10/2017 letnik CXIX258 ZDRAVJE ČEBEL Podatki iz literature Zaletavanje čebel delavk, ki ob vrnitvi domov pomotoma zaidejo v tuji panj, je v epidemiologiji prenosa raznih povzro- čiteljev bolezni velikega pomena. Najizraziteje se kaže v po- novnih vdorih (reinvazijah) varoj v čebelje družine. Različni avtorji so pri panjih, postavljenih v vrsti, in z žreli, obrnjenimi v isto smer, dobili od 23 do 48 odstotkov tujih čebel v posame- znem panju (Sulimanović, 1986; Pfeiffer in Crailsheim, 1998; Kralj in Fuchs, 2006). Pojav so delno omejili s poslikavami in različnimi barvami panjskih pročelij. AŽ-panji, postavljeni v skladovnicah, omogočajo najvišji odstotek zaletavanja čebel. Raziskave so pokazale, da družine z več varojami sprej- mejo večje število tujih vletelih čebel. Ta lastnost je pomem- ben odklon v obnašanju družine zaradi zmanjšane sposob- nosti čebel stražark prepoznavanja tujih čebel (Annoscia in sod., 2015). Predvsem pomembna je nesposobnost prepre- čitve vletavanja čebelam roparicam. Visok odstotek zaletelih čebel vodi do večjega prenosa varoj iz močneje napadenih družin. V devetdesetih letih 20. stoletja (Greatti in sod. 1992) so znanstveniki beležili dnevne reinvazije do 75 varoj iz 200 metrov oddaljenih če- beljih družin. S podobnimi podatki razpolagajo v Čebelar- skem društvu Kranjska Gora, v katerem izvajajo natančno diagnostiko varoj in enotno voden projekt sonaravnega za- tiranja varoj od leta 1999 na območju občine Kranjska Gora. Frey in Rosenkranz (2014) sta ugotovila pomembno veli- ko reinvazijo 462 ± 74 varoj pri gostoti nad 300 družinami v preletni razdalji za razliko od gostote s 50 družinami, pri katerih sta v enakem obdobju 3,5 meseca beležila reinvazijo s 126 ± 16 varojami. Seeley in Smith (2015) sta eno skupino 24 panjev enake barve postavila v vrsto s presledkom 1 m (visoka gostota) in drugo skupino 24 panjev vsakega s presledkom od 21 do 73 m (nizka gostota). V skupini z nizko gostoto panjev sta lažje ohranila nizko raven varoj, kar je prispevalo k uspešnejši izzimitvi družin kot pri visoki gostoti družin. V družinah z visoko gostoto naselitve se je število varoj takoj po rojenju zmanjšalo. Kljub temu je poleti prišlo do prenosa varoj z za- letavanjem in ropanjem iz družin, ki niso rojile. V tej skupi- ni je bilo zaznano tudi občutno povečano zaletavanje trotov, kar je skupaj privedlo do večjih zimskih izgub zaradi varoj. V zelo slabih pašnih pogojih na vrhuncu sezone čebelje dru- žine iščejo hrano daleč naokoli. V takih pogojih dvomesečno te- stiranje reinvazije varoj Freya in sodelavcev (2011) ni pokazalo pomembnih razlik v prenosu varoj med družinami na razdaljah 1, 30, 400, 1300 in 1500 m. Močneje napadene družine z varo- jami so bile zaradi izjemno slabe naravne oskrbe s hrano oro- pane, oslabljene in so propadle enakomerno na vseh razdaljah. Zaključek Epidemiološke študije napovedujejo napredovanje pato- genosti varoj zaradi visoke stopnje horizontalnega prenosa med čebeljimi družinami. Njena virulentnost neprestano ra- ste v povezavi z različnimi kombinacijami številnih patoge- nih povzročiteljev, ki jih varoja prenaša iz družine v družino. Na območju celotne države je nujno udejanjati dobro če- belarsko prakso v slehernem čebelarstvu ter preko celotne sezone zagotoviti učinkovito izvajanje apitehničnih ukre- pov, načrtno in natančno kontrolirati populacijo varoj v vseh čebeljih družinah na stojiščih. Kljub širokemu izbo- ru zdravil je vzdrževanje populacije varoj brez ogrožanja zdravja čebel mogoče le z doslednim izvajanjem navedenih ukrepov na slehernem stojišču čebel. Varroa destructor je trenutno najškodljivejši para- zit medonosnim čebelam v Evropi. Izjemno dobra prilagoditev škodljivca na čebeljo družino je razvi- ta ob prenosu znotraj gostiteljske vrste z odraslih čebel in trotov naprej na zalego in v hitrem preno- su tudi na okoliške čebelje družine v preletni raz- dalji. Zaletavanje čebel in ropanje sta najhitrejša oblika t. i. horizontalnega prenosa med družinami in odločilna za preživetje parazitske vrste. Reinvazija – ponovni vdori varoj v čebelje družine Fo to : M ar ko P in ta rič Mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Kranj mira.jenkorogelj@vf.uni-lj.si 10/2017 letnik CXIX 259 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Viri: Annoscia, D., Del Piccolo, F., Covre, F., Nazzi, F. (2015): Mite infestation during development alters the in-hive behaviour of adult honeybe- es. Apidologie 46(3), str. 306-314. Čebelarsko društvo Kranjska Gora: Delovni arhiv monitoringa invazije varoj na kontroliranih stojiščih. Frey, E., Rosenkranz, P. (2014): Autumn invasion rates of Varroa destruc- tor (Mesostigmata:Varroidae) into honeybee (Hymenoptera: Apo- dae) colonies and the resulting increase in mite populations. Journal of Economic Entomology 107(2), str. 508-515. Frey, E., Schnell, H., Rosenkranz, P. (2011): Invasion of Varroa destructor mites into mite-free honeybee colonies under the controlled condi- tions of a military training area. Journal of Apicultural Research 50(2), str. 138-144. Greatti, M., Milani, N., Nazzi, F. (1992): Reinfestation of an acaricide-tre- ated apiary by Varroa jacobsoni Oud.. Experimental and Applied Acarolo- gy 16(4), str. 279-286. Kralj, J.,Fuchs, S. (2006): Parasitic Varroa destructor mites influence fli- ght duration and homing ability of infested Apis mellifera foragers. Apidologie 37 (5), str. 577-587. Pfeiffer, K., Crailsheim, K. (1998): Drifting of honeybees. Insectes Sociaux 45(2), str. 151-167. Seeley, T.D., Smith, M.L. (2015): Crowding honeybee colonies in apiaries can increase their vulnerability to the deadly ectoparasite Varroa de- structor. Apidologie 46(6), str. 716-727. Sulimanović, Ð.: osebno posredovanje rezultatov testiranja zaletava- nja obarvanih čebel v tuje panje na Veterinarski fakulteti v Zagrebu v letu 1986. Uporaba Checkmita nima velikega vpliva na med, če je ta pridobljen iz satov, ki med časom uporabe Checkmita v panju niso prisotni, vsebnost kumafosa v medu iz satov, ki pa so prisotni v panju med uporabo Checkmita, pa lah- ko preseže dovoljeno vsebnost kumafosa že po dvakratni uporabi Checkmita. V izkopancu je meja za kumafos lah- ko presežena že po enkratni uporabi Checkmita. V pro- polisu so ostanki kumafosa prisotni ne glede na način pridobivanja (postrgan ali mrežice) in ne gleda na število uporabe Checkmita, s tem da meja za kumafos v propolisu ni določena. Kumafos ima precejšen vpliv tudi na vosek. Vsebuje ga tudi deviško satje v panju, v katerem se je uporabljal Check- mite, zgrajeno po uporabi Checkmita, ko ta v panju ni več prisoten. Je pa kumafosa bistveno več v satih, ki so prisotni v panju v času uporabe Checkmita. Material in metode Čebelje pridelke smo vzorčili v dveh družinah, v katerih so v preteklosti za zatiranje varoj uporabljali amitraz, leta 2009 Apivar, leta 2010 Checkmite in leta 2011 Apiguard, v le- tih 2012, 2013, 2014 in 2015 pa CheckMite. V dva povsem nova panja smo v letu 2013 naselili umetne roje in v njih prav tako v letih 2012, 2013, 2014 in 2015 uporabili Checkmite. V letu 2016 smo za zatiranje varoj uporabili Apilifevar in v zimskem času tako kot vsa leta poprej Apibioksal. Rezultati in razprava V okviru Uredbe o izvaja- nju ukrepov na področju čebe- larstva za leta 2017−2019 smo ugotavljali količino kumafosa v čebeljih pridelkih eno leto po prenehanju uporabe Checkmita. Pobrali smo 20 vzorcev voska, 12 vzorcev izkopanca, 12 vzorcev medu ter tri vzorce propolisa. V vzorcih voska iz starega satja, pobranega v letu 2017, je bila vsebnost kumafosa za skoraj 15 mg/kg nižja od vzorcev iz leta 2016. Vsebnost kumafosa v mladem satju je ne glede na po- gostost uporabe med < 0,01 in 4,24 mg/kg, s tem da je bila najvišja vrednost (4,46 mg/kg) izmerjena ravno v vzorcih iz leta 2017. V primeru proste gradnje smo v letu 2017 analizirali samo dva vzorca voska, saj so družine zaradi slabe pašne sezone prosto zelo slabo gradile, pri čemer smo izmerili od 2,22 mg/kg do 3,98 mg/kg kumafosa, kar je v povprečju za skoraj 5 mg/kg manj, kot smo izmerili v vzorcih iz leta 2016 (Slika 1). V preteklih letih smo v okviru Uredbe o izva- janju ukrepov na področju čebelarstva v panje načrtno vstavljali akaricide, ki vsebujejo ami- traz, kumafos in timol, pri čemer smo ugotovili, da ima največji vpliv na čebelje pridelke upora- ba zdravila Checkmite, ki vsebuje aktivno učin- kovino kumafos. Vsebnost kumafosa v čebeljih pridelkih Čebelarji, izogibajte se uporabi kumafosa. Slika 1: Povprečne vrednosti vsebnosti kumafosa v satju glede tipa voska in število uporabe Checkmita