PRILOGA DELAVSKE ENOTNOSTI
17. NOV. 1973
Glavni in odgovorni
urednik:
IVO TAVČAR
Pripomočki za uresničevanje organizacijskih sprememb v sindikatih
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na plenarni seji 11. oktobra 1973 naročil svojemu sektorju za organizacijo, naj pripravi določene pripomočke za uresničevanje organizacijskih sprememb v sindikatih. Pri tem so bili mišljeni ustanovitveni dokumenti, pravila in poslovniki, ki naj bi olajšali potek sindikalne reorganizacije.
V današnji prilogi Delavske enotnosti objavljamo naslednje vzorce dokumentov:
A/B- sporazum o ustanovitvi konference osnovnih organizacij sindikata v TOZD in v združeni delovni organizaciji;
C - sporazum o ustanovitvi občinske konference (odbora) sindikata posameznih dejavnosti;
Č — sklep o sklicu občnega zbora občinske organizacije zveze « sindikatov;
D — sporazum o ustanovitvi medobčinske konference (odbora) sindikata posameznih dejavnosti;
E - sporazum o ustanovitvi medobčinskega sveta zveze sindikatov.
Navedene vzorce dokumentov so obravnavali obenem z grafikoni, ki jih tudi objavljamo v tej prilogi, na seminarju za nosilce sindikalne reorganizacije. Seminar je bil v Dolenjskih Toplicah 5. in
6.	novembra 1973. leta. Na njem je sodelovalo skoraj sto predstavnikov občinskih svetov zveze sindikatov in republiškega sveta ZS, republiških odborov sindikatov, nekaterih večjih osnovnih organizacij sindikata itd. Udeleženci seminarja so bili popolnoma enotni o vseh temeljnih vprašanjih sindikalne reorganizacije. Taka enotnost omogoča, da bodo sklepi IV. konference Zveze sindikatov Slovenije uresničeni v vsej Sloveniji pravočasno, temeljito, brez omahovanja in s polno politično odgovornostjo. Celotno gradivo omenjenega seminarja bo objavljeno v posebni publikaciji (uvodna beseda JANEZA BARBORIČA, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, referati: JOŽE GLOBAČNIK, generalni sekretar RS ZSS - o političnih aspektih reorganizacije sindikatov; SLAVKO GRČAR, sekretar RS ZSS za organizacijo -o novi organizacijski strukturi sindikatov in zveze sindikatov; HUMBERT GAČNIK, sekretar RS ZSS za kadrovsko politiko — o delegatskih razmerjih in delegatskem sistemu v sindikatih; FRANČEK KAVČIČ, svetnik za razvoj sindikalne organiziranosti - o aktivih mladih delavcev; koreferati itd.).
V naslednji številki Delavske enotnosti pa bodo objavljena vzorčna pravila osnovne organizacije sindikata in poslovnik o delu konference v delovni organizaciji.
OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA
\
m
Kje deluje:
-	00S v vsaki temeljni in drugi organizaciji združenega Jlela, kjer je nekaj Slanov ( približno 15; Se je Slanov nad 3oo do 4oo ali veS, deliti na dve ali veS 00S )
- - skupina v vsaki 00S, kjer so Slani med seboj prostorsko loSeni ali kjer je v 00S zaradi velikega števila Slanov otežkoSen redni stik z njimi
-	aktiv mladih delavcev v vsaki 00S, kjer so vsaj trije mladi delavci, stari do 27 let
JfeSela in metode delovanja:
-	neposrednost ( članski sestanek, letna konferenca, referendum, anketa, itn. )
-	načrtnost
-	javnost
-	odgovornost
-	konkretnost
VZOREC A/B
Na podlagi 7. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in v skladu s sklepi 4. konference ZSS so osnovne organizacije sindikata
•v
(navesti imena in naslove osnovnih organizacij) sklenile tale
i	SPORAZUM
O USTANOVITVI KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA V
(napisati naslov TOZD, če gre za ustanovitev konference v TOZD, v kateri je več osnovnih organizacij sindikata; če gre za konferenco v združeni delovni organizaciji navesti naslov te organizacije.)
1.	člen
Osnovne organizacije sindikata, ki so navedene v uvodu tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), s tem sporazumom ustanovijo konferenco osnovnih organizacij sindikata v
(v nadaljnjem besedilu: konferenca).
Sedež konference jev..............................................
2.	člen
Konferenca je stalno delovno telo ustanoviteljev in ima zlasti tele pravice in dolžnosti:
—	obravnava in usklajuje zadeve, ki so skupnega pomena za več ali za vse ustanovitelje;
—	omogoča usklajevanje dela in akcij osnovnih organizacij sindikata za uresničevanje tistih interesov delavcev, ki jih je zaradi
načina samoupravne organiziranosti mogoče uresničiti le na združeni ravni, in po potrebi vodi take skupne akcije;
—	daje pobude ustanoviteljem za njihovo dejavnost pri uresničevanju interesov delavcev;
—	pomaga osnovnim organizacijam sindikata pri izpopolnjevanju njihove organiziranosti in delovanja;
—	opravlja druge naloge po sprejetem programu delovanja.
3.	člen
Konferenco sestavljajo delegati ustanoviteljev.
Vsak ustanovitelj izvoli v konferenco enako število delegatov, in
sicer ................... (število članov konference naj ne bi bilo
preveliko in naj bi se gibalo npr. med 15 in 35) in ima v konferenci en glas.
Mandatna doba delegatov traja štiri leta (varianta: dve leti), vendar lahko ustanovitelj vsak čas odpokliče svojega delegata in izvoli drugega. Ustanovitelji lahko pošljejo na posamezno sejo konference razen stalnih tudi občasne delegate.
O ključu za izvolitev delegatov v konferenco se dogovorijo izvršni odbori ustanoviteljev. Pri tem upoštevajo načelo, da mora
ORGANIZACIJA SINDIKATA V TOZD ALI DRUGI DELOVNI SKUPNOSTI. ČE JE V NJEJ VEČ OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
Kdaj več 00S v TOZD:
-	če je več kot ?oo do 4oo članov
-	os je ” rCZ več obratov ali
aru :	zaokroženih enot
-• če je v ’ : _ eden ali več dislocirani'- •-■r.ratov
Kdaj konference:
- vedno, kadar je v TOZD več 003
konferenca osnovnih organizacij sindikata ( 15 do 35 članov )
izvršni organ
konference
( 5 do 9 članov )
aktiv mladih delavcev ( ki ustreza deležu mladih v strukturi sindikalnega članstva )
delegacije OOS
bonovne organizacije sindikata z aktivi mladih delavcev
I
ORGANIZACIJA SINDIKATA V ZDRUŽENI DELOVNI ORGANIZACIJI
konferenca OOS
Kdaj konferenca:
- vedno, kadar je v delovni organizaciji več OOS
izvršni organ konference
aktiv mladih delavcev
delegacije
osnovne organizacije sindikata
biti v sestavi konference tolikšen delež mladih delavcev, žensk, neposrednih proizvajalcev itd., kot jih je v strukturi sindikalnega članstva osnovnih organizacij sindikata - ustanoviteljev konference.
4.	člen
Delegat je vezan na stališča ustanovitelja. Če o vprašanju, ki je na dnevnem redu seje konference, osnovna organizacija sindikata predhodno še ni zavzela svojega stališča, se pred sejo konference sestane izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in da delegatu potrebne napotke. Pri tem upošteva potrebo po usklajevanju stališč z drugimi ustanovitelji in potrebo po sporazumevanju o skupnih interesih.
Če se na seji konference ugotovi, da se stališča ustanoviteljev v pomembnejših vprašanjih bistveno razlikujejo, je treba opraviti usklajevalni postopek, preden sprejme konferenca ustrezen sklep. S takim vprašanjem seznani predsednik konference vse ustanovitelje obenem z obrazložitvijo različnih stališč in s predlogom sporazumne rešitve. Če tudi po tem postopku ustanovitelji po svojih delegatih v konferenci niso enotni, lahko konferenca odloči z večino glasov vseh delegacij. Delegat je za svoje ravnanje v konferenci odgovoren osnovni organizaciji, ki ga je delegirala in jo mora redno seznanjati s svojim delegatskim delovanjem.
5.	člen
Sklepi konference, ki so bili sprejeti soglasno, ali v postopku, navedenem v prejšnji točki tega sporazuma, zavezujejo vse ustanovitelje, konferenco in njene organe.
6.	člen
Konferenca se konstituira na svoji seji tako, da izvoli predsednika, podpredsednika in sekretarja, po potrebi pa tudi kolektivni izvršni organ.
Notranjo organizacijo' in način delovanja uredi konferenca s poslovnikom, svoje delo pa uravnava po programu.
^	7. člen
V	okviru konference deluje aktiv mladih delavcev. Aktiv mladih delavcev sestavljajo delegati konference, ki so mlajši od 27 let.
Aktiv obravnava vprašanja iz pristojnosti konference, ki posebej zadevajo interese mladih delavcev, lahko pa organizira tudi posamezne akcije za mlade delavce v osnovnih organizacijah sindikata, kijih združuje konferenca.
Konferenca mora obravnavati stališča aktiva, preden sklepa o zadevi, ki jo je obravnaval aktiv.
8.	člen
Dejavnost konference financirajo ustanovitelji iz dela sindikalne članarine, ki je namenjena za delovanje osnovnih organizacij sindikata. Za ta namen določijo ustanovitelji ustrezen znesek v svojem finančnem načrtu.
V	okviru prispevkov iz prejšnjega odstavka sprejme konferenca finančni načrt in sklepni račun.
9.	člen
Konferenca ima pečat z nazivom: Konferenca osnovnih organizacij sindikata
(naziv temeljne organizacije združenega dela oziroma organizacije združenega dela) in z emblemom sindikatov Slovenije.
10.	člen
Ta sporazum je treba uresničiti takoj.
Podpisi pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev:
VZOREC C z
Na podlagi prvega odstavka 15. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in v skladu s sklepi 4. konference Zveze sindikatov Slovenije so osnovne organizacije sindikata
(navesti njihove nazive in naslove) sklenile tale
SPORAZUM
O USTANOVITVI OBČINSKE KONFERENCE (ODBORA) SINDIKATA
delavcev......................................................................
v občini .....................................................................
1.	člen
Delavci, včlanjeni v osnovnih organizacijah sindikata, ki so navedene v uvodu tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) ustanovijo svojo občinsko konferenco (odbor) sindikata delavcev...................(npr. trgovine).
Občinska konferenca (odbor) sindikata je sestavni del tistega sindikata Slovenije, ki združuje delavce te dejavnosti.
2.	člen
Naziv občinske konference (v nadaljnjem besedilu: konferenca) je: Sindikalna konferenca delavcev....................(npr. trgovine) v občini........................................
Sedež konference je v............................................
(
Konferenca ima pečat z nazivom iz prvega odstavka tega člena in z emblemom sindikatov Slovenije.
(Ker z enotno republiško shemo ni predvidena nadaljnja razčlenitev v občinah za sindikate delavcev gradbeništva, prometa in zvez ter kmetijstva, živilske in tobačne industrije, se v teh sindikatih 2. člen glasi:
Naziv občinskega odbora (v nadaljnjem besedilu: odbora) je: Občinski odbor sindikata delavcev..................... (npr. prometa in zvez) v.........................................
Sedež odbora je v ...............................................
Odbor ima pečat z nazivom iz prvega odstavka tega člena in z emblemom sindikatov Slovenije.
3.	člen
Pravice in dolžnosti konference (odbora) so zlasti:
—	da omogoča ustanoviteljem medsebojne dogovore o skupnih stališčih in skupnih akcijah;
-	da usmerja delo ustanoviteljev in jim pomaga v njihovem delovanju za uresničevanje interesov delavcev;
-	da neposredno opravlja tiste naloge in vodi tiste akcije, ki jih je v skladu s sprejetim programom konference (odbora) potrebno opraviti na občinski ravni;
—	da izvoli in odpokliče svoje delegate v skupnih organih sindikata v občini, regiji in republiki ter v organe zveze sindikatov v občini;
-	da daje napotke svojim delegatom, kakšna stališča naj zastopajo v organih, v katere so delegirani, in v kakšnem okviru se lahko sporazumevajo za skupna stališča;
—	da opravlja druge naloge po sklepih ustanoviteljev ter po sklepih, ki jih sprejmejo drugi pristojni organi sindikatov in zveze sindikatov, če le-ti zadevajo interese delavcev-ustanoviteljev te konference (odbora).
4.	člen
Konferenca (odbor) določi svoje konkretne naloge z letnim programom dela in z drugimi svojimi sklepi.
Notranjo organizacijo in način delovanja uredi konferenca (odbor) s poslovnikom.
5.	člen
Dejavnost konference (odbora) se financira iz dela sindikalne članarine, ki je namenjena za delovanje sindikalnih organov v
občini, po potrebi pa deloma tudi s posebnimi namenskimi prispevki ustanoviteljev.
Konferenca (odbor) lahko v dogovoru z drugimi občinskimi organi sindikata sklene, daje njen finančni načrt in sklepni račun sestavni del skupnega finančnega načrta in sklepnega računa sindikatov v občini, ki ga sprejme občinski svet zveze sindikatov.
6.	člen
Konferenco (odbor) sestavljajo delegati, ki jih izvolijo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ali posebne delegacije osnovnih organizacij sindikata, kjer te delujejo.
. Vsaka osnovna organizacija sindikata pošlje v konferenco (odbor) enako število delegatov in ima v konferenci (odboru) en glas. Pri določanju delegatov upoštevajo osnovne organizacije sindikata načelo, da mora sestava konference (odbora) odražati sestavo sindikalnega članstva. To pomeni, da mora biti med delegati v konferenci (odboru) enak delež mladih, žensk, neposrednih proizvajalcev itd., kot znaša delež le-teh v stmkturi sindikalnega članstva te dejavnosti v občini.
Mandatna doba delegatov v konferenci (odboru) je štiri leta. Osnovna organizacija lahko zamenja delegata tudi pred potekom mandata.
Razen stalnih delegatov lahko pošljejo osnovne organizacije sindikata v konferenco (odbor) tudi delegate samo na posamezno sejo ali k posamezni točki dnevnega reda.
O ključu za izvolitev delegatov v konferenco (odbor) se dogovorijo izvršni odbori ustanoviteljev. Pri tem upoštevajo, da bo v
konferenci (odbom)...................... delegatov (npr. od 15 —
35).
7.	člen
Konferenca (odbor) izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika konference (odbora), če je tako izjemoma določeno v poslovniku pa tudi svoj izvršni organ.
Za opravljanje strokovno-političnih nalog imenuje konferenca (odbor) sekretarja izmed delavcev, ki so na stalnem delu v občinskih organih sindikatov.
8.	člen
V okviru konference (odbora) deluje aktiv mladih delavcev.
Aktiv mladih delavcev sestavljajo delegati konference (odbora), ki so mlajši od 27 let.
Aktiv obravnava vprašanja iz pristojnosti konference (odbora), ki posebej zadevajo interese mladih delavcev, lahko pa organizira tudi posamezne akcije za mlade delavce te dejavnosti v občini.
Konferenca (odbor) mora obravnavati stališča aktiva, preden sklepa o zadevi, ki jo je obravnaval aktiv.
Aktiv mladih delavcev se po svojem delegatu(ih) povezuje v občinski konferenci mladih delavcev v okviru ZMS.
9.	člen
Konferenca (odbor) sprejema sklepe in druga stališča praviloma soglasno.
Če pride na seji konference (odbora) med delegati do bistvenih razlik o pomembnejših vprašanjih, se odločanje o zadevi preloži do naslednje seje konference (odbora). V takem primeru seznani predsednik konference (odbora) s spornim vprašanjem vse osnovne
ORGANIZACIJA SINDIKATA V OBČINI (PRIMER SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI)
A občinski odbor sindikata \ delavcev storitvenih dejavnosti
občineka
sindikalna
konferenca
občinska
sindikalna
konferenca
•kupni sestanek isvršnih odborov 00
aktiv
mladih
delavcev
aktiv
mladih
delavcev
00S komunalnih
00S obrtnih delavcev delavcev
00S goatinakih delavcev
00S trgovskih delavcev
organizacije sindikata obenem z obrazložitvijo različnih gledišč in s prošnjo, da ponovno zavzamejo stališče ter dajo svojemu delegatu ustrezne napotke za sporazumno rešitev. Če tudi po tem postopku ni mogoče doseči soglasja vseh osnovnih organizacij, lahko konferenca (odbor) sprejme sklep z večino glasov vseh delegacij osnovnih organizacij sindikata.
Sklepi konference (odbora) zavezujejo vse osnovne organizacije te dejavnosti, vse delegate v konferenci (odboru) in vse 'organe konference (odbora).
Na podlagi 16. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in sindikatov ..................... na plenarni seji dne ................
10.	člen
Delo konference (odbora) je javno, če konferenca (odbor) v posameznem primeru iz utemeljenih razlogov ne sklene drugače.
11.	člen
Ta sporazum je treba začeti uresničevati takoj.
Konferenca (odbor) začne z delom najpozneje 20. januarja 1974. leta.
Podpisi pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev:
VZOREC Č
v okviru sklepov 4. konference ZSS je občinski svet Zveze ... sprejel tale
SKLEP
O SKLICU OBČNEGA ZBORA OBČINSKE ORGANIZACIJE ZVEZE SINDIKATOV
1.
Občni zbor občinske organizacije Zveze sindikatov
.................... bo dne ...................... ob ........ uri
v...................Občnemu zboru bo predlagan tale dnevni red:
1.	Sprejem poslovnika in izvolitev organov občnega zbora,
2.	Poročilo o delu občinskega sveta in nadzornega odbora zveze sindikatov ter sklepanje o teh poročilih,
3.	Razrešitev občinskega sveta in nadzornega odbora zveze sindikatov,
4.	Sprejem sklepa o razglasitvi izvolitve delegacij v občinskem svetu in nadzornem odboru zveze sindikatov,
5.	:............................................................
2.
Delegate za občni zbor občinske organizacije zveze sindikatov izvolijo kot delegacije sindikatov osnovne organizacije sindikata najpozneje do...................;...
Za občni zbor občinske organizacije zveze sindikatov bodo izvoljeni delegati po temle ključu:
a)	Za občni zbor se izvoli..........delegatov (najmanj 50).
b)	Pravice delegatov imajo tudi člani dosedanjega občinskega sveta in nadzornega odbora zveze sindikatov, razen pravice odlo-
čanja o poročilu o dosedanjem delu občinskega sveta in nadzornega odbora ZS in o razrešnici.
c)	Polovica delegatskih mest se porazdeli tako, da ima vsaka občinska organizacija sindikata enako število delegatov, druga polovica delegatskih mest pa se porazdeli med občinske organizacije sindikatov po številu članstva, ki ga združujejo.
č) Skupno število delegatov iz tč. a) se upoštevajoč načelo iz tč. c) razdeli takole:
—	sindikat delavcev industrije in rudarstva	.........
—	sindikat delavcev kmetijske, živilske in
, tobačne industrije	.......—
—	sindikat gradbenih delavcev	.........
—	sindikat delavcev v prometu in zvezah	.........
—	sindikat delavcev storitvenih dejavnosti	.........
—	sindikat delavcev družbenih dejavnosti	.........
d)	Predlog za delegacije iz tč. č) pripravijo po posvetovanju z osnovnimi organizacijami sindikata občinski odbori sindikatov oziroma občinske sindikalne konference, kjer teh ni pa izvršni odbori osnovnih organizacij istega sindikata oziroma njihovi predstavniki.
Predlog, ki mora upoštevati sestavo sindikalnega članstva (ustrezno število mladih, žensk, neposrednih proizvajalcev, ipd.),
ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV V OBČINI
občineki
svet ZS
izvršni organ (npr. 7 do 11 članov)
občinska
sindikalna
konferenca
občinski
odbor
občinski X odbor /
sindikat delavcev sindikat delavcev sindikat delavcev v industriji in v storitvenih v družbenih rudarstvu	dejavnostih	dejavnostih
sindikat delavcev „sindikat kmetijskih delavcev in del.živ. induatr.
sindikat gradbenih delavcev /
zvezah
pošljejo predlagatelji osnovnim organizacijam s pobudo, da za občni zbor izvolijo celotno delegacijo sindikata in ne samo svojega delegata.
Osnovne organizacije sindikata s pismenim poročilom obvestijo o izvolitvi delegacije občinski svet zveze sindikatov do
.................... 3.
Novi občinski svet zveze sindikatov naj bi sestavljale delegacije oziroma delegati občinskih odborov oziroma konferenc sindikatov. Predlagamo, da naj bi bilo v novem občinskem svetu zveze
sindikatov ..................... članov (npr.: 18 do največ 42), s
tem da ima vsaka občinska organizacija sindikata enako število delegatov.
Predlog kandidatov pripravi kadrovska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občinskih odborov in konferenc sindikatov, kjer teh ni pa predstavniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Predlog mora upoštevati sestavo sindikalnega članstva v občini.
Kadrovska komisija pošlje predlog v razpravo osnovnim organizacijam sindikata ter zbere od njih spreminjevalne in dopolnilne predloge najpozneje do......................
Delegacijo občinske organizacije sindikata v občinskem svetu zveze sindikatov izvolijo občinski odbori sindikata ali občinske
sindikalne konference, ki so ustanovljene v okviru posameznega sindikata. Kjer ni občinskui odborov ali občinskih sindikalnih konferenc, izvolijo delegacijo izvršni odbori osnovnih organizacij istega sindikata v občini. Na občnem zboru občinske organizacije zveze sindikatov naj bi bil sprejet sklep o razglasitvi izvolitve teh delegacij.
4.
Vsaka občinska organizacija sindikata delegira v nadzorni odbor občinske organizacije zveze sindikatov enako število delegatov (npr. enega).
Postopek za izvolitev naj bi bil smiselno enak kot za izvolitev delegacij v občinski svet zveze sindikatov.
5.
Kadrovska komisija iz tč. 3 tega sklepa pripravi v sodelovanju z drugimi občinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij tudi druge kadrovske predloge za bodoči občinski svet zveze sindikatov (predsednik, podpredsednik, imenovani sekretar itd.).
6.
Ta sklep velja takoj.
VZOREC D
Na podlagi 19. in 20. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in v okviru sklepov 4. konference Zveze sindikatov Slovenije so člani osnovnih organizacij sindikata, združeni v občinskih organizacijah, sklenili po svojih delegatih v občinskih sindikalnih konferencah (v občinskih odborih) ali kjer teh ni na sejah svojih izvršnih odborov tale
SPORAZUM
O USTANOVITVI MEDOBČINSKE KONFERENCE (ODBORA) SINDIKATA DELAVCEV................V...........REGIJI
1.	člen
Občinske organizacije sindikata delavcev .....................
v občinah ....................................................
(v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji) ustanovijo s tem sporazumom
medobčinsko konferenco (odbor) sindikata delavcev.............
..................(npr. zdravstva in socialnega varstva).
Medobčinska konferenca (odbor) sindikata je sestavni del tistega sindikata Slovenije, ki zdmžuje delavce te dejavnosti.
2.	člen
Naziv medobčinske konference je: Medobčinska sindikalna kon-
ferenca delavcev ................... (npr. zdravstva in socialnega
varstva)...................(navesti kraj, kjer je sedež konference).
Sedež medobčinske konference je v ........................
Medobčinska konferenca ima pečat z nazivom iz prvega od' stavka tega člena in z emblemom sindikatov Slovenije.
(Ker z enotno republiško shemo ni predvidena nadaljnja raz-
členitev v občinah in regijah za sindikate delavcev gradbeništva, prometa in zvez, ter kmetijstva, živilske in tobačne industrije, se v teh sindikatih 2. člen glasi:
Naziv medobčinskega odbora je: Medobčinski odbor sindikata
delavcev..................(npr. kmetijstva in živilske industrije)
v..................
Medobčinski odbor ima pečat z nazivom iz prvega odstavka tega člena in z emblemom sindikatov Slovenije.)
3.	člen
Pravice in dolžnosti medobčinske konference (medobčinskega odbora) so zlasti:
—	da omogoča ustanoviteljem medsebojne dogovore o skupnih stališčih in skupnih akcijah in jih spodbuja v tej smeri;
—	da neposredno opravlja tiste naloge in vodi tiste akcije, kijih je v skladu s sprejetim programom medobčinske konference (medobčinskega odbora) potrebno opraviti na medobčinski ravni;
—	da opravlja druge naloge po sklepih ustanoviteljev ter po

sklepih, ki jih sprejemajo drugi pristojni organi sindikatov in zveze sindikatov, če le-ti zadevajo skupne regionalne interese delavcev te dejavnosti.	4 člen
Medobčinska konferenca (medobčinski odbor) določi svoje konkretne rfaloge z letnim programom dela in z drugimi svojimi sklepi.
Notranjo organizacijo in način delovanja uredi medobčinska konferenca (medobčinski odbor) s poslovnikom.
5.	člen
Dejavnost medobčinske konference (medobčinskega odbora) financirajo ustanovitelji iz dela sindikalne članarine, ki ostane v občini. Za ta namen določijo ustanovitelji ustrezen znesek v svojem finančnem načrtu sindikatov v občini.
6.	člen
Medobčinsko konferenco (medobčinski odbor) sestavljajo delegati, ki jih izvolijo občinske konference (občinski odbori) ali kjer teh ni izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata.
Vsaka občinska organizacija sindikata pošlje v medobčinsko konferenco (medobčinski odbor) enako število delegatov in ima v medobčinski konferenci (medobčinskem odboru) en glas.
Pri izvolitvi delegatov je treba upoštevati načelo, da mora sestava medobčinske konference (medobčinskega odbora) odražati sestavo sindikalnega članstva te dejavnosti v regiji.
Mandatna doba delegatov je štiri leta, vendar občinska organizacija lahko zamenja svojega delegata tudi pred potekom mandata.
Razen stalnih delegatov lahko pošljejo občinske organizacije sindikata v medobčinsko konferenco (medobčinski odbor) tudi delegate samo na posamezno sejo ali k posamezni točki dnevnega reda.
O ključu za izvolitev delegatov se dogovorijo predstavniki ustanoviteljev. Pri tem upoštevajo, da bo v medobčinski konferenci (medobčinskem odboru)..........delegatov (npr. od 15 do 35).
7.	člen
Medobčinska konferenca (medobčinski odbor) izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika medobčinske konference (medobčinskega odbora), če je tako izjemoma določeno v poslovniku pa tudi svoj izvršni organ.
Za opravljanje strokovno-političnih nalog imenuje medobčinska
konferenca (medobčinski odbor) sekretarja izmed delavcev, ki so na stalnem delu v občinskih organih sindikatov.
8.	člen
V okviru medobčinske konference (medobčinskega odbora) deluje aktiv mladih delavcev.
Aktiv sestavljajo delegati medobčinske konference (medobčinskega odbora), ki so mlajši od 27 let.
Aktiv obravnava vprašanja iz pristojnosti medobčinske konference (medobčinskega odbora), ki posebej zadevajo interese mladih delavcev v regiji.
Medobčinska konferenca (medobčinski odbor) mora obravnavati stališča aktiva, preden sklepa 'o zadevi, ki jo je obravnaval
^	9. člen
Medobčinska konferenca (medobčinski odbor) sprejme sklepe in druga stališča praviloma soglasno.
Če pride na seji med delegati do bistvenih razlik o pomembnejših vprašanjih, se odločanje o zadevi preloži do naslednje seje. V takem primeru seznani predsednik medobčinske konference (medobčinskega odbora) s spornim vprašanjem vse ustanovitelje, obenem z obrazložitvijo različnih gledišč in s prošnjo, da ponovno zavzamejo stališča ter dajo svojemu delegatu ustrezne napotke za sporazumno rešitev. Če tudi po takem postopku ni mogoče doseči soglasja, lahko medobčinska konferenca (medobčinski odbor) sprejme sklep z večino glasov vseh delegacij.
Sklepi medobčinske konference (medobčinskega odbora) zavezujejo vse občinske organizacije sindikata te dejavnosti, vse delegate v medobčinski konferenci (medobčinskem odboru) in vse organe medobčinske konference (medobčinskega odbora).
10.	člen
Delo medobčinske konference (medobčinskega odbora) je javno, če medobčinska konferenca (medobčinski odbor) v posameznem primeru iz utemeljenih razlogov ne sklene drugače.
11.	člen
Ta sporazum je treba začeti uresničevati takoj.
Medobčinska konferenca (medobčinski odbor) začne z delom najpozneje 30. januarja 1974. leta.
Podpisi pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev:
ORGANIZACIJA SINDIKATA V REGIJI
medobčxnski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti
članov)
medobčinska sindikalna konferenca delavcev vzgoje in izobraževanja
občinske
sindikalne
konference
občinske organizacije sindikata
VZOR.EC E
^Na podlagi 19. in 20. člena statuta Zveze sindikatov Slovenije in v skladu s sklepi 4. konference Zveze sindikatov Slovenije so občinski ovcu siiiuiKdiov sKienui laie
' SPORAZUM
O USTANOVITVI MEDOBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
1., člen
Občinski sveti Zveze sindikatov ...............................
(v nadaljnjem besedilu ustanovitelji) ustanovijo s tem sporazumom medobčinski svet zveze sindikatov s sedežem v..................
2.	člen
Pravice in dolžnosti medobčinskega sveta zveze sindikatov (v nadaljnjem besedilu: medobčinski svet) so zlasti:
—	da omogoča ustanoviteljem in medobčinskim konferencam oziroma medobčinskim odborom sindikatov medsebojne dogovore o skupnih stališčih in da spodbuja take dogovore;
—	da neposredno opravlja tiste naloge in vodi tiste akcije, ki jih je v skladu s sprejetim programom potrebno opraviti na ravni medobčinskega sveta;
—	da opravlja druge naloge po sklepih ustanoviteljev ter po sklepih republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, če gre za uresničevanje skupnih interesov sindikalnega članstva v regiji.
3.	člen
Medobčinski svet določi svoje konkretne naloge z letnim programom dela in z drugimi svojimi sklepi.
Notranjo organizacijo in način delovanja uredi medobčinski svet s poslovnikom.
4.	člen
Delovanje medobčinskega sveta financirajo ustanovitelji. Za ta namen določijb ustrezen znesek v letnem finančnem načrtu.
Finančno-materialno poslovanje medobčinskega sveta opravlja občinski svet na sedežu regije.
5.	člen
Medobčinski svet sestavljajo delegacije, ki jih izvolijo ustanovitelji.
Vsak občinski svet zveze sindikatov pošlje v medobčinski svet enako število delegatov in ima v medobčinskem svetu en glas.
Pri izvolitvi delegatov za medobčinski svet je treba upoštevati načelo, da mora sestava medobčinskega sveta odražati sestavo sindikalnega članstva v regiji.
Mandatna doba delegatov je štiri leta, občinski svet pa lahko zamenja posameznega delegata tudi pred potekom mandata.
Razen stalnih delegatov lahko pošljejo ustanovitelji v medobčinski svet tudi delegate samo za posamezno sejo ah k posamezni točki dnevnega reda.
Na seji medobčinskega sveta imajo pravice in dolžnosti delegata tudi delegati medobčinskih konferenc in medobčinskih odborov, kadar so na dnevnem redu vprašanja z njihovega delovnega področja.
O ključu za izvohtev delegacij v medobčinski svet se dogovorijo predstavniki ustanoviteljev. Pri tem upoštevajo, da bo v medobčinskem svetu.......delegatov (npr. od 15 do 35).
6.	člen
Medobčinski svet izvoli izmed delegatov v svetu predsednika in podpredsednika.
Za opravljanje strokovno-pohtičnih nalog imenuje medobčinski svet sekretarja izmed poklicnih sindikalnih delavcev.
7.	člen
Medobčinski svet sprejme sklepe in druga stališča praviloma soglasno.
Če na seji ni doseženo soglasje vseh delegacij, se sklepanje o zadevi preloži do naslednje seje. V takem primeru seznani predsednik medobčinskega sveta o spornem vprašanju vse ustanovitelje. Pri tem obrazloži različna gledišča in zaprosi, da ustanovitelji zavzamejo stahšče in dajo svoji delegaciji ustrezne napotke za sporazumno rešitev. Če tudi po takem postopku ni mogoče doseči soglasja vseh delegacij, lahko medobčinski svet sprejme sklep z večino glasov vseh delegacij.
Sklepi medobčinskega sveta zavezujejo ustanovitelje, delegate v medobčinskem svetu in njegove organe.
8.	člen
Delo medobčinskega sveta je javno, če medobčinski svet v posameznem primeru iz utemeljenih razlogov ne sklene drugače.
9.	člen
Medobčinski svet ima pečat z napisom: Medobčinski svet Zveze
sindikatov ................... (kraj, kjer je sedež sveta) in z
emblemom sindikatov Slovenije.
10.	člen
Ta sporazum velja takoj.
Podpisi pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev:
ORGANIZACIJA
ZVEZE
SINDIKATOV V REGIJI
medobčinski svet ZS (npr. 15 do 35 članov)
izvršni organ (npr. 5-9 članov)
medobčinski
odbori
A
B
C
Č
občinski sveti ZS