili zadovoljni Obdarova« nih ie bilo 30 siromašnih otrok Nadnčitelj Jos. Rakovšček se je zahvalil dobrotnikom-da so pomagali k tako lepi prireditvi Tru» dil se je mnogo 'udi on. nadučitelj, ki je pa potem dobil odlok, da ie odpuščen iz službe .
p— Neka «tamburaška družbam pri Pre» stranku se je zbrala v Kermeljevi hiši. da tam proslavi odhod starega in prihod nove» ga leta Pa se dobijo ljudie, ki ne morejo pustiti Slovencev v miru niti pri privatni zabavi. Prišli so neki nadležniki in izzvali spor, ker jih družba ni pustila v hišo Na» stalo je prerekanje in Fran Vadnjal je bil v prepiru zadet menda s polenom, padel je in ker ni dobil potrebne zdravn:ške po» moči, je umrl Prihiteli so orožniki in are» tirali 13 oseb Iz poročila v fašistovskem glasilu je razvidno, da je bila Italijanom ona «tamburaška družba» trn v peti. Pi» šejo. da je pomenila ta družba stalno gro» žnjo za mirno prebivalstvo, ki dela in živi v harmoniji z italijanskimi zakoni! Za ža» lestni dogodek so odgovorni znani tuji hujskači
k— eSchulvereinx izda na leto za ger» manizacijske svrhe ogromne vsote. V svo» jem koledarju pravi, da mora društvo če» sto zamolčati. koI:ko žrtvuje za obmejne kraje. Ako hi društve to povedalo, bi se dobili med Nemci ljudje, ki bi prote» stirali, da se toliko denarja vrže stran za potnjčevanie med Slovenci v času, ko go» spodarstvo povsod naravnost kriči po od» pomoči.. Za občini Ljubelj in Podrožč;co-k> sta baie posebno ogroženi, je izdalo dru» štvo eno milijardo!
Vremensko poročilo
Hetenro»SI» cdw • uusia. 10 i nuaiia 1927
vfiSinr tiainmpira ^riN-
Kra			la. um	lemo«i	M t- 4> v 0/,	:>mei vetra n brzina v m	j j«. •u» 1»—10	Vf Siri 1	aiiavuu
								1 tO' /OVftni!	mn m- -ie
■ >naz< ;	vania								
	(	i	/08	-Ib	v0	SW 05	L	meela	05
Ljubljana	.1	8.	7 n-6	-0-	fc9	nirm-	10	megla	
'dvorec)	)	14.	67 0	07		W 05	10	megleno	
	l	21	/ 65	-15	94 '	N 15	10	megla	
Marbo« .	• •	H	6 9	-21	100	mirno	5		
Zagreb .	• •	8	'6 8	S	100	WSW 3	8	mezla	
tfeograd .	• •	8	/'08	30	-i	mirno	9		
^aiaievo .	• •	8	/23	-70	7»	Tirno	2		
■»kopije ,	• •	^	771-5	70	96	mirno	3		
Dubrovnik		1	->■-b	80		NE 3	2	morie lahko	
Split . .	• •	l.	t-6-8	6(i	b5	WNW 15	i		
Praha . .	• •	7.	'643	5-0	-	W 7	10	dež	1-0
Elegantna ura
za gospoda je
ploščata
-ura
Solnce nzhaia od '' 7 '.ahais ob ir>*38 una vzhaja oi u 46 -ahaia ob 22-j9. Naivišia temoeratnre dtnee • Liubliani 13, nainHMa -2S C - Г^ Povprečni haromerei te dane» • Liubliani nt*tf »a 3 8 mir ko* včeraj.
Dunajska vremenska napoved ia torek: V severnih Alpah dež in sneg z zapadnimi vetrovi in temperaturo nad ničlo. V južnih Alnah boljše vreme, mestoma lahka jutranja
slnna.
Tržaška vremenska napoved м torek: Severni vetrovi. Nebo spremenljivo, večinoma jasno. Temperatura od 3 do 8 stopinj. Morje mirno.
PFndan
■	Prešernova uLl-
Sport
Mladinske drsalne tekme
SK Ilirija razpisuje za nedeljo. 23. t m. nižje, navedeni mladinski tekmi, dostopni tekmovalcem in tekmovalkam, ki še niso prekoračili 17. leta, neglede na to. ali so člani kakega športnega društva ali ne. Pi» smeue prijave prejema SK Ilirija, Ljublja» na. Miklošičeva c. 13'III. ustne prijave pa tekmovalni odboT na drsališču do pričetka tekme. Prijavnine ni nobene. Tekmuje se na športnem drsališču SK Ilirije v Ljublja» ni Vsak udeleženec mora na zahtevo pred» [ožiti tekmovalnemu odboru dokaz o sta» rosti Pričetek tekme ob 8.30 zjutraj. O od» god tvi tekme i slučaju slabega vremena odloča tekmovalni odbor. Zmagovalcem iz» roči SK Ilirija častne nagrade. Pojasnila in pouk daje drsalni odsek SK Ilirije na drsa» lišču ob nedeljah dopoldne in vsak dan od 17 ure dalje. Razpisane so sledeče vaje:
/. za moško mladinsko tekmo: 1 Prestop ni korak desno naprej; isto levo naprej; isto desno nazaj; isto levo nazaj; 2. Polo» vični lok nazaj na ven v promenadnem ten.~u; 3. Trojka n ven z vmesnim кота» kom (valčkov korak); 4. Loki v osmici na» prej na ven: 5. Loki v osmici naprej na no» ter; 6. Vijuga desno naprej ven noter; 7. Vijuga levo naprej ven noter; 8. Tek tri kroge okrog drsališča
II. za žensko mladinsko tekmo: Isto kot za moško tekmo izvzemši točko 8.
Zadnje nogometne tekme
ATENE: BSK : Panathenaikos 5 : 1» BSK : Olimptialgenos 2 : 2.
CARIGRAD: BSK : cangrajska repre» zentanca 3 : 1.
ZAGREB: V Zagrebu so v nedeljo priče» le tekme za Balokovidev pokal, pri katerih je nastopilo 32 moštev. Prvorazredni klubi so premagali svoje nasprotnike z veliko goldlferenco. Največjo zmago je dosegel Derby, ki je svojega nasprotnika Slogo, p;emagal z 21 : 0 (7 : 0) Iznenadcnje je tvorila visoka zmaga Viktorije nad svojim najnevarnejšim rivalom Tipografijo s 13 : 0 (2 : 0). S to zmago se je Viktorija do» bro revanžirala za svoj poraz v prvenstvu. Glavni izidi teh tekem so bili sledeči: Gradianski : Uskok 7 : 1 (2 : 1), Concor» d a : Slavija 11 : 0 (6 : 0). Hašk : Grafičar 8 : 0 (3 : 0). Croatia : Amateur 9 : !., Že» lezničarji : Slaven 3 : 1 (1 : 1), Viktorija : Tipografija 13 : 0 (2 : 0), Derby : Sloga 21 : 0 (7 : 0).
KARLOVAC: Giadjanski (Karlovac) : Sp K. Karlovac 7 : 0 (2 : 0).
DUNAJ: Finale tekma za zimski pokal Wacker : Slovan " : 1 (1 : 1). Pot do zma» ge v tekmovanju za zimski pokal ni bila za VVackra ravno lahl:a. Zlasti dvakratna ne» odločena tekma s FAC je bila na zmago» valca trd ^reh ter je. kakor znano, odlo» čil žreb Prijateljske tekme: \VAC : Ha» koah 8 : 2 (2 : 1). BAC : Sportfreunde 3 : 0 (1 : 0), Nicholson : Hertha 6 : 0 (5 : 0).
ALEKSANDRI J A: Rapid (Dunaj) : ev» repski rim 5 : 2 (4 : 1).
BORDEAUX: Austria : repr. Bordeauxa 6 : 0. Austria : SC Bastidienne 7 : 2.
PARIZ: Admira (Dunaj) : Red Star» Olvmpique 3 : 1 (0 : 0).
PRAGA: DFC : Liben 10 : 1 (3 : 0), Sparta': AFK Kolin 5 : 1 (4 : 0), Meteor VIII. : Čechie Karlin 7 : 3
BARCELONA: Hungaria : FC Barcelona 4 : 4.
Redni občni zbor kluba kolesarjev in motociklistov IRrija se je vršil dne 6. t m. Iz poročila tajnika g. Jančigarja povzame» mo sledeče: KJub fteje koncem leta 3 čast» ne, 38 ustanovnih. 164 redeih in 8 podpor» nih članov Klub je včlanjen v Kol Pods. Slov. Koruraškem Savezu kraljevine SHS in A* .VwZu kralievine SHS V la inem de» lokrogu je priredil klub v minulem letu medklubsko otvoritveno dirko, propagand» no medklubsko dirko v Novo mesto in eno klubsko d!rko Klubovo častno in gorsko pr venstvo si je pribori tudi letos g Josip Šolar Motociklističnih dirk klub letos ni priredil. Skupni izleti kluba niso uspeli, pač pa so skupine klubskih dirkačev prirejale obsežne trening izlete Iz blagajniškega po» ročila je razvidno, da ie bil klub navezan edinole na dohodke članarine ter izkazuje koncem leta mali prebitek Skupna vred» nost imovine kluba znaša 7600 D:n Občni zbor je izrekel staremu odhoru absolutorij ter se nato izvoli sledeči novi odbor: pred» stdnik g. R"d Zalokar. podpredsednik Iv Ogrn. odborniki: Jančigar. Pestotnik. Baj» želj. Nard'n. Gorjanc. Pele, Jontes. Bar Adolf. I vodia kolesarjev: šolar, namest» nik Siard I. vodia motociklistov Rebolj, namesmik Rriceli Preglednika Porenta in Šimenc. Vsled soglasnega sklepa občnega zbora ustanovi si klvb smušVo sekciio ter se sklene takojšnja prijava Zimskosportne» mu savezu.
SK Slavija (Vodmat) vab' vse svoje člane na svoi redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo' dne 23 t. m točno ob pol ; 10 dopoldne v go 'Uni St-от v Vndmatu. Glasovalno pravico imaio le oni člani, kj so po>-avnflIi članarino za Wo 102* Odbor
SK Wrïfa (Smmka se t ci is) Danes ob 6 uri zvečer važen sestanek smuške sekci» je rf"4i n»dp'isV<* tekme
SK llinie Se^anek snvšVe seleči ie da» nes ob 6. uri poredne v !cl"Hovi robi. I'de» 'ežba obvezna radi važnega razgovora gle» de Vl-bove t^me dne 16. iflnuarja.
SK Virila. (Plesna šola). Današnja plesna vaja "dnnde!
Redni občni zbor LLAP se je vršil v nedelio teT ie no^ekel stvarno in mimo. VodM ga ie podnrpd="dn:k LLAP g. S'a» mič. Prisostvovali so občnemu zbon- d»Ie» gpti Atene, Celia. Il:ri;e. Pr-ia in Tržiča. PrÎT-ior'e, k; ie doseda' vodil tyxi=avez ni poslalo svoiega zastoTin:ka. Po refersfih no» sgmeznih f—nVeiionariev. ie h:! irvo'i»n sle» (ЈеЈЧ novi odbor; Pr»fl~»dn;V dT Fr ТГцпЛч» re fniriial. podired-edn-'V Tosin W'ndîs Primori». И ie do^edsi v/vl lo p.-^d-?vez ni <?rttv1'V	Tr:mo-ipy t"bn:<Vii re»
fnren* V--.rri:-ii'>V rv^.—лП-ï nrnf Л-»г) OHaV.	Cvs!	S-4Ti"da cPfti).
revizorja Rabië (IL), ga. Kroftova (Atene).
Gospodarstvo
Narodna banka v lanskem letu
Koncem minulega tedna je bil izdan zadnji Ј7.клу Narodne banke za 1. 1926., s čimer je dana možnost primerjave postavk posameznih izkazov tekom lanskega leta, v katerem je imela Narodna banka ves čas nespremenjeno obrestno mero (po eskomptu menic 6 odstotkov, za posojila na zaloge 8 odstotkov)
Od skupno odobrenega kredita v znesku 1300 milijonov dinarjev je prišlo razmeriv-ma največ aa Srbiio, kjer je. kakor se trdi, potreba po denarju večja kakor v Hrvatski in Sloveniji, ki sta v manjši meri izkoriščali krediie, odobrene pri Narodni banki. V septembru, oktobru in novembru so bili krediti pri Narodni banki najmočneje izkoriščani, in sicer skoro do višine odobrenih kreditov, koncem novembra in v prvi polovici decembre pa so zopet padli. Dne 31. decembra 1926 so znašala posojila (eskompt in lombard) 1481 milijonov dinarjev proti 1365 milijonom dinarjev v začetku leta.
Depoji denarnih zavodov pri Narodni banki, žiro in razni računi, so bili manjši sredi leta kakor v začetku in koncem leta.
Največji obtok novčanic v lanskem letu je bil 8. januarja, ko je znašal okrog 6066 milijonov dinarjev, najmanjši pa v avgustu, in sicer je beležil 8. avgusta 5465 milijonov, potem je do 31. decembra zopet zrasel na 5812 milijonov, proti 22. decembru se je povečal za 165 milijonov dinarjev.
Kovinska podloga Narodne banke je tv> rila 15. decembra 1926 naslednje postavke (v milijonih dinarjev): kovano zlato S5.7 (koncem 1. 1925. 75.9), kovano srebro 175 (17.5), tuja moneta 0.6 (1.1), depoji in devize 329.5 (365.6), skupno 433.3 (460.1); do 31. decembra 1926 se je kovinska podloga povečala na 438.8 milijona dinarjev v zlatu in neznane vrednosti. Narodni banki js uspelo, da je povečala svojo podlogo v kovanem zlatu za blizu 10 milijonov dinarjev (po kurzni vreddbsti za okrog 110 milijonov papirnatih dinarjev) Podatki za prejšnja.leta nam povedo, da se bankina zaloga v kovanem zlatu stalno veča Tako je znašala (v milijonih dinarjev}: koncem leta 1922. 64.0, koncem i. 1923 68.8, koncem I 1924. 72.3. koncem 1. 1925 75.9 in koncem 1. 1926. 85.7 Devizne zaloge pa so. žal, padle in so znašale koncem 1. 1926. manj kakor v zadnjih treh letih.
Tržna ooročila
Novosadska blagovna borza (10. t. m.). Pšenica: baška, 75 — 76 kg, 1 vagon 287.50; banatska, i vagon 285 50. Oves: baški, 1 vagon 160. Г u r 5 č i c a : baška. 5 vagonov 138 — 139; baška. april maj, 5 vagonov 158; sremska, 22 vagona 141; srem-ska, sušena, 2 vagona 147.50; banatska, april, ladja Tisa, 20 vagonov 154.50. M o k a : baška, c5», 2 vagona 352.50; baška, 4 vagoni 280 — 282.50. Otrobi: baški, debeli, 1 vagon 120; baški, debeli, Postojna, 2 vagona 160 Fižol: srbijanski, pariieta čačak, 2 vagona 150. Tendenca stanovitna.
= Cene na celjskem trgu tekom minulega meseca so bile nasleduje: govedina v mesnicah 14 — 17. na trgu I. 15 - 17, II. 12 do 14, III. 8 - 10; teletina 15 — 18, svinjina I. 25, II. 22, slanina v trgovini 24. na trgu 22.50, masi 26, šunka S2.50 Din kg; kokoši in petelini 25 — 35. race 30, gosi 60, purani 100 Din komad; mleko 2.50 — 3, kisla smetana 16 Din 'iter, sirovo maslo 44, čajno 50 Din kg, jajca 1.75 Din komad; jabolka 2 — 6, orehi 8—10, suhe Češplje S — 10, kava Portorico 72. Santos 56, Rio 48, sladkor v kristalih 15 50, v kockah 17.50. riž I. 12. II. 9 Din kg. namizno olje 22. bučno 18 Din liter, moka c00» 5.40, cO» 5.30, t2» 5 in «4» 4.60, turščična moka 2.40, zdrob 3.20, ajdova moka 6 Din kg (na drobno po 20 par več), pšenica 300 — 320, rž in oves 220, ječmen 200, turščica 200 — 210. grah 1300, fižol 350 — 450, seno 70 _ 90, slama 46 — 50 Din za 100 kg. krompir 1.75 — 2 Din kg.
= Vinski sejem in razstava v Lintomem.
Krizi našega vinogradništva skušajo razne gospodarske korporacije odpomoči s tem, da prirejajo vinske sejme in razstave. V Ljutomeru. središču elovenskega vinarstva, se je pred kratkim sestavil odbor iz zastopnikov gospodarskih organizacij in občine, da pripravi vse za vinski sejem in razstavo v Ljutomeru Ljutomerski vinogradniki in vi-nogradska velenosestva so si edini v tem, da je treba začeti z delom tudi v Ljutomeru, ki je po slovesu svojih vin najprimernejši kraj. kjer naj vinski trgovec in gostilničar spoznata dobrote ljutomerske kapljice. Zato so se odločili, da bodo priredili vinski sejem in razistavo v četrtek 3. tnar.-a t. L. ko bo vino letnika 1926 po prvem orefakanju že čisto. 2e zdaj opozariamo interesente na ta dan.
= Opozorilo za obrtnike In prratclje obrtništva. Opozarjamo, da se rok za vpis delnic Obrtne banke SHS zaključi nepreklicno 15. t. m. Za Slovenijo se vpisujejo delnice pri podružnicah Narodne banke SHS. pri Ljubljanski kreditni in Gospodarski zadružni ter njunih podružnicah in pri Obrtni banki v Ljubljani. Opozariamo obrtnike in priiatelje obrtništva, ki smejo po zakonu postati 'udi delničarji te obrtniške ustanove. da termina za vpis ne zamudijo, ker se ua pozneiše prijave nikakor ne bo moglo več ozirati.
= Prisilne poravnave v konknrzu. Potrjena je poravnava konkurzne dolžnioe Angele Lazmkove. omožene Rntičeve. trgovke v Trbovljah — Dalje je potriena poravnava v konkurzni zsdevi Janka Potočnika, trgovca z usnjem v škofii Loki. — Konlrurz. razglašen o imovini Feliksa Franzla v Ljubiiani, je odpravljen, ker 6e ie sklenila prisilna poravnava.
= Oenovnik za zavarovanje valute ob is-vozu, veliaven od. 1. do 15 t. m- je objavljen v ^Uradnem listu» od 7. t. m.
= ' Izbrisi v trsnvinskem in zadružnem reffistru. Tekom L 1926. ie bilo v treovin-skem rerisiru v Sloveniji izbrisanih 56 (v I. 19'?5. 61) tvnik. Od teh je bilo 17 (34) posameznih tvrdk. 17 (18) isvnih trgovski1* družb. 16 '9) družb z omejeno zavezo in 6 (0) delniških družb. Iz wiruzneera retnstra se je lani izbrisalo 41 zadrug, avl. 1925 15.
= Naš izvoz orehov. Ker so lani_ orehi dobro obrodili, ie bil njihov izvoz večji kakor običaino. Računa se. da sta samo Srbija in Bosna izvozili okroor 45 vagonov orehov, in sicer največ v Nc77>čiio ter Francijo.
= Gospodarska kriza т ВеоегаЛп. Po podatkih beo-r-riskega trgovinskem sr>Hi$Sa je bilo v t. 19?6. skupno 12.136 meničnih protestov. Številke menični* protestov no posameznih mesecih nam pokazujejo porast v
— Direktni železniški promet med Italijo
in Rusijo. Moskovska tPraviai poroča, da bo v kratkem času u postavljen direktni železniški promet med Rusijo in Italijo preko Avstrije, Češkoslovaška in Poljske drugi polovici leta, kar jasno obeležuje po-oetrenje gospodarske krize. Konkurzi so s_e iani zahtevali 403, a otvorjenib je bilo 105. Insolventnih je postalo tudi več bank, ia sicer: Beogradska ujedinjena banka, Centralna kreditna banka. Beogradska hipotekama banka, Srpska gradjevioska banka, Beogradska komisiona banka ter Banka Ni-kola Boškovič, d. d.
10. januarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zakliučki.) Vrednote: investicijsko 82 — 84, Vojna škoda 352 — 0, zastavni ia komunalne Kron ske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0 Merkantilna 98 — 100. Praštediona 890 — 0, Kreditni zavod 170 - 180, Strojne 0 - 100, Trbovlje 370 - 0, Vevče 120 - 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 _ 0. — B 1 a -g o: Zaključeno 10 vagonov lesa. Tendenca v lesu nespremenjena, v deželnih pridelkih čvrsta. Eksekutivna prodaja: ca 50 kubičnih metrov bukovih neobrobJjenih plohov, od 55, 60, 80, 90 mm. od 3 do 6 m dolžine, media ca 4.50 m, sir. od 20 - 57 cm, uiedia ca 34 cm, blago lepo,.5 mesecev suho, dobava takojšnja, provenienca Dolenjsko, fco vagon meja po 500.
ZAGREB. V zasebnih vrednotah položaj nespremenjen. Tendenca za Vojno škodo čvrstejša. Kasa se je ob večjem prometu trgovala po 355 — 355.5. Za ultimo t. m. so ie iskala po 355, a blaga ni bilo pod 357. Za fbruar se je brez kupona trgovala po 324-— Na deviznem tržišču se je začela Italija trgovati s slabo tendenco na 251.25. a končala je pri 250. Pariz ee je začel trgovati po 224, a se je tekom sestanka okrepil na 22C. New York ček je obdržal svojo_ čvrstočo. Druge devize nespremenjena. Notirale to devize: Amsterdam izplačilo 2273.8 do 2279.8, Dunaj izplafiilo 798.5 — 801.5, Berlin izplačilo 1348.5 — 1351.5, Italija izplačilo 249.97 — 251.97, London izplačilo 275.2 do 276, New York ček 56.6 — 56.8, Pariz izplačilo 223.77 — 225.77, Praga izplačilo 167.7 do 168.5, švica izplačilo 1095.5 — 1097-5; valute: dolar 55.95 — 56.15. avstrijski šilingi 802 — 805, italijanske lire 245—247; efekti: bančni: Eskomptna 1015 — 102, Poljo 12 — 155, Hipo 59 - 59.5, Jugo 99 do 100, Obrtna 48 - 50. Praštediona 890 'io 895. Srpska 135 — 137, Ljubljanska kreditna 150 — 0; industrijski: Gutmann 225 do 250, Slavonija 32 - 34, Trbovlje 880—3825, Vevče 120 — 0, Šečerana Osijek 455 — 460, Našicka 15220 — 1750; državni: investicijsko 835 — 84, grame 48 — 4S.5, kasa 354 do 355, za januar 355 — 357, za februar 324 do 325.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 797.65 do 800.65, Berlin 1346.9 — 1349.9. Budimpešta 0.0793 — 0.0796. Italiia 249 — 251, London 275.14 — 275.94, New York 56.58 - 56.78, Pariz 224.21 — 226.21, Praga 167.65—168.45, Švica 1094.5 - 1097.5.
CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123, New York 518.25, London 'S 1475, Pariz 20515, Milan 22.55, Praga 15.34, Budimpešta 90.65, Bukarešta 2.72. Sofija 3.75, Dunaj 72.875, Varšava 57.50.
TRST Devize: Beograd 40 — 41, Dunaj 320 — 340, Praga 67 — 68. Pariz 89-50 do 90.50, London 110 — 111, New York 22.75 — 23, Curih 437 — 447, Budimpešta 395 — 415, Bukarešta 11 50 - 1250; valute: dinarji 39.75 - 41, dolarji 2250—22.90.
DUNAJ. Devize: Beocrad 12.495 do 12.535, Berlin 168.25 — 168.75, Budimpešta 124.02 — 124.32, Bukarešta 3.7075 - 3.7275, London 34.41 — 34.51, Milan 30.85 — 30.95, New York 708.75 — 711.25. Pariz 28.11 do 28.21, Praga 20.99 _ 21.07, Sofija 5.1075 do 5.1475, Varšava 7852 — 79.02, Curih 136.S1 do 137.31: valute; dinarji 12.45 — 12.51, dolarji 705.90 — 709.90.
Dcviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.315, v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 275, v New Yorku (8. t. m. po borzi) 1.76 in tri četrtinke.
„Srbski književni glasnik"
Slcjkoprej predstavlja «Srpski književni glasnik» s svojo mirno, a vendar moderno literarno linijo srbsko rcvijalno književnost. Okoli tega časopisa se zbirajo najboljši srbski, pa tudi mnogi hrvatski pesniki in pisatelji, ki so pogumno prebredli Savo in Drino in se ne boje kulturnega srbstva «S. K. G.» je tudi skoraj edna srbska revija, ki posveča nekoliko pozornosti slovenski književnosti, dasi bi si v tem pravcu šo marsikaj želeli.
Zadnja kujiga «S. K. G.» je obelodanila lepo vrsto zaninrvih prispevkov, med njimi r.ovo prozo Veljka in Rastka Petroviča, Ive» na Vojnoviča, Vladimira Nazora. Stanisla« ve Krakova in dr. Izmed pesniških sotrud« nikov omenjamo Bož:dara Kovačeviča. Mir. Feldmana. G Krkleca, Tina Ujeviča. Na» zora in Desansko Maksimovič. Med razpra» vami zavzemajo dokaj prostora izjave naših politikov o krizi parlamentarizma: omeniti jc tudi razprave o sarajevskem atentatu iz peresa Jovana K. Jovanoviča, Rešetarjevo štrd:io o šaljivi pesmi in satiri o starejši srbohrv. literaturi in krasno pismo Miloša Crnianskega iz Asisija. Bogate so tudi po» ssmezne rubrike, pogrešamo pa — prav ta» ko kot pri naših literarnih rev:jah — siste» matičneišega pregleda tujih literatur. Slo» venska književna • odukcija je ostala v tej kr. iigi docela neopažena.
Prvi zvezek nove knjige (1. januaria) je prinese! povest Velika Petroviča «Sarina Lenka», pesem Gustava Krkleca :n Krkle» čeve prevode pesmi Frana A'hrcehfa. Krk» lec je preložil šest najnovejših Albrechtoa vih pesmi z motivi iz Italije- in Franciie. Izmed razprav ie omeniti govor Pavla Po» poviča o frančiškanih v haš; književnosti, znanosti in umetnosti ter začetek zelo zani» mivega eseia našega sedanjega praškega po» slanika Branka Lazarev:ča o Ivanu Meštro» viču. V književn-m preg'edu je izšel omem» bc vreden pregled srbohrvatske literarne prod-'Vciie v letu 1926.
«S-bski kn;iževn: glasnik» se je za novo leto dostojno predstavil.
Spominjajte se
nesrečnih poplavljencev!
Proti vinogradnikom
Radičevci za znižanje carine in uvoz francoskih vin. SLS jim pasivno pri tem pomaga.
Vest o znižanju uvozne carine na francoska in s tem tuči na laška vina, ki se ima izvršiti potom trgovinske pogodbe's Francijo, je odkrila čisto nenavadno, situacijo. Vlada RR, ki je že pristala na 50 Din, se očividno pripravlja na popolno kapitulacijo, t. j. na 30 Din od 100 kg.
Odmev razkritja te akcije, ki so jo radikali in radičevci vodili za hrbtom treh milijonov vinogcadnega naroda, je ta, da se radičevci oa vseh zborih izjavljajo za to znižanje. V Črnomlju je nosilec radičevske liste oticijelno to izjavil, s cinično utemeljitvijo, naj tudi kmet pije šampanjca. In to v Beli Krajini, ki je v tem vprašanju prav življenjsko zainteresovana! Zagrebški «Obzor», v katerega pišejo slovenski radičevci, prinaša daljši dopis iz Ljubljane, ki istotako simpatizira z znižanjem carine na 30 zlatih dinarjev, češ saj Slovenci že pijejo dalmatinca, ki je ravno tako drag, kakor bodo francoska vina. Naivni «Obzor» pač ni premislil, kako je s tem izvajanjem pogodil ne le celokupno vinogradarstvo Slovenije, ampak tudi Dalmacije, kjer bo francosko vino izpodrivalo domači proizvod, ki mu bo vrh tega ubil ves trg.
«Obzor» pravi, da bodo vinogradniki Slovenije pač znižali cene vinu za 2 do 3 Din, pa bo dobro. Ali je radičevski člankar pomislil, kar je napisal? Ali ne ve, da je pridelovanje vina že danes večji del pasivno? Človek se mora res ■začuditi s kako strašno nesposobnostjo in neznanjem se obravnavajo vprašanja, od kojih zavisi eksistenca stotiso-čev. In to od stranke, ki trdi. da je «seljačka»! Pri tem pomaga radičevcem SLS, ki ves boj zasmehuje kot nepotreben, češ da bo menda po toči še čas zvoniti.
Vse drugače pa razumevajo silno nevarnost vsi samostojno misleči vinogradniki. Odpor raste in politični stranki, ki jima odpor ni po volji, se motita, če mislita, da se vinogradniki dajo z zasmehom in tolažbami uspavati. In z našimi vinogradniki je solidaren vsak gospodarsko izobražen človek, ki vidi, da pomeni obubožanje vinorodnih krajev milijardne izgube za vse naše gospodarstvo, pauperizacijo celih pokrajin, ki bo pritiskala na vse, zlasti na mesta in tovarniške kraje. Le lahkomiselni kratkovidnež sodi velika carinska vprašanja po ožjem trenutnem interesu. Lepo bo izgledala naša valuta, če bomo devize potrošili za vina iz inozemstva!
Klerikalne hijene
O hijenah je znano, da ne puste niti grobov pri miru. Tak je T>ač njihov živalski nagon in jim ni nameriti. Slabši kakor hijeae so klerikalci, ki to zavestno in z namenom delajo. Ljudem, ki vlačijo vero v politiko, seveda tudi spomin na mrtve ne more biti svet Nedeljski »Ilustrirani Slovenec« si je dovolil surovost, da je karikiral pokojnega dr. Tavčarja kako jase in tlači k tlom slovenskega kmeta. »Slovenec« je objavil tudi beležko, v kateri pravi, da hočejo samostojni demokrati menda (1) v logaškem okraju agitirati s tem, da bodo razmnožili besedilo znanega govora, ki ga je govoril dr. Natlačen pri demonstracijah za vojno v Ljubljani koncem julija 1914. K teinu pristavlja: »Kakor hitro se bo ta govor kjerkoli pojavil, bomo objavili in razmnožili mi govor dr. Ivana Tavčarja, voditelja in učitelja scdaajih liberalcev.* Dr. Tavčar je žal v grobu in se ne more braniti sam. Zato smatramo za potrebno dolžnost, da ugotovimo nekaj dejstev za čim popolnejšo ilustracijo klerikalnih hijen. Dne 36. julija 1914 zvečer je priredilo mobilizirano avstrijsko vojaštvo v Ljubljani na ukaz mannestadjo za vojno, za katero so bili priganjači klerikalci, da bi čim sijajnejse izpadla. Pred poslopjem deželne vlade je iz množice nagovori! dež. predsednika Schvvarza klerikalni ■poslanec vitez Pogačnik, pred magistratom pa je dobil naročilo pozdraviti sprevod tedanji župan dr. Tavčar. Iz stolnice je te-dar.ji prost s celim zborom kanonikov prinesel pod ba'dahmom monštrar.co na Vodnikov trg in blagoslavljal množico, med katero ;e bilo precej do nezavesti pijanih ljudi. Dr. Natlačen ni bil noben javni funkcijo-nar in ni bil od nikogar prisiljen navduševati na vojno, vendar pa je pred deželnim dvore an zlezel na ograjo ter »iz množice« navduševal za vojno napoved. Razlika med vlogama dr. Tavčarja in dr. Natlačena je velikanska. Dr. Tavčar ie bil oficijelni predstavnik mesta in je moral pozdraviti imarif es tante, ako je hoiel preprečiti razpust občinskega sveta in imenovanje nemškega vladnega komisarja, ki so ga klerikalci forsirali. Dr. Tavčarja so klerikalci malo dni prej denuncirali v »Slovencu«, da daje v »Slov. Narodu« »potuho velesrb-ski propagand:« in da so se v »njegovo stranko zatekli veiesibski propagatorji na Slovenskem.« s čemer da se je v »zelo slabo luč postavil«. »Slovenec« ie pošiljal takrat dr. Tavčarja v ječo ... In po omenjeni vojaški demonstraciji je »Slovenec« šel še dalje ter je denunciral tudi go. dr. Tavčarjevo. Takoj dan pozneje je namreč zahteval, naj vse »one dame in vsi oni gospodje, ki imajo različne rede nam sovražne države, te rede takoj pošljejo nazaj.« Tedaj je bilo splošno znano, da je izmed slovenskih dam samo ga. dr. Tavčarjeva nosila red sv Save Danes onečaščajo spomin dr. Tavčarja, ki leži v grobu, iste klerikalne hijene, ki so ga z njegovo soprogo vred denuncirale avstrijskim oblastem. Dr. Tavčar je kot mestni župan ljubljanski spričo klerikalnih denuncijacij s svojim tedanjim nastopom obvaroval avtonomijo ljubljanskega mesta. Radi bi vedeli, koga je s svojim nastopom obvaroval dr. Natlačen?
Na tisoče sioveaskili fantov je po nepotrebnem padlo y vojni vsled klerikalnih hujskanj ..,
Popoln fijasko Stj. Radiča v Dalmaciji
Split, 10. januarja.
Prišel je čas, ko Radiču naglo odevetajo rože. Njegovi zbori, ki so pred leti sloveli po svoji veličini in tisočerih poslušalcih, se omenjajo le še kot minule zanimivosti. Evo, že par dni se nahaja Stj. Radič v Dal» maciji, kjer po vrsti prireja zbore, a po» vsod doživlja velikanski fijasko. Njegovi zbori so namreč le še sestanki z neznatnim številom poslušalcev, med katerimi pa jih je polovica disidentov ali pristašev strogo nasprotnih strank. Ne pomaga niti to, da ima Radič ministrsko asistenco svojega ne» čaka Pavla in dr. Krajača, ter da je ves varstveni aparat " službi za njegovo var» nost. V nedeljo bi se bil moral v Lcčevici vršiti glavni zbor. Zbralo pa se je jed va. nekaj nad 100 oseb, a še od teh pretežni' del nasprotnikov. Pod mučnim vtisom skraj no mizeme udeležbe je tudi Radič govoril zmedeno, bolj kakor običajno. Grmel je, da na^a država mora dobiti izhod na Egej» sko morje, da mora Bolgarija priti v naše kolo in da morajo Dalmatine! biti pionirji velikega pokreta. Ker je Radič zaključil v popolni tišini, je podvizal dr. Krajača: češ: Govori, da bodo videli, da naši ministri znajo govoriti! Zaman. Padli so vzkliki: Vi ste nas prevarili! Živel Svetozar Pribičevič in dr. Krajač je ves bled umolknil. Šc slab» še se je nato godilo Matijeviču, ki radi bur» nega vzklikanja: Živel Pribičevič, sploh ni mogel priti do besede.
Nadalje je Radič v nedeljo pohitel z a v» tomobilom v Korošce. Dugobabe, Gizdavce ter v Novi in Dolnji Muc. Sprejemi so bili neznatni. V Gornjem Mi^u je Radiča spre« jela neznatna peščica, v Dolnjem Muču pa istotako ni bilo niti 150 ljudi. Razume se. da ш bilo nikakih ovacij, marveč so pov» sod energično nastopili samostojni demo» krati, radikali in disidenti ter povzročali Radiču poleg mučnega razočaranja še brid» ke prcglavicc.
Zvečer je Radič dospel v Sinj. Pričaka» lc ga jc kakih 20 pristašev, sramežljivih in poparjenih, ko so nekateri nacionalni omla» dinci začeli Radiču prircati mačjo muziko. V neki neznatni gostilnici se je vršil me» sto zbora ožji sestanek, kjer ni prisostvo» valo niti 50 pristašev. Bled in razburjen Ra» dič ni maral dolgo govoriti, pač pa je radi sramotnega sprejema bral levite županu Masovčiču, češ: čemu ste mc zvali v Sinj? Take blamaže še nisem doživel. S tem jc sam v pričo svojih pristašev izrekel najpo» raznejšo sodbo o svojem fijasku, ki ga do» življa v Dalmaciji.
„Radikali" v Žireh
V nedeljo sta v Žireh ralagala svojo modrost g. dr. Ravnihar in neki Dežman iz Ljubljane. G. Ravnihar. ki se drugače ne gane iz Ljubljane, kakor sedaj, da bi kaj naprednih glasov odvzel SDS. ni povedal nič posebnega, pač pa je gospod Dežman pokazal rožičke, ki jih bo treba otolči. Hudo ga je zanimala Sla-venska banka, ki je NRS dala mnogo denarja. SDS pa Dežman zavida tisto podporo, ki jo je banka 1. 1923. izplačala iz dobička za 1922- a jo v celoti dobila vrnjeno nazaj. A. g. Dežman je šel naprej: SDS je napadal kot stranko ba-tinašev, Orjunašev in — nasilja. To si upa klobasariti Dežman. ki ve. da ra-dikalstvo živi od nasilja sploh, posebno pa od terorja nad uradniki. Pa vse to bi Dežmanu odpustili. Ne moremo mu pa odpustiti in mu tudi v bodoče ne bomo, da se je ta govornik začel pečati s telesnimi napakami, zdravjem in nekako «pohabljenostjo» g. dr. Žerjava. Če je g. dr. Žerjav bolehen. g. Dežman pa zdrav, naj bo Dežman vesel, a dostojen človek o tem na shodu ne govori. Dr. Žerjav kljub bolehnosti več dela kakor vsi voditelji NRS v Sloveniji skupaj. Če misli NRS, da bo s te vrste napadi na g. dr. Žerjava več koristila SLS. na prosto ji, a pritožiti se ne bo mogla, če bomo kmalu odgovorili na čisto drugem polju po geslu: Milo za drago. Tudi opomba, da rešitev žirov-ske elektrarne zavisi od g. Dežmana. je značilna za celo miselnost radikalov. Slovenačka radikalija se bo kmalu prepričala. da je stavila na propalo karto. Žirovci, ki so pričkovali, da bosta radikala povedala, kam je izginilo uradnikom odtegnjenih 50 milijonov dinarjev, od kojih v Žiri ni prišlo niti pare za poplavljence. so se s shoda razšli brez_povoljnih vtisov, osebni napadi na dr. Žerjava pa so se vsakemu gabili. Mi se čudimo, da dr. Ravnihar ni smatral za potrebno, da bi na licu mesta zavrnil nedostojnost in grdobijo svojega shodarskega in strankarskega koin-panjona.
Mehika in Slavenska banka
Kar je klerikalcem Mehika, ki je baje vzor SDS in strah SLS in petrolejskih rnag-natov obenem, to je naš: bivši SKS Slavenska banka. Zeleni gospodje so samo v stiski, kako dokazati, da ima Slavenska banka kaj opraviti z SDS. Laži in laži, nekaj nazadnje že obvisi, tako si misli SKS po starem načelu, ki se ga je naučila od klerikalcev. Glede zneskov, ki so se iz nespornega visokega čistega dobička iz L 1932 dali na razpolago, smo že tolikokrat pisali, da so bili banki v celoti vrnjeni, da bi pač pričakovali, da pojde to tudi največjemu zakrknjencu v glavo. A gospoda o tem povračilu molči kot grob in laže naprej. Sedaj se reče, »prijatelji dr. Žerjava pri banki niso dobro gospodarili«. Kaj bi mogel dr. Žerjav zato, če bi bilo res tako? In kaj more SDS, Resnica pa je, da so maloštevilni somišljeniki dr. Žerjava, ki so bili v banki, bili iz nje izrinjeni že L 1923 in 1924 pod
pritiskom vlade in tujih funkcijoaarjev ia
da so gospodje od Landerbatke po njihovem izstopu prevzeli po najtočajejšem pregledu banko in jo spoznali za visoko aktivno. Pri Slovencih je pač vedno tako, da na korist tujcu obrekujejo rojake. Da pa bo vidna vsa nemoralnost radičevske akcije, ki Ji sekundira naša SLS, more vsakdo po shodih vprašati SKS in SLS: Zakaj ie g. Pu-celj sprejel od pokojnega g. Legvaria iz blagajne Slavenske banke dva večja zneska v času, ko je bil minister poljedelstva, v času, ko je g. Legvart v imenu Impexa sodeloval pri velikanski kupčiji z reparacijskimi voli, ki jo Je odobril g. Pucelj? Zakai ne vrne denarja banki ali Impesu, ki sta pozneje padla v stiske? Zakaj SKS ne vrne znesek pol milijona, ki ga je od neke ban-
ke dobila preko dr. Žerjava, tem bolj, ker ie banka pozneje imela velike izgube? Komu je Trboveljska na račun Slavenske banke koncem leta 1925 dala 2 >n pol milijona dinarjev »za propagandne« svrhe, ko sta dva radičevska ministra banki nagajala? Ko je bil znesek izplačan, pa je bilo takoj vse v redu. Morda bi znala gg. iz predsedstva HSS oziroma SKS to pojasniti? Morda bi poskrbeli, da vlagatelji debe ta denar nazaj? Ce je znesek, ki je bil dan na razpolago dr. Žerjavu in drugim, ki jih Puceij našteva, v celoti vrnjen, zakaj ne bi bili *udi radičevci tako pošteni? Človek res ne ve, ali bi se ob celi tej gonji jezil ali smejal: demokrati vrnejo vse, radičevci dobe denar in nič ne vrnejo. Vpijejo pa oni, in sicer na demokrate! Znat se mora.
Iz živlienja in sveta
Ogenj!
Baron Pompeo Aloisi,
laški poslanik v Tirani, ki je glasom «Mati» uovih» razkritij igral giadno vlogo pri skie» panju albansko»italijanskega pakta.
Akcija za pomilostitev Win-dischgratza in Nadossyja
Kakor je naš list že parkrat poročal, so predložili budimpeštanskj Madžari svojemu državnemu upravniku Hor-thyju obširno spomenico s 300.000 podpisi. Ta prošnja ima namen doseči popolno pomilostitev dveh voditeljev po-narejalcev francoskih frankov, princa Windischgrâtza in bivšega policijskega šefa madžarske države Nadossyja. Peticija je bila izročena Horthyju v pondeljek.
300.000 podpisov se seveda ne nabere tako kmalu, zavzemajo pa tudi zelo obširen prostor. Ker so jih nabirali po polah, jih niso mogli zvezatj v eno samo knjigo, temveč so napravili iz neštetih pol pet debelih knjig leksikonskega formata. Najbolj vneto je nabiral podpise za Nadossyja njegov rojstni komi-tat Baranja, kjer so sorodniki in rojaki bivšega policijskega ravnatelja nabrali nad 60.000 imen. Med njimi so zastopani vsi sloji, pa tudi vse konfesije.
Uvod v peticijo tvori kratko besedilo, ki povdarja, da sta Windischgrâtz in Nadossy ponarejala francoske bankovce samo iz patrijotičnih razlogov. Prosilci sicer priznavajo, da je biia obsodba, izrečena v procesu proti fal-zifikatorjem, pravilna v skladu z zakoni madžarske države. Toda fakt, da ni nihče iskal pri ponarejanju sebičnih koristi, popolnoma razorožuje roko pravice, ki da mora v taki zadevi utihniti.
V zvezi s to vestjo se tudi poroča, da je Nadossy težko zbolel, kar je seveda lansirana vest, sprožena samo s tem namenom, da bo akcija imela tem več zaželjenega uspeha.
Dva, ki hočeta obhoditi svet
Ta čudna zgodba se začenja ua Dunaju. Tam imajo fantje v Meidlingu navado hoditi od hiše do hiše in prepevati podoknice. da vzbudijo pozornost deklet. Nekega dne je prišel tak pevec tudi pod okno 24 letne bolničarke Eme P. in jo je s svojim petjem tako razveselil, da se ga je usmilila in se mu pokazala. Iz tega spontanega sestanka so se rodiia različna srečanja in slednjič sta se mlada človeka zaljubila drug v drugega. Moški, ki je omamil dekleta, je pripovedoval, da ima pri sebi potni list, ki se glasi na ime Ernesta Botta iz Frankfurta ob Meni. V resnici pa on ni Ernest Bott. marveč Evgenij Zamla-tin in je sin ruskega konzula v Amsterdamu. V' Nemčijo se je samo zatekel pred svojimi preganjalci, in njegova namera je obhoditi ves svet v spremstvu primernega dekleta.
To pripovedovanje je Emi omehčalo srce, da je sklenila postati sinu «ruskega konzula» popotna tovarišica. Povezala je svoje reči v culo in nastopila sta pot okoli sveta. Sklenila sta, da se bosta preživljala s petjem po gostilnah in v predmestnih kavarnah, kjer so ljudje še najbolj dovzetni za slične umetniške produkcije.
Tako sta šla mlada človeka na pot in ko je bila hči nekaj časa z doma, je prejel njen oče pošto iz Niirnberga. Hči mu je pisala, naj ji pošlje kaj denarja, da ne bosta z ljubčkom poginila od gladu. Kajti do Indije je daleč, zunaj je zima in ljubezen saina še ne more ogreti človeka.
Policija sedaj zasleduje pustolovca, ki ga bo zelo težko najti, ker nihče ne ve. če je Nemec ali Rus. kod hodi in kakšna je njegova preteklost.
Iz tiste nedavne dobe. ko je na Španskem izbruhnila revolucija artiljerijskih častnikov proti diktatorju Primu de Rivera, datira naslednja mična anekdo-tica:
Ko je bilo treba zbrati zveste čete, da se ž njimi vduši upor, je vlada odposlala v Burgos nekega starega kava-lerijskega generala, da bi prevzel poveljstvo nad oddelkom pehote, ki so mu bili dodeljeni topovi. Prisotna množica je bila ostro razpoložena proti diktatorju in je glasno dajala duška svojim simpatijam za upornike. Tedaj je ukazal general nameriti topove na demonstrante ter je poveljeval: «Fuego!» (Ogenj!) Toda vojaki niso mogli izvršiti povelja. Javili so generalu, da so top-ničarji odnesli ključe arzenalov in da topovi niso nabiti. General pa te izjave ni hotel vzeti na znanje ter je besno zakričal: «Cargado o no cargado, fuego!» (Če so nabiti ali ne, ogenj!)
Demonstranti so se energičnega generalovega povelja tako prestrašili, da so se razbegli na vse vetrove.
Lažni princ
Po Nemčiji straši že nekaj časa neki Harry Domela, izvežban pustolovec, ki se izdaja za princa iz vladarske rodbine Hohenzollerncev. Domela je že ponovno sedel v zaporu, toda vedno se mu je posrečilo pobegniti iz ječe in je s svojimi avanturami v zadnjih tednih spravil pokonci celo Nemčijo.
Začel je serijo svojih sleparij pri dijaškemu korpusu «Saxo Borussia» v lieidelbergu. Poveljniku korpusa, grofu Rotkirchu se je predstavil kot princ von Liewen ter mu dejal, da služi kot poročnik pri IV. konjeniškem regimenta v Potsdamu in da se nahaja momen-tano na dopustu. V Heidelbcrgu je ostal malo časa, ker so mu tla postala krja-lu prevroča. Ko je videl, da mu nj več obstanka, jo je mirno pobrisal drugam.
Žel je v Erfurt in se je na poti prepričal, da je po obrazu precej sličen vnuku bivšega cesarja Viljema, princu Viljemu pruskemu. Tako je sklenil, da se bo izdajal poslej za tega princa. Seveda je zelo spretno manipuliral in je. potoval incognito ter si nadel ime barona Korffa. V Erfurtu se je ustavil v nekem hotelu, kjer je najel celo stanovanje z vsemi pritiklinami. Ustvaril si je kmalu zelo širok delokrog. Delal je izlete širom Turingije, toda tudi tu je izčrpal svoja sleparska sredstva in iz strahu pred zalezovalci, kj so mu že bili za petami, jo je potegnil v Gotho, še prej pa si je izposodil pri lastniku hotela, kjer je stanoval, 100 zlatih mark.
Naslednja postaja, kjer se je ustavil, je bila Gotha. Šel je naravnost v garni-zijo in se predstavil garnizijskemu poveljniku Grotheju, ki mu je priredil svečan sprejem. Postopal, je previdno, kajti bal se je, da bi ga policija ne odkrila, in zato je prosil generala, naj ne izda časopisju njegovega imena. V Gothi je najel v največjem hotelu knežje urejeno stanovanje s 6 sobami.
Slepar je umel ljudi tako prevarati, da se je začel zbirati okrog njega ves visoki svet, med njimi zlasti aristokra-ti. Vsi so hoteli do «princa» in biti deležni milosti, da bi se razgovarjaii ž njim. Prihajali so po vrsti celo bivši ministrski prezidenti in razni generali. Med drugimi je sleparju nasedel tudi mestni župan, ki se je s spremstvom pripeljal v hotel, da pozdravi ргекзшо-nega pustolovca. Domela je imel baš neki obisk in je velel javiti županu, da ga bo pozneje sam obiskal na magistratu. Ta sprejem je bii zelo odličen. Svi-rala je godba in dame. ki so smele pri-
ti v bližino lažnega princa, so kar vzdihovale od sreče, ko se je lastnoročno vpisal v njihove spominske albume.
Pustolovec si je dal prirediti tudi gala-predstavo v gledališču in je tej predstavi prisostvoval v dvorni loži.
Slednjič pa je bil slepar vendarle prisiljen predčasno zaključiti svojo avanturo. Pojavil se je namreč strah v obliki osebe opolnotnočenega zastopnika liolienzollernske dinastije Hohenberga, ki je sporočil, da pride v Gotho na obisk. Domeli je začelo goretj pod nogami. Vzel je avto hotela, kjer je stanoval, si izposodil pri lastniku hotela večjo vsoto denarja ter Jo hitro popihal. Potem se je podal v zapadno Nemčijo, skušal je vstopiti v tujsko legijo, toda malo preden se mu je nakana posrečila, ga je aretirala pruska policija, baš ko je hotel prekoračiti nemško mejo.
Vsi nemški listi pišejo, da je Domela daleko prekosil znanega pustolovskega stotnika Kopenika. Sramota pa je toliko večja, da je Nemčija nasedla novemu Kopeniku v času. ko že malone slavi desetletnico — republike.
Ahmed beg Zogu,
•albanski ministrski predsednik- ki je skic« nil z Italijo prosluli tiranski pakt.
Največja francoska mesta
Francoski službeni list >Journal Officiel« je pred kratkim objavil rezultat ljudskega štetja, ki je bilo izvršeno leta 1926. Clasor.i tega štetja šteje Francija, kakor smo že poročali, 40 milijonov 743.851 ljudi napram 39 milijonom 209.666 leta 1921. Porast znaša nad poldrugi milijon duš, pri čemur ve:;i pripomniti, da je ms<i njimi nad en milijon naturaliziranih j>rieeljeacev.
Leta 1921 je bilo v Franciji petnajst mes', ki so imela nad 100.000 prebivalcev. Letos se je njih število pomnožilo za eno. Teh šestnajsterih mest se vrste v naslednica redu:
	1921	1926
Pariz	2,906.472	2,871.429
Marseill»	586.341	652.196
Lyon	561.592	570.840
Bordeaux	267.409	256.026
Lille	200.952.	201.921
Sainl-Etienns	167-967	193.737
Nantes	183.704	184.509
Nice	1Ô5.839	1S4.441
Toulouse	175.484	180.771
Strasbourg	166.676	174.392
Le Havre	163.374	158.022
Rouen	123.712	122.893
Roubaix	113.265	117.209
Toulouse	175.434	18.771
Nancy	113.223	114.491
Reims	76.645	100.998
Največji relativni porast pokazuje Reims ki je že skoro dosegel predvojno število prebivalstva . Od ostalih mest so najbolj narasla Marseille, Nice. St.-Etienne, Lyon, Strasbourg, Toulon in Toulouse. Padlo pa jc prebivalstvo v Le Havru, Rouenu, Bordeauxu ia Pariz«. Slednji je izgubil 35.043 duš, zato pa je naraslo število ljudi v pariških okoli-Skih občinah, tako da izkazuje seineski de-pariman v celoti (izvzemsi Pariz) nad če':t milijona porasta napram 1921.
X Influença v Berlinu, Budimpešti in P?> riz;;. Kakor poročajo iz Berlina, jc val :: « fluencc dosegel žc gkvno mesto nemške repubujie in zahteval žc tudi nekaj žrtc ■ Oitrog 400 ljudi jc tako bolnih, da sc mora» jo zdraviti v bolnišnicah. Resnejša gripa se je pojavila v Wormsu, kjer jc umrlo dosle; 17 ljudi. Tudi v Budimpešti razsaja bolezen in se širi z veliko naglico. Bolnica Sv. La< dislava jc prenapolnjena. Na zapadu sc j< pojavila bolezen posebno močno v Parizu kjer se .umrljivost na influenci obolelih ljudi stalno veča.
Prizor iz meddržavne rugby-tekme med Irci in Francozi*
ki je končal* z zmago Ircev.
Poročni prstan
|c ciSe! Fran Vlacby. Ljub-jaaa. Jenkova ulica 13.
666
2enitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Oln I*—. Najmanjši toatek Oie 19'—%
Mali oglas), ki cloZijo « posredovalne In socialne «antene občinstva, vsaka besed» SO par. Najmanjši znesek Din 5*—ч
Abonenti na dobro brano
se sprejmejo v go« rtilni «Prešern». Roi. na ulica št 19. — Točijo se prvovrstna štajerska in doleni« vina vina Za obisk sc vljudno priporoča* Gabrijela Lavrič.
U1Û
Občni zbor Strok, in podpor, društva trg. in podjet. uslužbencev v Ljubljani
vr£l dne 16 jan 1327 ob 2 uri popoldne v Flori-janski aîici S6 kamor tr vabijo vei claoi. — Odbor
k©nf. №®rnfca sa»;rla
VoSarski pot 1.	ICarlcvska cesta 2,
Stalna zaloga kuvert vseb velikosti, plačilnih vrečic, aktovk, Cene nizke'	kuvert z okenci itd.	B'ago solidno1
Opremljeno sobico
oddan gospodu Naslov v oglasnem oddelku «Juir;> Љ9
Zajčje kože
plačuje nad normalno eono D Zdravič. Ljubljana. Flo-rijanska ulica 9 C'373)
Dvokolesa
popravlja oajholje. najhitreje ln najceneje Floi-ïauêiî Nunska ulica S Sloji
Sreča matere!
Srečna mati, ki ji otročiček lepo napreduje. Srečen in zdrav otrok, kateri ima neprecenljivo prložnost, da ga mati s
svojim mlekom odhrani. Na prsih odbranjen otrok je najbolje odhranjen. Poiremio je, da mati pred in po porodu pije ,OVOLMATINfc;u. Zdravniki, doienke in matere potrjujejo. da
Galoše popravila
para* то!кашг»>!ј» i škafar, Ljubliana Hiinsk» 19)U U	8»
C I 6 senezea v jako dobiem Staniu,
se tako: 2-menja
za mah 3 do 4 sedežen ockolirn' dober avto.
Naslov pove upravništvo «Jutra"
Staro stojalo od moškega kolesa
kupim Savlov v oglasnem oddelku «Jutra».	657
Opremljeno sobo
odd.-« m dvema osebama — Naslov- v oglasnem oddelku «Jutra».	61' J
Pozorl	Potorl
Dramatična društva
IzéI» tr .Ilustrirana lepa maska» Učna metoda oa podlag Upvilaib «lik ta -tic . naravnih barvah ter izdetava umetnih brad brk in nosov — Nabav, naj Jo vsak od« Is nak Ivraies. Оеп» 4Л Om - Naroi« «a: E Kariciek Ljubljana
Galoše
popravlja v lastni delavn!-ci Lovro Breeeijnit Vi-dovdanska Costa S. 609
Snežne čevlje
in galoše
popravila Avgust 6 k o (, Boritafkort rg 1 (га dramo) S01
Vsakovrstni rablje, ae predmete
pisalne bivalne >p drage •troje, pohištvo klavirje, «raeb rr»t muzik&lijo opre. m*> Itd prevzame
v komisij, prodajo
poo csjuzodnejSitm poboji «POSEST». Ljubljana Ш. klotičev» ce.u itev 4
67035
tirav v sredini, dvonadstropna, s 6 sla novanli in lokalom se p t o d a tako ugodno.
Več pove Borovečkl, Zagreb,
П8	Bosanska ulica ?2
Pritlično stanovanje
3 -oh kuhinje in majhne sobice o d d a ш takoj na Giincab Naelov v oglasnem oddelku «Jutra».	6bo
Izvrstna eksistenca
žaga (Venwianergater). «talna rodaa тоб v bogatem gozdnem kraju 10 minut od glavne efekta du-bra poslopja 4 orale zem. 'Ije. radi bolezni prodana Česa t.V) «10 Dii Josip Kadit. Zgornja Potikava, postaja Fragersko 'Л06
pripomorejo k obilnemu dajanju mleka in to zato kei imajo „Ovomaitine* koncentrirano brano vi abko prebavljivi obliki Pijte sestavine zrelega ječmenovega slada, neobranega mleka in svežih jajc.
Ena skodebca OVOMALTiNb s svojo hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic ruhe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc 1er pri tem še veliko lankeiša za prebavo.
Ovemaltine se dob! v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 ffr 1S"50 Din. 250 gr 36-25 Din. 500 ct 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiijatev, sklicujoč se na list. cd Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB. Jurievska ul 37.
Potnika
dobro uvedenega v eeU Sloveniji sprejme s provl stjo velika zagTebSka tvrd-ka tekstilne »obe Nastop po dogovora Ponudbe pa «Jngomosse». Zagreb. Gaje va l. pod šifro «A Č 10)» 643
Priznano najboljši in najcenejši so izdeik>	11
Stanovanje v Celju
veliko, zaMiteao. str.enjau) та ètirisobno v Ljubljani. Naslov v upravi «Jutra» v Celju.	C71
Vata za odeje
Ui—40 Din kg. odeje ec 153 Din naprej Eoina al it Ul.	S969S
Vata za odeje
od 10 do 40 Diu odej« * mebko vato od 153 Din naprej. Р.игпа ulica it. 19.
ЖЗЗ
Dobro kuharico
«krbno гшоГпо tudi до?ро rfinjstva poSteco in .našno «ргејгарш v boJižo biâb k družini 6 oseb Pole- oj." je tudi hišna Starost od 25—S.1 let Nastop takoj a!i t februarju Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
617
Brezkonkurenčne cene ia solidna postrežba Parna pekama in tovarna keksov Jos, ffCir&iscfcg Trg. učenca	Službo iščem
kateri ima vseelju do trgo-	na dežfilj ali v mestu t 1.
vine, t primemo solfko it	februarjem. — Naslov pod
obrazbo. sprejmem v manu	šifro «P6St<ua Ù1350CI» ua
fakturno trgovino Ponudbe	oglasni oddelek «Jutra», c. prepisom zadajega šol- 704 sktga spričevala ca poiitni i predaj -1 v Kranju 53Î .....
Starejša kuharica
prvovrstna io dobra gospodinja, išoe službe. Gre tudi na deželo ali v Laki pen-gion. Naslov v ogia^ne-Ji oddelku «Jutra».	ÔSS
Dotičua gospoda
ki sta p;i nedelj6!i ; dansH predstavi v draroi pomotoma odnesla e 11 boj
ticbkc rokavice i» garderoi'9 v parterju, levo, pod st. oj. prosi-n, da ista takoj vrneta sarde-roberkj. da to izogneta ra-daJjnim eitnoetùu. CM
«VOMAITI
Izurjeno pletiljo
takoj sprejmem. — Piraes» ponudbe na o^las oddelek «Jutra» pod «Takoj 12»
Potnika
sa Slovenijo sprejme veletrgovina s šeieznino V poète^ pridejo širno dobro vpeljani ш agilni. Ponudbe pO'l -znaÇkb «Vesten 135» ua oglašuj oodelêk «Jutra». .
Več pletiij
dobro izurjenih, sprejmem takoj proti dobri p!s-';i. — Naslon v oglasnem oddelku «Jutra»	£70
Gostilničarji
naročite ti takoj za ca: lite v brezalkoholne pija--* pri Podravski indusfr sadnih izdelkov v Mariboru — Koroška ce&ta et. 1. 715
Mizar, preddelavec
«mo-en vodstva stroj stavb zmožen vodstva stroj stavb la pohlktr mizarskega obrata- vsêb strojnih dej in 'popravil. želi spremeniti fliiSVi Cenjen« ponudbe u» oglasni oddelek «Jutra» r»-..1 «Veston l'S>	698
Knjigovodjo
vescegd v los n i stroki, sprejmem v službo na vele-pos^stvo na deželi Porradhf t navedb.tm- glede starosti in prejšojib s'uib je poslati na oglasni o<ldelek «Jutra» pO'l tuaèkû «Knjigovodja na deželo»	531
mi in poljudnim r.4Lziaganjçm pokçzal vsé grozote teh bolezn1 rer obrnil pozornost ua nevarnosti okužbe :n oujaost takojšnjega pravilnega zdravljenja-. Gospodu predavatelju Izreka odbor uaitcplejšo zahvalo. Isto-tako se zahvaljuje odb<.>r g Vajantu, ki je odstopil brejplačiip toplo zakurjeno dvorano.
ČRNA. Naše sokolsko društvo je imelo označiti proti koncu pretekitga leta veliko pridobitev; doOiio je lastno streho. Rudniška družba je namreč postavila po svujih pravilih svojim nameščencem telovadnico; iu ker so ti v pretežni večini Sokoli, ima društvo v njej zvito toplo gnezdo Otvoritev lepega doma se je vršila dne 16. decembra. na predvečer rojstnega dne najvišjega Sokola — jusosloven&kega našega kralja obenem pa se je proslavil tudi so-kolski prazajia. Brai M Kovačič. prosvetar Mariborske sokoiske župe, jc po pozdravnem govoru društvenega staroste br. Ver-biča. ki se je rudniški družbi zahvalil za oietio naklonjenost, pojasnil pomen sokolskega praznika iu cbeb državnih praznikov (1 ia 17 december) ter Sokolstvo v Črni por.-al, uaj stoji v novem domu trdno na braniku pri delu, misleč pr! tem na brate onstran Pece. ki čakajo na nas Nato je br starosta Verbič zaobljubil v I 102^ na novo vstopi vie člane iu članice, okrog 30 po številu tako, da se je število članstva z njim približalo stotici. Telovadna akademija, združenj s tem aktom, pa ie pokazala marljivo de!ot Sokolstva v Mežiški dolini, ki je prispelo Crajanom ca pomoč Najlepša točka so bile brez dvoma sestave »metalcev diska« (društvo Osjštacj) TuiJi kombinirani oddelek članic iu naraščajnič iz Prevalj je s svojimi vajami pokazal resno stremljenje, četudi se še opaža boj s početnimi težko-čami Docela strijmen je bil tudi mežiški naraščaj Črna sama ie postavila oddelek moške in ženske dece. ki je z ljubko igrico predočila občinstvu, da društvo pravilno razumeva telesno vzgojo najmlajših Iz ske-ro vseh društev kombinirani vrsti ua drogu ia bradlji sta ?či*ovali sistematično gojitev orodne telovadbe, akademijo pa jc zaključila malone brezhibna devetoriča članov s praškimi vajami. V celoti tecjaj razveseljiva slika srnotrtuega fivljenja v telovadnici, čegar duša je v Crm neumorni br inž. Fet-tich, poleg njega pa tudi inž — l?us, ki pa se kljub temu, da mu je .zaprta zaenkrat majčica Rusija, s svojo široko rusko sjatu-гоч tned aam; dobro počuti, dokaz da je dober Šoka! Temu lepemu"oficijelnerau delu je sledila animirana prosta zabava, b kateri je domači sokolih društveni orkester pod vodstvom Kufovnika dcn>riuesel dobršen del.	M. K.
Gospod
tj J9 pozabil pri blagajj^ na «Cvetlični reduti»
rokavice
jih dobi pri ogliinem od-dclJcu «Jatra».	710
Občni zbor Sokola a» Jeziti. Ob аатаоб-uoati 32 članov se ie vršil dne £>. t ш. občni ti«r Sokola tia Jezici. Po izčrpiem poročilu društvenih funkeijonarjev ee "je \-r?ila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sogla-mo : starosta Ivo Trošt, podstarosta Skerl txian, tajnik in matrikar Ivaa Kušar, bla-ainik Dovč Franc, prosvetar Germek An-. t»n, načelnik Kovelli Leopold, arhivar za lii.-:ni!jar Spora Milan, gosjxidar Ivan Ra marž, odbornika Majdič Ivan, Jakob Ivan, »auiestnika Jlvastja Ivan, Hvastja Ignsc. Po cilnali za izvolitev jo izprsgovoril aovoiz-«oljeni brat t-tarosta Ivo TtošI članstvu bo-ilrilce besede, obenem sc tudi zahvalil fesedaajtanu podstarosli gœp^ Jaku za nje--iovo neumorno delovanje za ježiškega So-Ifflla. Nato je predlagal podstaroila v imenu 'dbura, da s& imenuje brala dr. Viktorja jirt;-kvariâ.- zdravnika v Ljubljani, častnim ''lanom Sokola ua Jezici za njegove vse-1'гапгке zasluge za Sokola. Predlog je bil savjuieno soglasno t prejet.
Sukolsko društvo na Bledo ima svoj let-li občni zbor v nedeljo, dne 16. januarja "b Li. popoldne v Sokobkem domu. Udelcš-'■■i za vse članstvo obvezna.	54
Sokolsko društvo v Strazisču pri Kra »;e priredi svoj redni občni zbor dne 16 jamarja ob 14.30 v posvetovalnici svojega loma. Cdelezba polnoštevilnal Zdravo! 33
Sokolsko druiivo Ljubljana II. vabi svo-* i nue aa redni letni občni zbor, ki bo v Misijo, dne 16. januarja ob 9. dopoldne na 'talki z običajnim dnevnim redom; v slu-'- u nesklepčnosti bo ob&ti zbor eno aro »aieje ob vsaki udeležbi članstva. — Isto-im se vrši danes, v torek, dne И. t m.
5. zvečer članski sestanek v svrho ee-teve kandidatne liste odbornikov za pri-»dajo po.-lovno doba Vsi bratje in sestro Si so občnega zbora kakor tudi članskega ЗДшка zanesljivo udeleže Navzočnost vsa-posameznega člana je dolžnost!
Hravo!
Ključavničar, obrt
i mventarjem, aa breik'ih-
■kurenînem lûustu, ег.оцз-.1-stropna Lisa. z elektr razsvetljavo dva gùs<1a iu velik vrt ra zelenjavo naprodaj za IXÏ Oni Diu Poias.. niia daje Poliiček, Maribor. KijULava:i;a*'ska uuca tt. 1.
Gospodična ;
j du'ïolewib trgovsko fitak-so, is;ie sl.alut\~a mesta v Ljubljani kit poslovodkiaja al blajajnièarka — Po'ozi primerno kavcijo, eventnel-no pristopi kot tiha družab. niča - Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra» pod feifro «Starejša moO»	5il
Opremljeno sobo
oddruu boljšemu gospodu.
Naslov v oglasnem oddelku «Juua».	iwtj
it uorosanske tgo-iovine ie r.aiel roman
Kuhinjsko
blagajničarko
» primerno caobrazbo sta rejso resno роИеао In vesio ese^a gospodinjstva katera bi bila tudi opora gospodinji v boljšem hotelu večjega ïuesta os Stajor sk«-m ni
prvo sobarico
takoj «prejmem Ponudbe t zahtevkom plače ter krat kim opisom življenja jp po «lati na Oirlas-si oddplpk «Jutr;:» ood «Takojšnji na step Sil»	4SS
Drva
hrastove odpa-lke od iwrketOT d ustavi j a po nizki ceni na doai partu) iii^ca V бга.^п^Ш LjaMja na, га gorenj^brra kolo«ivo ruui — Tri odvzemu večje шпогше zuatea popa&t lili
Hidar
Spisai van Lah, Cena vezani knjigi Din 20. po pošti Din i-50 več. izdala
Tiskovna zadruga
« LjahlianL m»»»»»m»nnmi>
Gospodično
ki etiu jo v soboto okrog v-jS uro zvtCer čakal pred llmonom in spremlja! v Zvezdo, prosim za na;lov. Ivo Uriia;, Wicn, Univc.-si-tat.	687
Prodajalka
mešane stroke dobra trafj-kantinja. iS'.' piimerue služ-ba V prost;ii urah bi pomagala pri gospodinjstvu Ponudbe ua njilaa oddelek «Jutra» pod «Dobra шое г2» iiž
Trgovski lokal
ua prometnem kraju ua do-ïeli, te vzame v uajam — Do pito poslati ua oodružni-eo «Jutra» v Mariboru puli «Lokaj ua deželi» 714
PREMOG - DRVA «Ilirija»
Kralja i-'e!ra tre «e« »•
Ге! c-KJ	S5
Srečno leto <-37»
Oprostite, piuco prsi'o.-jio prejela.	€?ti
2 pisarniški sobi
evcut tudi za stanovanje, v sredini uie^ta oddam takoj Naelov pove oglss.oi oddelek «Jutra»	7Ù5
Pogubo vsaki družini
^rmaSajo aiezijîvt Do-ezni Kako se jih ubia* nit t < zvest* z knii^t« ' G r» Josip Tičar:
Gaterista
tniornp^a »a rerzir азејта
i ffrm I ')cfii*e « f pri obrali
ia zahtevксш plače itd ru tovarno apot'iijeiiKra po h 5 §tra Kobïîïek FoljJahe
5iV
Kompletna spalnica
za У osebi, i* trdv^a ieta г œarijoruatimi plo^'iami, veliko banjo, več s=iik ia 17 letu i kov «Е>ош in SvKa» prodata Nîtsîov v o^ia^neri oddelku <Jutia>	6o0
Boljša gospodiČ3ia
išče slui'ho v iesu: tr^ovici ali кргејше uies'o Ws'^ajai čarke. osir ^зј élièae^a Zmožna je tudT kavcijo -SI asi o v. v oglasnem cidelkta c Jutra»	-D—7
Vdova
sredajo itaro&iL z nr^aj pretaosecja in etajicrvaaje»,
zeli poštenega	es'a»
rejfiiio шаЛпШоЈи. Ponudbe & elito Pa oglasni oddelek cJutxa> pvd «.Ljubljana fcv.
692

Pddnih delavcev
vsi^lr^ vrste, eprejme večje éterilo tvrdk.3 ta takoj v dobro in «talno službo Vložiti шогзје 6-1.1000 D proti ot»r«?tira Za^i^aranj»-kapitala Ponndbe ca npr c. Jut ras v Marihuru pod »Sreča.»	203
«VVanderer» avto
tns^'icien v pra-v dohrem étanju maio rabljen vh prodaj vsled aabave večje tipe istr zijanjke Naslov v £âra.:i 6tupir.a	47č
Prodajalka
vt:e»,na in pôHeua izurjena v me?aiii strogi, želi ргоше uiti elnzbo K&efcop l ffbr ('enjtc.e rlcî'i.*e pod r.uačko «Marljiva	na oglasni
oddelek «Jutra»
2 prazni sobi
otliiaaj z~i etenovanje Naši o v pove oglašuj odtieiek «Jutra»	623
Mlad obrtnik
tljj 2У let, miras ^a značaja	znanja z слако gospodično, ki ima manjši kapital, v svrho povzdige obrta in takojinjp cenitve. Ponudbe tia oçi-^ oddelek «Jutra» pod «trednja ra»*.».
600
Dva dijaka
-prejmeta	v odkrito takoj ali o 1 fetiruarjeiu — S.-isiov v ogktsuea) oddelku
Jutra>	111
Venccijaiiski gater
tomplcten. t vozoш prav dobro ohranjen, naprodaj K3.-10v v oglasnem oddejku «Jutra»	ôoO
Cena s poštnino vred Din 19-5C > uročila aa knii-;arao fzskavne 1a-•rune <■ Va nt j ant.
Pekovski vajenec
išče uies'.a v Ljubljani Го-nudbe na oglasni oddelek «Jutra» рол «Marljiv TP» 679
2 čevljar, pomočnika
takoj sprejmi» v trajno delo Joïef K osel;, čevljar I.jub no pošta Foduart 519
Stanovanje
ob.tjirte iz 3—a c ob ln pritiklia. v prv^o nanfr.. najraje v sredini ineeta. i č "e m za takoj; ozirou^a r.ajjUAueje s 1 febmaj-jen^ Ponudbe oa	oddelek
«Jutra» pud «iebruar tj-
Duševna liarmonija R. S.
U-.-olite dsacs dvi-L;.' i pismo. — Zaju&u-os tajn.-st.
Posteljo
z Smaico omaro is mizo prodaja Naslov v oglasna n
-I..,.'..	:7ClU
Šivilja
ižče ffiesta "pomočnice v tr-
?ovl2! ai: prj boljâi feîviîji onùdbe ua ofjlas 0'Melek «Jutra» do<J «Šivilja 60»
685
Donašalho
îBvezbano v «erviranjo ?SČe restavracija hutsla *^ltm kelj»	6-1
Kožuh
(Siadtpoiz) v dobrem i-nja po tigo-lni ce«ij prodam. — Nasluv v oglasaeat oddelku «Jutra»	7U7
Korespondenta
taacsljiv^a ia ^unoetojne-ga p'fiarniSke^a uradniki, z Ier>o pisavo ln «f^etne^a strojepisca znio?.nej:a venske lu nemëke kortv «pond^ne«» ter «ieno^rafije
takoj sprejme
reÇje tvorni.^ko potljctj« v LjuMistni Naslov v o^Iap oddelku «Jntia».	668
Natakarica
• kavcijo fccii me«ta v kakem prometnem kraju Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod èifro «Kavcija	GS0
Stanovanje
eOi>o ia kuhinjo oi: eobo e btedilnikom ičcens Kaslov na o^la^nj oddelek «Jutra» pud «Mirna stranka li»
S17
Gospodična
srednjih let. s premoženjem 100.000 Dir;, vaj sna guspo-dîcjs'v .i, želj гаапја radi ta.k-jjsr»jy z cuit ve г državnim ustoibeccca ali \ којсасеш; najraje v Celju. l>opiso s eliko na podiuž-ui-:o «Jutra» v Celju j»-j'l «irecs-».	670
Lep jedilni servis
40 komadov fin porcelaa, naprodaj ra i!000 Din — Na ogled iz prijaznosti pri g Vajda. Kriiev nitka ul. st. C.V.	713
VfillNIKA. Krajevna organizacija SDS '"iredi v soboto 15. t. ш ob 8. zvečer v tosterlh bivše tovarne -Jantar« velik shod ^ voliicc v oblastno skupščjaa Dolžnost '«kesj člana tn prHatclja SDS je, da sa --v'iio ude'efi shoda in asitira med ïujd-• za čiiu večjo udeležbo. Vabljeni so tudi »sprotoiki Posebna vabila se članwu ns r-izpoSilia'a Vsi na delo, da ba uspeh volitvah Šm večji.
JESENICE. Izobrafevalao društvo t-Edl-»t« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, ■Je 16. t. ш. ob 10. dopoldne v društvenem ;šaiu Udeleži se ga tudi delegat ZDM is iiiljane. Pozivamo vse članstvo in one, ; žile stopili v društvo, da se zbora si-!rno udeleže Oc&or
ZAGORJE OB SAVI. Javoq. zdravstveno '«(iavanje o »Spolih boleznih*. И ga je ^redilo Kolo jugoslov. sester t», januar-je bilo nenavadno dobro obiskano- Go-^d predavatelj dr. Vrtove od Hihijenske-i zavoda v Ljubljani je s filmridmi slika«
Absolvent avto šole
s znanjem cealikcga tn srbokrvatskej-a jezika, išče sluliii krit s^ler — Poleži tO.OCO Din kavcije Ponudbe na podruanic.j «Jutra» v Celju pod «Zanesljiv».
6É9
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda v Eožni ulici iT, pritličje. 676
Broširano Dir. 16"- platno Din
Kuharica in hišna
5 dobrimi spričevali, dobita stalno slq-ibo v Gradišču tt. 10,1. desuo	6И
Pietilni stroj
S/60 radi selitve prodam. — Kaslov v oglasnem oddelku «Jutra».	CIO
Ženitev
je rjj-aine;ži котгјс » v-Ijeaj'j, zato ga ne etoriie uokler sa niste obrnili zaupno su. ieaiïvosi tavod «irevj glavno zaetopstï o v Ljubljani. IrospeiLi brezplačno Poslovanje tkraino UÏMaeroo.	610
Lepo sobo
prav.ao ali opremljeno. ï baikonom. porketi u elektriko ter .eparatnlm vii'> dom oddam gospodični. — Kafciov v ogiatiivui oddelku «Jjtraj	CS4
naroča
Krojaški pomočnik
z večletno prai»o v finem fccïkem is damskem delu. bi rail premcnil mesto. Gt« tudi v tovarno ali slišno podjetje Dopise pod Êi'ro «Marljiv 75» na oglasni oddelek «Jut;a».	67o
Sobarico
k: govori uensko ali Italijansko ia ki zna ïivatî te' pos-ira vi jat i. ерге;д-.вНЈ takoj Naslov ▼ oglasnem oddelku «Jutra» ' Ciil
Črna jedilnica
moderna, ugedno uaprodaj. Ka^uv v ojlasuem" oddelku «Jncrj»	639
v Ljubljani.
Prešernova ulica ~
јјјјДДДД
Solidno gospodično
sprejmem kot sos<anova'::o v lepo iu teplo sobo ta Go-«posvetski cesti i>. pritličje, levo — s» -j.50 Din ZgluM so je po 6 uri trečer. 061
Premožen mladenič
bi poro«!! mladenko z nekaj gotovine. Fooudbe na 0>rla6t.i oddelek «Jutra» pod «Sramezlji-.ost».	*Ш
Vajenca
pprejuie ivoii plačilu Arton Fu.ihs, kjeparstvo. Prizev-niika 6.	«37
Izjava
Podpisani izjavljam, d? nisem plačnik za dolgove, ki jih dela meni neznana moška oseba po raznih krajih (večinoma v Ljub« Ijani) s tem, d* prenočuje in se hrani pod mojim imenom po hotelih in sličnih loka» lih.
Rakek, 9. januarja 1927. 53 JOSIP ТБКРГХ. poM&talk. Rakek 139.
Hišnik
ver5 tudi vrtnamtva, tî;e «!eît"> za takoj aii potaeje. Maslov v o-i^cvm oddelka «Jutra».	709
Vsakovrstno zlato
kupuje po najviijili ccpib
Černe — juvelir
Ljubljana, WoIJù .a ulica .1
Sobo
e porebr-im > hodom -n elek-triku oddam v Xoveir Vodmatu C2	67ï
Služkinjo
kamera газитн tudi na poljska dela in i» domačem ?osp-^dinj?tvu. ki ima re-selje za. jro«tikiičarsko kuhinjo. sprejmem Prednost imajo dekleta z dežele — Xa.«lov v upravi «Jutra» v Mariboru.	716
ŠIMENC
, UUEUfVW
Navijalka
fspularica) iši-e sluiriyi za takoj Gre tudi izven Ljubljana. Dopise na oglasni oidelek «Jutra» pod značko «italoo 19».	719
Kapecetraa
zj Pueh. tipp. 8. .dimenzija S'0 v 120. knpim Ponudbe na tualovv ï ratio Walenr.
Zagorje cb Savi. «6
M» Zévacor	49
Papežinja Favsta
RomaD
Brez naglice je napravil v slabo zbite deske mlinske zgradbe nekaj strelnih lin. Vanje je namestil vse arkebuze, kolikor so jih imeli; trebalo jih je le še zapaliti. Mimo teh so jim ostali še samokresi. Ko jc videl svojo artiljerijo razpostavljeno, se je tiho in zadovoljno namuznil.
Baš tisti mah, ko se je solnce dvignilo izza obzorja, je dal Guise znamenje za naskok. Ogromen krik mu je odgovoril in vojska se je z vseh strani zagnala proti višini. Toda že v naslednjem trenutku se je ustavila in ohromela od začudenja...
Iz mlina je bila stopila trojica mož, ki so nesli četrtega, od glave do nog povitega z vrvmi. Kakor bi trenil, je bil privezan na eno izmed vetrnih kril...
»Maineville!« je kriknil Guise ves prepaden.
A že so obleganci potegnili nasprotno krilo k tlom in so privezali nanj drugega nesrečneža!
»Bussi-Leclerc!« je vzkliknil Maurevert.
»Pali!« je zatulil Guise. »Postrelite jih, satane!...«
Sto arkebuz je zagrmelo na mah. Nekaj minut je vse streljalo, ne meneč se za to, da lahko zadene nesrečneža, ki sta visela na vetrnih krilih. In ko se je razgubil dim, so uzrli Pardaillana, ki je stal na vrhu lestvice, mahaje s klobukom v pozdrav. Nato je sunil lestvico z nogo, da se je prevrnila, ter je izginil v malin... In vetrna krila so se jela vrti ti!...
»Na pomoč!« je z grozo kričal Maineville, ko ga je odnašalo
»Pomagajte!« je rjovel Bussi-Leclerc.
»Naprej! Naprej!« je tulil Guise, blazen od gneva.
Iz malina sta se grme usula blisk in svinec: Pardaillanova dva-najstorica arkebuz je opravljala svoje delo. Toda napadalcev ni bilo več moči ustaviti; še dve minuti in besni človeški val je s strašnim krikom vdrl v mlinarijo... Pardaillan, Karel in Picouic so sprožili samokrese... Vsa ogromna množica je razsajala okoli mlina.
»Na pomoč! Na pomoč!« sta hropla Maineville in Bussi, ki ju je še vedno vihtilo v zraku.
»Udri! Kolji!« so tulili arkebuzirji, meščani in lokostrelci, pritiskale v mlinarijo.
In njihovo strmenje se je izpreminjalo v omotično grozo. V hiši ni bilo nikogar! Tedaj je nekdo opazil stopnice, ki so vodile v malin. Še tisti mah je udrlo dvajset, petdeset, sto oborožecev v zgornji del mlina.
»Nikjer nikogar!...«
Oblegana trojica se je bila spustila v spodnji del, Picouic s poslednjima dvema samokresoma, Pardaillan in Karel vsak s svojim mečem v rokah. Okoli njih in nad njihovimi glavami je rjovelo in besnelo kakor v peklu.
Spodaj je Pardaillan privzdignil dve deski in jc pokazal tovarišema pot v notranjost podgradka...
Spustili so se doli, v poslednje pribežališče. Tu jim je bilo umreti, prodati življenje po kar najdražji ceni. Pardaillan je skočil zadnji ter je popravil deske nad seboj, kakor je vedel in znal.
Zdaj so stali na zemlji. Napadalci se še niso upali v pritlični prostor. Trojica je slišala njihovo vpitje:
»Pozor! Nemara imajo spodaj smodnik in ga mislijo zapaliti!...«
Naposled se je eden osmelil in-je pogledal. Ko ni opazil nikogar, je prihrumela vsa tolpa; že je teptala po deskah, ki so jih obleganci pravkar ostavili!... To je bil konec! Še trenutek in odprtina, skozi katero so se rešili, bo odkrita. Postrelé jih z arkebuzami ali pa jih zajamejo kakor tigre v brlogu ...
V tem strašnem trenutku se je Picouicu zazdelo, da se mu zib-Ijejo tla pod nogami... Pripognil se je in jel tipati po temi. Utipal je kameno ploščo, ki se jc majala, kakor bi se nekdo izpod zemlje upiral vanjo!... Picouic je vzkriknil... Pardaillan in Karel sta mahoma uganila, kaj se godi, in vsi trije so se z vsemi silami uprli v ploščo, meneč, da jo vzdigujejo napadalci, ki jih hočejo po tej skrivni poti zagrabiti v hrbet!...
Tedajci pa je zastokal pod ploščo turoben glas:
»Oh, lopovi! Zadelali so mi izhod! Le čakajte, pokoljem vas vse do zadnjega!...«
»Croasse!« je zavpil Picouic. »To je Croasse!...«
Odvalili so ploščo, da sami niso vedeli kdaj. Zagledali so rov,
v rovu vlaže kamene stopnice... in na stopnicah Croassa, ki jim je prepadeno buljil naproti!...
Še preden se je utegnil osvestiti, je planila trojica v rov in je stekla v črno temo. Picouic je vlekel za seboj^ Croassa, ki se je jedva upal vprašati, kaj se godi. Čez deset minut so prispeli na drugi konec rova, pod kapelico Sv. Rok^. To je bilo v trenutku, ko so oblegovalci našli odvaljeno ploščo :.i so se jeli z vsakatero opreznostjo spuščati po stopnicah...
Ni dvoma, da ie bil podzemeljski rov prebivalcem mlina neznan. Bržkone so ga uporabljali za časa verskih bojev, zakt<j mlin jc bil še nekaj let pred našo zgodbo del cerkvenega posestva pri Sv. Rok;;. Vsckako je zdai rešil vitezu in njegovim spremljevalcem življenje. Dospeli so v kapelico, odprli vrata in mirno stopili med množico, ki se je gnetla ob znožju griča ter buljila v malin. Nihče jih ni spoznal, nihče jim ni sledil, ko so se brzo vrnili v Pariz, naravnost v Progarsko ulico.
Šele doma so jeli izpraSevati Croassa o njegovih doživljajih.
»V kapelici sem se moral boriti s celo trumo teh razbojnikov, ki sem jih vse zapodil v beg,« jc začel svojo istorijo; »tedajci pa jih ie prihrumelo šest ali sedem od zadaj in so me vrgli v nekakšno črno jamo, kjer sem izgubil zavest. Ko sem se vzdramil in se::i začul bojni trušč, sem hotel priti za vami. In tako...«
In tako je Croasse še dolgo pripovedoval. Ko ie končal, mu ie Karel čestital, a Pardaillan se je nekam čudno nasmehnil, reko,;:
»Junačina si, Croasse! Taka, da ti ni primere pod solncem!..
Celo Picouic mu je ganjeno stisnil roko ...
»Ali sem mar res junak, ne da bi se zavedal?« je pomisli Croasse sam pri sebi. »Joj, joj, drugič si bom moral bolj prizanašati! ..
XXI.
Pri montmartrških benediktinkah.
Nosilnica, ki je bila zunaj zavešena s preprostimi usnjatlmi za-stori, znotraj pa prevlečena s svilo in obložena z razkošnimi blazinami, se je pomikala po mostu Naše Gospe. Spremljala jo je desc-torica dobro oboroženih jezdecev v temnih oblekah, eden spredaj, drugi deset korakov za njo. Neprestano opazujoč nosilnico, ie sledil dalje zadaj visok in plečat mož, do oči zahomotan v svoj plašč.
Pralnica in likalnica HAMAN1V Ljubljana Mestni trg 8 (na dvorišču)
PREMIJERA!
DANES
PREMIJERA!
1
Po rtega srca naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni in dobri soprog, oče, tast, siric in staii oče, gospod
Alojzij Bernardi
Advokat
dr. Ш. in ¥ Mariboru
je preselil svojo pisarno v
Slovensko ul. 11. 1. nadstr.
Telefon štev. 99.
Hanns Heinz Etvers;
Hanns Heinz Ewers:
Praški
v
t
Velezanimivo filmsko delo po znanem romanu slovitega Ewersa, polno mistike, ljubav; iti pustolovščin. — Mladi praški strient, poln življenja, proda za 600.000 zlatih cekinov svojo senco. — Novo življenje v sijaju in bogastvu. — Denar — ljubezen — pustolovščine. — Scnca sili nazaj in preganja do sedaj veselega študenta, ki ga predvaja največji filmski
umetnik, sijajni
Conrad ¥etdt
У, ostalih vlogah elita filmskih prvakov Wcrner Krauss, Agnes Esztcrs hazy, Fcrd. von Altcn, mlada Klica la Porta itd. Predstave ob: 4., pol 6., pol S. in 9. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester.
Elitni Kino Matipa, najuglednejši kino v Ljubljani. Tel. 124.
j Delikatesna trgovina in zajtrkovainica
T. ŠTRUKELJ
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT.5
Točijo se: pristna štajerska in dalmatinska vina, pivo, vermut, malaga, konjak, čaj, rum, žganje in likerji.'
Velika zaloga finih likerjev znanih tvrdk: Arko, Patria, Alko, Kelico, Digay, Gessler-Jâgerndorf, Levert (Holandskaj itd., itd., itd. Vino v buteljkah tvrdke Baebler, letnik 1921.
УеНка izbira bombonov, keksov in čokolade tvrdk: Šonda-Beograd, Heller-Wien, Talmone, Ruff in Union.
Razne tu- in inozemske ribje konzerve, rnarinirane ribe. Vse vrste paštet in konzervirano sadje. Pravi emendolski in bohinjski sir, Gorgonzola, shalet i. t. d., i. t. d., i. t. d.
Vsak dan sveža šunka in drugo mesno biago, gorke hrenovke, žolča, ogrska salama Gavrilovič (Petrinje).
Garnirajo se fini narezki po solidnih cenah.
Za mnogobrojni obisk se priporočam slavnemu občinstvu ter zagotavljam, da bom vedno postregla s svežim blagom in pristnim vinom.
TONI ŠTRUKELJ
ne'-
c"a postrežb'
danes, 10. januarja 1927 ob 24. uri po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere za vedno zatisml svoje oči.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v torek dne li. januarja 1927 ob pol 4. pop. iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. januarja 1927.
Ivana Bernardi, soproga; Alojzij, Roman in Rajko, sinovi; Paula Vrečar in Ruža Steyer, hčeri; Anton Vrečar, Josip Steyer, zeta;	1325
Marinka, Bernard1, Majda Vrečar, vnukinji.

Ob prezgodnji izgubi svojega soproga, očeta, sina oziroma brata, gospoda
dr. Otmarja Oblaka
zdravnika v Kranjski gori
izrekam tem potom vsem, ki so na katerikoli način izrazili svo:e sožaljc, našo najiskrenejšo zahvalo Posebno se zahvaljujemo vsem onim v Kranjski gori, ki so lajšali zadnje trenotke blago-pokojnika ter mu izkazali zadnjo čast; dalje zahvala železniški direkciji za posebno naklonjenost cb prevozu trupla v Logatec, zahvala vsem v Dol. Logatcu za sočutno spremstvo iz postaje na lamo pokopališče.
Dol, Logatec, dne 8. januarja 1927.
Anica dr. Oblakova, soproga; Gorazd, sin. Skupna družina Oblakova.
J@iš@w les
okrogel (tudi drobnejše blago)
ISf kupimo
za takojšnjo ali poznejšo dobavo proti gotovini. — Ponudbe s ceno postavno vagen na: Poštni predal 152, Ljubljana.

JOS. SUCHY;
1Ш1
* IDI ш
Satirično psiliolcpirc: obrazi
Kart. Din 24—.
Naroča i>e pu
FIskovni zadrug)
v Ljubljani,
Prešernova ulica
Zastopnik (poli)
vešč mešane stroke, zelo agilen in ki po'ujc z lastnim avtomobilom, prevzame stalno zastopstvo
tovarne ali veletrgovine za Slovenijo, Koroško in Prekmurje
Cenjene ponudbe pod „Takoj" na ogl. odd. „Jutra".
0»0«0i0e0i0B0B0i0i0a0»0e0i0«c
Novo ustanovljeno Komis, prodajno podjetje Ci
EZO
9f
v paviljona „1" Ljubljanskega velesejma. T 140
posreduje pri prodaji rabljenih predmetov vseh vrst.
!
i
Predmeti bodo razstavljeni v posebnem paviljonu in bodo interesentom vedno na ogled.
Posebni oddelki za pohištvo, starine (antikvitete), stroje vseh vrst, avtomobile itd.
Zahtevajte podrobne informacije.
T 140.	1327
OeOBOSOlOBOiOIOiOlOiOlOlOIGaO
ZAHVALA.
Ob bridki izgubi naše nadvse ljubljene soproge in blage matere, gospe
Leopoîdine Vutkovič roj. Pribil
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo neizmerno bol. Zahvaljujemo se č. g. župniku Tratniku za ganljiv nagrobni govor, č. g. kaplanu Šlandru za tolažilne besede pokojnici na smrtni postelji in g dr. ŠKofu za njegovo plemenito in požrtvovalno skrb. Najprisrčnejša zahvala vsem udeležmkom sprevoda, osobito Krčanom ter katehetoma g. p. Rafaelu a. p. Avzeliju. — Končno še najtoplejša zahvala združenima mošk ma zboroma krške Glasbene Matice iu rajhenbuiške Sloge za nadvse ganljive žalostinke.
V RAJHENBURGU, 8. januarja 1927.
Žaluioča rodbina Vutkovič.
BRAZAY
francosko žganje z rrrr*o!cr.-
Dobite ga v vseh lekarnah, rro^afai in večjih prodajalnah.
Zahtevajte povsod
Brazay francosko žganje
Generalno zastopstvo in depot za SHS pa ima
„Destilat" d. d. v Zemunu
' Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij «Jutra* Adolf Ribnik«. Za Narodno tiskamo dd. kot rsUr.-.s.rja Fr» Jeieršck. Za inserami del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi » Ljubljani-