Hfflrt-fflOGDSMBt ipppisin ^ Remšnlk. V soboto dne 14. oktobra je umrl Luka Močivnik, po domače Pažek, kmet na Vasi v okolici Sv. Janeza na Suhem. Bil je dober kmetovalec, zgledno je oskrboval svoje veliko posestvo, bil je tudi dvolastnik, na avstrijski strani ima svoj vinograd pod Pankracijem. Reveži so v njegovi hiSi našli vsikdar gostoljubnost, in, česar je žal vedno manj tudi po kmečkih domovih, v tej hiši se je mnogo molilo, zaradi tega marsikateri služabnik ni hotel tam ostati v službi. Rad je podpiral cerkve, domačo župno cerkev sv. Jurija, pa ludl razne podružnice, posebno mnogo je daroval za veliko cerkev sv. Janeza, zato so mu tamošnji zvonovi peli zadnjo pesem. Stare korenine ginejo, močni stebri se podirajo: z njim je smrt napravila veliko vrzel. V pondeljek smo ga položili k počitku, 74 let starega, ravno pred njegovim godom; mnogo jih je bilo, ki so ga spremili na zadnji poti, bili sta dve sv. maši, domači pevski zbor je zapel pri grobu pesem: »Vigred se povrne«. Sedaj spijo skupaj trije, dobfa mati Julijana, sin Simon in oče Lukež, najmlajši sin Ivan pa je pokopan v Srbiji. Večna luč naj Vam sveti! Naj se častito snidemo ob vstajenju! Marenberg. Dne 25. oktobra so v navzočnosti sreskega načelnika g. dr. Milača in tukajšnjega dekana g. Mesnerja prenesli v novo narejene grobnice: gg. Marijo Langeršek, Kristino Preglau dn Marijo Wrentschur. Smrt pa je zadnji čas s svojo koso odšla v druge kraje. — Nasproti T.rolerju si zida novo vilo odvetnik dr. Ivan Winterhalter. Bivše Trafenikovo posestvo in gostilno je od g. Stelcerja, restavraterja v Grazu, kupil g. Šiker iz Št. Ilja v Slov. goricah, kjer je bil kletar pri g. Baumanu in najemnik restavracije. G. Siegbert Wrentschur pa je od g. Jakoba Novaka v Sv. Lovrencu na Pohorju kupil parno žago. — Namesto v Velike Lašče prestavljenega sodnijskega predstoj-: nika g. Janka CerCka pride v Marenberg sodnik g. Alfonz Cepuder. Ker je v Vuhredu ena učiteljlca preveč, v Marenbergru pa ena premalo, hodi iz Vuhreda na marenberško šolo učit gdč. Vera Pihler. Spodnja Sv. Kangota. Tukaj je umrla dne 25. oktobra Ana Markuš v 66. letu svoje starosti. Sirota je bila že eno leto hudo bolana in je voljno prenašala svojo bolezen. Bila je večkrat previdena s sv. zakramenti. Bila je skrbna in krščanska žena- Bog }i daj večni mir in pokoj! Sv. Trojlca v Slov. goricah. Kdo ne pozna prekrasnih Slovenskih goric z neštetimi grički, na katerih kraljujejo bele cerkvice ali pa lepe kapelice? To so nam žive priče vernega ljudstva. Če hodiš po teh prijaznih hribčkih, te pozdravljajo ob široki stezi, kakor tudi na doprtem polju, ali daleč v gozdu. Posebno mnogo je tukaj pri nas poljskih znamenj, ali kakor jih mi imenujemo: križev. Tudi dne 15. oktobra se je na slovesen nažin blagoslavljal tak križ ob obfinski cesti v stari občini Osek. Dala ga je postaviti posestnica Alojzija Ploj, kateri se je po dolgem času le vendar uresničila ta želja. Bil je krasen jesenski dan, hvala Bogu.Okoli tretje ure popoldne se je pripeljal preč. g. P. Elekt Hamler ter opravil slovesen obred. Iskrena hvaia gospodu palru, posebno pa še zato, da se je tudi drugi dan potrudil v tisti zakotni kraj in ponovno blagoslovil Marijo in Odrešenika. Naj stoji ta križ v čast božjo, naj prinaša nebeških darov v ves naš kraj, prinaša pa jih naj tudi zaslužni kršcanski materi. Posnemajte jo vsi! Ob tej priliki se je nabralo tudi nekaj za misijone. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V torek dne U. oktobra smo spremili k večnemu počitku vzorno ženo in mater Amalijo Škamljič, roj. Letnik, od Sv. Treh kraljev. Pogreba so se udeležile v velikem številu njene tovarišice od ženske Marijine družbe. Iz nagrobnega goyora g. dekana smo izvedeli, kako je bila rajna svoječasno vzorna mladenka v dekliški Marijini družbi, delavna tajnica in govornica Sr Dekliški zveza, pri podružnici sv. Cirila in Metoda. Kolikokrat je na dekliških shodih naatopila z navdušeno besedo, kolikokrat sodelovala na odru! V »Našem domu«, posebno y »Glasniku Srca Jezusovega«, je v letih 1905 'do 1908 spis-Ua lepo število krasnih člaakov. Tudd avoje peš-romanje na sv. Višarje je opi"6ala. Od mladih nog pevka pri cerkvenem pevskem zboru je še sedaj kot žena do svojega obolenja rada sodelovala ob nedeljah pri ljudskem petju. V 33 letih svojega zakona je bila možu najboljša pomočnica, njegovim 4 otrokom iz prvega zakona in svojim 7 zares skrbna mati. Kako je bila vesela, ko je moževa hčerka Roza postala usmiljenka! Še bolj 86 je veselila sina dijaka. Krivica, ki se mu je letos zgodila, jo je močno potrla in bila eovzrok njene prerane smrti. Vedno globokoverna je svojo družino posvetila bo-žjemu Srcu, zvesto obhajala pobožnost prvih petkov, neštetokrat okrasila oltarje trikraljevske cerkve, dolga leta oskrbovala cerkveno perilo. Za vsa dobra dela naj ji Bog podeli najlepše plačilo, njenim otrokom pa stanovitnost v njenem bogoljubnem duhu! Doforosrčne, vesele, za dom in rod navdušene Malike Škamljičeve ne bomo pozabili. Takih pogumnih žen Je treba našemu narodu. Naj v miru počiva od svojega truda! — V četrtek dne 26 .oktobra smo pokopali dobro ženo Marijo Ajlec iz Ihove, roj. Kraner. V bolnici je bila operirana, pa ni bilo več pomo&i. Pripeljali so jo domov v veliko žalost dobre njene družine. Mnogoštevilno spremstvo je pričalo, kako je bila pri.jubljena, saj je bila pobožna in zvesta članica ženske Marijine družbe, blaga žena in nad vse skrbna mati. Na.j v Gospodu v miru počiva! Turnišče v Pr.kmurju. Na najslovesne.jši način je naša župnija proslavila spomin 1900letnice našega odrešenja. Ne samo, da se je vršil v ta namen pri nas eden največjih ter najlepših evharističnih kongresov, ki je bil ob  spremljevanju godbe povečevalo slovesnost, enem tudi prvi v Prekmurju, smo v spomin  ki nam bo vsem ostala trajno v spominu. tega jubileja tudi posj,avili trajne spomenike  Kapelica, ki je 10 metrov dolga, 5 metrov šiše poznim rodovom. Že dolgo časa je name-roka in 6 metrov visoka, je bila postavljena ravala občina Renkovci postaviti kapelico vs aamimi prostovoljnimi darovi občanov, ki svoji občini, pa nikakor ni moglo priti do so v teb težkih časih žrtvovali res veliko. tega. Lansko leto pa se je na pobudo doma-Oltar in podobe pa je mojstrsko izdelal g. čega g. župnika ustanovil odbor, ki je celoIvan Cesar, akademični kipar v Mozirju. Lezadevo vzel resno v roke tako, da je bilapota in milina, ki odseva z obrazov podob, cerkvica dne 8. oktobra t. 1. že slovesno bla-  se ne da popisati. Dalj ko jih gledaš, lepše goslovljena in se je v njej opravila prvikratao. Vsa čast g. Cesarju, ki ga ob tej priliki sv. maša, Že dolgo časa se je vse veselilo te- vsem prav toplo priporočamo. Dne 22. oktoga dneva. Slovesnost se je začela že na pred-bra t. 1. pa je bila druga blagoslovitev kapevečer. Pri kapelici ae je zbrala velikanska Hce Žalostne Matere božje v Lipi. Tam &i je množica Ijudstva, ki je nato z bakljamiinlampijoni priredila slavnostni obhod po občini. Prelepe Marijine pesmi so se ob zvokih godbe razlegale daleč na okrog. Drugi dan ob štirih zjutraj je bila budnica, nato pa se je začelo mlado in staro pripr.avljati za pot k sv. maši v Turnišče, kjer so bile do tega časa shranjene podobe za novo kapelo. Po sv. maši so bile podobe: Srca Jezusovega, Srca Marijinega in sv. Terezije D. J. prenešene na krasno okinčane vozove, katere so potem obstopile belo oblečena dekleta. Zaigrala je godba, zazvonili zvonovi in med streljanjem topičev, plapolanjem zastav in prepevanjem pesmi: »Povsod Boga« dn »Kristus mora kraljevati«, so se podobe v velikanski procesiji prepeljale v novo kapelo. Bil je res krasen prizor. Človeku se je zdelo, da so med to množico ljudstva tudi podobe oživele in korakajo med njirai. Ni čuda, da je ljudstvo ob pogledu na nje jokalo od veselja. Občina Renkovci pa je bila vsa v zelenju, cvetju in slavolokih, posebno še prostor pri kapelici. Ko so bile podobe prenešene v cerkvico in na oltar, se je med tem začela slovesna in pomenljiva blagoslovitev, katero je opravil vlč. g.. Anton Runtaša, župnik iz Velike Polane. Množice pa so z zanimanjem aledile pomenljivim obredom. Nato pa je imel slavnostno pridigo o presv. Srcu Jez., kateremu je cerkvica posvečena, vlč. g. dr. Tomaž Kelenc, ravnatelj Martinišča v Murski Soboti. Z njemu lastno zgovornostjo je tako ganil srca poslušalcev, da ni ostalo suho ni jedno oko. Zatem pa se je prvič opravila v kapelici sv. maša, ki jo je daroval za vse občane domači vlč. g. župnik Ivan Greif. Krasno in ubrano petje je ob dala rodbina Skledar napraviti novo lii.o, pred njo pa mi.no in lepo kapelico. Kakor v Renkovcih, tako je tudi tukaj velika množica ljudstva prisostvovala sv. obredom in je po pridigi in av. maši, ki jo je opravil domači vlč. g. župnik, spremljala lepo podobo v slavnostnem sprevodu na Skledarjev dom, kjer je bila nato blagoslovljena in slovesno ustoličena v kapelico. Tudi to podobo je prav mojstrsko izdelal g. Ivan Cesar iz Mozirja, na veliko zad.voljstvo vseh. Daj Bog, da bi obe kapelici bile zatočišče in tolažba vsem, ki bodo v potrebah in nadlogah iskali tam utehe. in pomo&il Ljntomer. V nedeljo dne 28. oktobra smo tukaj izročili materi zemlji v večni pooitek gospo Nino Ivančič, učiteljico v pokoju, kri. je dne 27. oktobra nenadoma umrla, od kapi zadeta. Blagopokojna je bila rojena leta 1848 v Novem mestu i_ odlične rodbine. Tukaj je podučevala kot učiteljica na dekleški šoli avojo celo učiteljsko dobo od leta 1876 do 1. 1916. Bila je vzorna učiteljica, ki se je zavedala v popolni meri svojega vzvišenaga poklica. Kot narodna vzgojiteljica je podpirala rada vsako narodno podjetje, posebno pa je imela odprto' srce za reveže, ki jo bodo silno pogrešali. Veličastni pogreb je pokazal, kako priljubljena in spoštovana je bila rajna gospa, ki je vzgojila tri generacije deklet in žen. Naj po-čiva v imru! Ivanjkovci. Naglo se je ločila s tega sveta 28 let stara hčerka in gospodinja Angela Munda. Mal&nkostno se je ubodla v dlan na neko kost. Neznatna rana na desni roki 86 je začela gnojiti. Šla je iskat zdravniške pomoči v Ormož. Ostala je kar tam v bolnišnici. Kljub večkratnl operacdjl jl ni.bilo pomagano, ker se ji je zastrupila kri. Prepeljana iz bolnice zopet na dom, je mirno izdibnila svojo dušo. Svetila ji večna lučl — Iz kolarske delavnice Ivana FJlipiča v Lahoncih je bilo pokradeno in odnešeno kolarsko orodje v skupni vrednosti 2000 Din. Nepaštene vlomilce zaeleduje orožništvo. Polenšak pri Ptuju. Pred nedavnim časom bo neznani tati ukradli lepo _ude_ko v Strejacih iz Tobijasovega hleva. Že se je mislilo, da se bo tat veselil na tako labek način dobIjene krave, a prešmentano oko postave je bllo tako spretno, da je tam nekje pri Veliki Nedelji ugledalo to lepo rudečko in jo po dolg«n pričakovanju spet vrnilo pravemu, zdaj v-selemu gospodarju. Zvedelo se še bo, ali je dotični tat aam ukradel kravo, ali je pa imel kje tu v bližini pomagače. Gotovo je, da bo ta človek dobil prav lepo plačilo od aodišča, ker še ta nelepi, praktični boljševizem dosedaj pri naa ni bil uveljavljen. — Na naši šoli ita bili kar dve mesti izpraznjeni. Prva nas |e pred enim mesecem zapustila gospa Adela .ngoldč. Služila je pri nas dolga leta ter je Mla priljubljena pri otrokih dn atarših. Njen tnož je profesor v Ptuju, zato je tudi ona zaleJela priti v bližino Ptuja ter je doblla mesto v Dornavi. Zadnji pondeljek pa se je še pollovll od nas šolski upravdtelj g. Mirko Podjornik in se s celo družinico preselil na okotiško šolo v Ptuj. K nam pa je prišel s!» novega upravitelja g. Vičar a svojo ženo gospo očiteljico od Št. Lovrenca v Slov. gor. Tako bo spet vpostavljen na naži šoli redni pouk. ¦— Se mnogo je novic, ki pa jih v8eh obenem tie moremo poročati. Končall smo 8 frgatvijo, kl pa je na žalost vinogradnikov veliko slab8a In manjša kot lani. Lansko vino je bllo dobro, a brez cene in smo skoro vsega doma popili. Letos pa ne bo kaj za prodati. Kje pa bomo denar dobili za vaakdanje potrebe in za davke, kateri se izterjavajo. Kako in 8 čdm bomo plačald, je veliko in zelo kočljivo vpraSanje. Središ.e ob Dravi. Lepa slovesnost ee je vriila pretečeno nedeljo dne 29. oktobra, v Sred-.ču: odkritje spomenika žrtvam svetovne vojne. Slovesnost je otvoril g. župan Kolarič, kJ je bil obenem predaednik pripravljalnega odbora, nato je tajnik g. ravnatelj Kosi po- ročal o zgodovini spomenika. Za spomendk se je namreč že pobiralo leta 1919, pa še le zdaj je zagledal beli dan. Nato je govoril ban g. Marušič, za njim pa univerzitetni prof. g. dr. Fabjan, kateri je ob asdstenci domače duhovščine spomenik tudi blagoslovil. Cerkveni pevski zbor je zapel pretresljivo žalostinko: »Človek glej življenje svoje«. 57 imen je zablestelo na odkritem apomeniku, pa vsaj to še niso vsi, nekaj je takib, o katerih ni nikakega poročila. Pod kamenjem Doberdoba in drugod na vseh š.irdh straneh eveta čakajo v-tajenja. Lepe so bile besede govornikov, lepi so bili venci okrog spomenika, toda eno je še lep.e in bolj potrebno: molitev za pokoj njihovdh duš! Zgornja Ponikva pri Žalcu. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo je v nedeljo dne 22. oktobra proslavilo blagoslovitev nove motorne brizgalne. Ob 9. uri je bil sprejem gostov na vasi, ob desetih sprevod k sv. maši z godbo na čelu, potem s.ovesna sv. maša, ki jo je daroval g. Martin Uranjek, kaplan v Šoštanju. Po sv. maši je bila blagoslovitev, pri kateri so kumovale sledeče kumice: gd. Ježovnik, goepa Ločničkar, gospa Krašovic in gospa Vizovišek, vse iz Žalca; gospa Briniek iz Polzele; gospe Alojzija Sredenšek, Barbara Verdev, Alojzija Vasle, Marjeta Uranjek, Antonija Uranjek, Frančiška Medved, Marija Jezernik in Marija Jerzernik. Govoril je g. Gorogranc iz Celja in _e več drugih. Popoldne ob 2. uri je bila tombola z mnogmii lepimi dobitki. Po tomboli vrtna veselica v prostorih in na vrtu gospe Ivane Vaš, pri kateri je sodelovala godba na pihala iz Škofje vasi. Kumlcam izrekamo prisr.no zahvalo, ker bo nam darovale lepo evoto, ter vsem ostalim, ki ao nam kaj prip.mogli. Braslovčo. Žalostno eo doneld zvonovi braglovške cerkve ob smrti bivšega župnika ter dekana, preč. g. Antona Medveda, kateremu so Braslovčani mnogo hvaležnosti dolžni, da ae ga sp.minjajo v molitvi, ker on je zelo veliko storil za lepo krščansko življenje v fari, za lepoto cerkve, katero je čisto prenovil. Pod njegovim vodstvom se je tudi poeidal lep prosvetni dom, sedaj last ljudske posojilnice. Pogreba v Laporju so se udeležili zastopniki vseh ki_čanski__ društev v Braslovčah: za župljane g. župnik, za bivše prosvetno društ- vo g. Virant, za Orlovaško g. Hruševar, za posojilnico g. Kralj ln g. Kronovšek, za za^ drugo g. Marot, za Marijino družbo gospa Marotova in oba cerkvena ključarja. Žalne službe božje v Braslovčah se je udeležilo veliko faranov. Ohranimo umrlega v blagem spominu! St. Jurij ob jnžnl ieL (Gojenci kmetijske šole Sv. Jurij ob južni žel. ob koncu šolskega leta.) Dne 31. septembra se je zaključilo naše šolsko leto 1932—1933. Mi absolventje smo do-i bili precej strokovne izobrazbe, katero potrebuje naš kmet. Ne moremo .e pa reči, da je imamo zadosti. Zato se pa moramo izobraževati naprej. Izobraževali se bomo najlažje, če se bomo držali skupnosti, da se bomo združili vsi absolventje v eno misel. In zato imamo našo organizacijo »Zvezo absolventov kmetijskih šol«, katere naj bo član vsak absolvent; le z združenimi močmi nam bo mogoče povzdigniti naše delo na višjo točko. Ne pozabn mo pa tudi na naše prijateljatvo, sošolstvo. Zares težko smo ee ločili, ko smo šli vsak na svoj dom. Pred lo-itvijo smo si zagotavljali, da bomo obiskovali drug drugega. In tako smo tudi atorili.Zbrali smo se dne 21. oktobra absolventi z. Dravskega polja in Savinjske doline; s kolesi smo se popeljali najprej obiskat sošolce absolvente in sošolke absolventinja gospodinjske šole v Št. Juriju ob južni žel. v naše najbolj priljubljene Slovenske gorice, v Prlekijo. Tukaj amo si ogledali trtnico v Kapeli, kjer smo videli veliko zanimivih stvari iz vinarstva. Ljudje so nas povsod gostoljubno sprejeli in nas pogostild, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Upamo, da bomo drugo pomlad, ko bo več ča_a, organiizirali izlet v večji fikupini še tudi v druge kraje na do^ move našdh prijateljev-aj-solventov.