Dopisi. Iz Ribnice. (Glas naših kmetov.)' Minola je volilna nevihta, ali srd naših nasprotnikov še ni prenehal. Izraža se ta skoraj v vsaki številki »Mariboržanke«, pa tako ostudno, da \e že mnogi glas od nasprotne stranke šel po Ribnici: Ta članek ni za javnost, temu kaže v smeti! Da bi pisun resnice popolno ne preziral, mesto čast. duhovnikov pa napadal celo stranko, govorili bi z njim moško besedo; tako pa ne maramo se z njim drugače pečati, kakor s sledečimi vrsticami: 1. Je naša katoliska zavest globoko užaljena s tem, da pisun zmeče vse blato svojega uma na naša ljubljena 66. gg. duhovnika. Priče smo vsi kmetjevolilci njunega delovanja in sploh obnašanja. Lahko torej trdimo, da sta storila le dolžnost svojo kot prava duhovika proti takšnim nasprotnikom! Poznali smo vas že kot nasprotnike prej, ali v takej luči, kakor vas slika pisun, še nikddr! Sram bodi vendar vas takšnega zagovornika! Vrhu tega se ta vtika Se celč v cerkvene zadeve, bratovščine itd. To je glavno, kar pisuna pred našimi očmi znači, pa ljudstvo najbolj razburja. Kdor hoče v Ribnici to napadati, bodi prepričan splošne graje in preziranja! 2. Ravrio rogovlljenie vaSe prej in po volitvi je krivo, da se ljudstvo izogiba vaših prodajalnic iri krčem. Ni trebalo k temu agitacije gg. duhovnikov, kacih petkrat na volilnem bojiSču so kmetje že sami lahko spoznali obraz in hišo nasprotnika. Da bode to trajalb dolgo, morda zmiraj, k temu dosti pripomore omenjeni pisun. Saj če smo v javnosti kmetje mu >Sippe« '(s°clrga), kdo mu hoče to nadlego še v hišo nositi! Torej kdor trpi na tej »suši«, naj spregleda, da v6, komu se zanjo zahvaliti! — 3. Tarna pisun kot nedolžno jagnje nad krivičnostjo naSe komisije in stranke. Lahko si mislimo, predno on to nese v list, nesel bi ne drugo mesto, kjer bi si iskal pravico, ako bi se tega — upal! — Kjer ni resnice, ondi ni podlage! 4. Boli pisuna nekaj trpkih besed v naših listih, katero pisanje natveza vse w.. gg. duliovnikoma. Naj zaspi s pi-epričaniem, da vs<> i" sta svojevoljno pj.--.i; ,i,-,, v,,, i.. ., i ,¦ j)rez vsakp..;.-'. upliva od čast. duhovsčine! Naznanjamo, da imaino še peres, samo da v blalo jih nočeino namakati! Kadar lorej pisuna kaj srbi, nad nas naj plane, pa ne na ue. gg. duliovnika, boiie že sliša!, kar mu gre! 5. Zadnjiu pa izražamo ves svoj stud nad lažmi, obrekovanjem, natoleevanjem, katere kar mrgole v vsakem pisunovem stavku. Kot priče vsemu lahko izpovemo, da je vsega komaj deseti del resnica brez zavijanja, torej pisun dobro zasluži ime lažnik! Ako ni zadovoljen s tem, naj pokaže na svetlo svojo osebo, pa bode spoznal, kaj se pravi v naši Ribnici priljubljeno duhovščino napadati! Torej na dan, kdor je mož; jezik za zobe pa — »iigamož!« Od Sv. Jurija v Slov. gor. (Razno). V vinogradih se je skončala rez in račelo se je okopavanje trsa. To delo je tudi -imenitno, zato ga je treba vestno upravljati: Če hočeS imeti dobro ukupano trsje, iie j.iuiji i^kakur je yn naa navada; po i.) uu zu kopačev na dan. Več jih je skupaj, slabeje bo delo izvršeno. In po vrh ti bodo klafali in se smejali, ubogi trsek pa bo stokal in javkal pod njih nogami. Le poglej v vinograd svojega soseda, ki zvesto opravlja vsako delo, posebno škropitev, koliko mu obeta, Irgatev jeseni, če ni v poletju kakšnih nezgod! — Pa še nekaj ne smem pozabiti, in to je narodnost; to je pač pri nas, skoro smem reči, deveta briga; sicer moram opomniti, da je tudi pri nas več odličnih narodnjakov, ki kakor cvetlice cvetejo med trnjem in prijeten duh dajo od sebe. Le nekoliko boječi so morebiti zaradi št.-lenarških velikih Nemcev; nekoliko so se že tudi začeli ojačevati, kajti dobili smo v zadnjem času kažipoti in občinske table ob cestah slovensko-nemške. Samo žal, občinske tablice po hišah so, kolikor je meni znano, v čisto nemSkem jeziku. — Kaj pa z bralnim društvom? Ne bojrao se težav, ki bi morebiti prišle pri ustanovljenju; kajti branje1 koristnih knjig in časopisov bi mnogo pripomoglo k zboljšanju naše moške mladine. Iz Brežic. (Marsikaj). Vaš cenjeni list je nenedavno objavil veselo novico, da se je zdanilo tudi že v najzadnjem kotu naše škofije. Omislila si je namreč edina in velika občina Zakot samoslovenski pečat. Žal, da znani naS tajnik Se vedno rabi starega nemškega in da še ,vedno uraduje le nemški, proti volji našega vrlega župana. Kakor pa je vsake pesmi enkrat konec, tako bo ludi menda kmalu odklenkalo našemu tajniku, ki ima mastno plačo, a je občini le v Skodo. Tajniške posle prav rad prevzame kdorkoli izmed brežiški Slovencev, občini pa ostane stotak v blagajni. Da naS tajnik obuini le škoduje ali želi škodovati, jasno je že iz tega, da je zavlekel in zamolčal ukrep ali odlok glede nemške šole v Brežicah. Le en dan poprei je zvedela občina Zakot, da je nemška šola v Brežicah dovoliena, in bi tako skoro zamudila čas ugovora ali priziva. Tako baje dela tudi sedaj, ko je priziv ugodno rešen ter občini zakriva dotični odlok. Sicer pa mu bodo naš vrli župan in pa naši odločni občinski odborniki že posvetili. Prav gotovo bo zazvonilo njegovemu tajništvu tudi pri okrajnem zastopu, naj le pride le-ta v slovenske roke, česar prav kmalu pričakujerao. — V nedeljo, dne 22. marcija je zborovalo zloglasno društvo >5(idmark«, ki ima namen, izpodriniti slovenskega kmeta ž njegove rodne zemlje, mesto njega pa naseliti trde Nemce. Kmetje slovenski! Ko bi vi vedeli, kakšne namene imajo vaSi brežiški nemški gospodje z vami, nikdar bi niti blizu ne šli njihovim prodajalnicam. Kaj ne, kako se vam sladkajo in prilizujeio, ko pridete v njihove prodajalnice, a za vaSimi hrbti vam fige kažejo, čeS, kako si neumen, slovenski kmet, ko mi sam po- dajaš debelo gorjačo ali palico, s katero te naj tepem. l-e eno vam povomo, kmetje slovenski, uvažuitfi staro geslo »Svoji k svojim«, kupujtc lc pri Slovom-ili ' .\a nekaj pa vas poseimo opozorim: zvesto poglejte vselej na zavitek, čc kupujete užigalice od Nenicev. Ce bosle opazili na zavitku besede : Sudmark in neinške barve, vrzite jih prodajalcu v nos! To užigalice so na korisl društva »Siidmark<, vsiljujejo pa jib vsakomur. — BaS tisti večer, ko so se vnemali naši Velikonemci za »Sudmarko«, zabavali smo se brežiški Slovenci prav izborna v »Narodnem domu« pri glediskih predstavah. Zaslužena pohvala, katero so želi naši vrli igralci in igralke od blizu in daleč obilo zbranega odličnega občinstva, naj jih vnema tudi za nadaljne predstave. — Kakib 14 dnij je bivala tukaj, Bog ve od kod pritepena, nemška gledališka igralka, ki je s pomočjo skoraj izključno slovenskih otrok uprizorila nekaj otroških iger v korist svojega žepa! Igre so na večih mestih pohujšljive, s Katoliškega staligča otsbjene. "Mesto jih je dovolilo, baje iuui nainestnisivo i r/rašamo: f o kaki postavi ]e to dovoljeno, da se šolski otroei uporabijo kot gledališki igralci in to proti izrecni volji šesterih učiteljskih močij, izvzemSi slavnega rojaka iz Slovenskih goric, pragermana Ornika, ki je na vse kriplje stvar podpiral?! Slovenski stariši so se usmilili pritepenke, ker jih je jokaje in in kleče prosila otrok, drugače bi, kakor je sama rekla, morala v Savo! V Sevnici paso ji vrata pokazali. — Slovenska stvar v Brežicah dobro prospeva, zlasti posojilnica, pevski in tamburaški zbor. Tu vas opomnimo. vrli slovenski kmetje, da vložite svoje prihranjene novce le v »Posojilnico«, katera za pol procenta višje obrestuje, kakor nemSka >hranilnica«. — Med Slovenci vlada ljubezen, mir in edinost. Le glede jubilejskega zaklade izjavlja dopishik teh vrstic sledeče: Nikdar se ne raoreni ogreti za ta zaklad, ki ima namen podpirati slovenske dijake, zlasti na visokih šolah v Gradcu. Zakaj ne? Ker le-ti dijaki prirejajo plesne veselice v svetem postnem času in večinoma odobravajo od sv. cerkve tako obsojeni dvoboj! In take dijake, ki zapovedi sv. cerkve tako očitno prezirajo, naj bi še kak veren kristiian podpiral? Nikdar! Od Sv. Dnha na Ostrem vrhu. (Pojašnilo). Gospod urednik! Kakor iz dveh mi doSlih pisem povzamen, nekateri vaši častiti bralci mojega dopisa o »posojilnicic pri Sv. Duhu niso prav razumeli. Kriva je pafi moja nejasna pisava in pa vedni vaš opomin »le kratko!« Dovolite mi tedaj na kratko Se malo prostora o isti zadevi. Hotel sem namreč razglasiti moje srčno veselje, da sem dosegel svoj cilj (a ne kogar pikati): posestnikom osobito n a S e slovenske okolice ceni kredit doma po 5% (in ko bo malo narastel rezervni zaklad, po 4 7*%) s plačevanjem obresti potlej po pretečenih pol-letnih obrokih, fzključivši menico (wechsel), ta kar nič ni za kmeta, nadalje nje rešiti hudega jarma, ki se rtjim je hotel naložiti od sosedne »foršuskase«. Svoboda nad vse! Rabil sem izraz >poso}ilnice«, ker drugega imel nisem; mar bi naj pisal »foršuskase«, da je »bolj jasno?« Obrnil sem se do deželnega odbora, ker brez njega pri tukajšnih razmerah ne bi bil dosegel nikdar tega, ko bi se nasprotnikom posrečilo slavni odbor proti meni za-se pridobiti. A le nasprotno, slavni odbor je, ne gledč na narodnost uvaževal le stvar samo in le tako je bilo moči, da smo že dne 25. marcija imeli prvi uradni dan! Trditi, da so RaifTeisnove posojilne zadruge v rokah deželnega odbora, je nepremišljeno. Naše tukajšnje društvo je v naših, slovenskihrokah, edino v rokah zadružnikov, kakor povsod drugod. Deželni odbor le zahteva pravico, da sme njegov revizor bukve pregledati in na napake, če bi bile, opozoriti. Odbor da namreč za začetek 250 gl. brez % in 2000 gl. po 3 %, pač tudi hoče vedeti, kaj se z denarjem godi. Ne iščimo tedaj tukaj sovražnika, ku g;t ni. Nadaljc ]i deželni odbor izposloval tem našim posojilnim zadrugam prostost vseh davkov, noben c. kr. glavar, noben c. kr. sodnik ali davkar, noben financar nima pravico nas preiskovati, ker je deželni odbor državi nasproti vso odgovornost na se vzel. Kako bo pa jamčil, da se vse v redu vrši, čo si ne pregleda! >Pomagajte vendar kmelom!« Klicali ste nedavno na vsa usla v uvodnem članku, a to ravno dela deželni odbor v strogo postavnem, po deželnem zboru mu določenem okvirju. Vsled tega delovanja je po nemškem Štarjarju že sedaj po dveh letih preuejšna vrsta Schulze-Delitzschevih kmečkih ¦foršusov« blizu propada, a še do sedaj se nikjer za to ni slišalo, da je dež. odbor sovražnik Nemcev. Toda »le kratkoN G. urednik! Vaš list zdi se mi najsvobodomiselnejši na Slovenskem; dajte onim, ki v tej reči niso Inbjih mislij, tudi svobodnoT)ese(io, če tudi »na kratko« v vasem listu; trdovratnež nisem m se dam podučiti, vsekakor ne bode slovenski kmet na Skodi, ako se prevažno >Raiffeisenovo vprašanje« javno razpravlja. Jasnost pojmov je treba, pa ne nasprotstva. F. S. Šegula. Iz Juršinec. (Vredno, da se posnema). Dne 1. nov. m. 1. je došel v ptujsko c. kr. glavno davkarijo rnlad posestnik s čisto nedolžnim namenom, plačati svojo vojno takso. Nevešč nemščine prosi uljudno, naj se mu vplačilo potrdi v slovenskem jeziku, in to s tem večjo pravico, ker je tudi na plauilni poli bila izpolnjena slovenski tiskana stran. S to po vsem opravičeno prošnjo pa tako razkači davkarskega pristava g. Maksa Janda, da ga le-la za kazen pusti poldrugo uro s plačno polo čakati, ter mu konečno, osorno zarenče: »Cifra je cifra, ali je potem heroški ali slovenski pisana«, omenieno .pobotnico vendarle v blaženi nemšuini potrdi, Radi tega se žaljeni plačilec pismeno pritoži pri c. kr. namestništvu v Gradcu, vsled koje pritožbe dobi dne 29. ,jan. t. 1. od c. kr. okr. glavarstva v Ptuju naslednjo rešitev: »Reševaje VaSo pri visokem c. kr. namestništvu v Gradcu položeno pritožbo z dne 1. grudna 1895 glede potrdila o plačani vojni taksi vrača se Vam vsled ukaza c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva za Štajersko z dne 18. I. 1896 Stev. 22524 razsodek v vojni taksi z dhe 25. maja 1895 Stev. 12. z razlounim potrdilom o plačilu v slovenskem jeziku«. Opisanemu dogodku nimamo dostaviti ničesar razun srčne želje, naj bi se našlo še prav mnogo tako zavedno-srčnih narodnjakov na slovenskih tleh, ki v enakih slučajih brezustrašeno upajo terjati težko pridobljene pravice; potem bi ne bilo več toliko zdihovanja po nemskih šolah na kmetih, zato pa več narodnih uradnikov, zlasti po onih uradih, v koje ubogi kmeti6 z žuljevimi rokami, a z dobrim srcem nosi težko prislužene novčiče svoje. Iz Ljutomera. (Računi,) katere izdajajo ob tem času hranilnice in posojilnice, nam kaiejo, kake globoke rane je pretečeno leto vrezalo našemu gospodarstvu. V našem okraju se je tekom preteklega leta pri ljutomerski hranilnici napravilo na novo za 38.000 gld. hipotekarnih dolgov intorej za 10.000 gld. več, kakor leta 1894. Če bode zadolževanje naših zemljišč tako raslo, potem ne bode dolgo, ko pride čas, da bode vsa nepremična last v rokah denarnih zavodov. Ta bodočnost pa bode tem žalostneja tam, kjer so taki uplivni denarni zavodi, kakor pri nas, v Demških rokah in se dobiček rabi le v ponemčevalne namene. Kako poniževalno je za nas, da se je uslanovitev šulvereinske šole v Ljutomeru omogočila samo s poLnoujo ljutomerske hranilnice, kamor so slovenski kmetje svoj denar nanosili. In naši nemški trgovci? Vsi so se omastili na slovenskem kmetu in vendar so vsi njegovi nasprolniki. In to je v tako zavednih okrajih, kakor je naš, še vedno mogoče! O naših FOFodili v (iornji Maitgoni ne govo- rinio. •<-¦ .u ]e lu ¦¦• iainošnja pu.--'i;iliiica izvr_tiio napreduje in bode kinalu ljutomersko prekosila. Toda zavednost in značajnost tamošnjega Ijudstva se je pri letošnjih volitvah v tako žalostni podobi pokazala, da po pravici sklepamo z iskreno velikonoč.no željo: Bog daj nam skoro gospodarskega ustajenja narodnega ponosa in zavednosti! Od Sv. Barbare pri Vurbergu. (V spominv r 1 e m u m o ž u). Hvaliti pridne može po njihovi smrti in jih izglede posnemati, je naša dolžnost, da ostanejo v našem spominu. Tak mož, ki si zasluži nekatere vrstice, ki mi jih hvaležnost narekuje, je bil g. Anton Pehan, kmet v Žikarcih. Mislil sem, da bode katero zmožnejše pfero naznanilo tega občespoštovanega moža smrt. Umrl je dne 13. sušca po dolgomučni bolezni,večkrat spreviden sv. zakramenti za umirajoče. S tem možem je cerkev izgubila zvestega ključarja, družba sv. Mohorja nekdanjega uda, >81ov. Gosp.« zvestega naročnika. Bil je veren katoličan, skrben gospodar, slovenski rodoljub štare korenine, kateri se ni sramoval svojega maternega jezika. Koliko so ga spoštovali, si se lahko prepričal, na dan njegovega pogreba; obilna množica mu je bila prišla izkazat zadnjo čast. Svetila mu večna luč! Iz Marenberga. (Najnovejšaprenapetost). Da smo pri zadnjih volitvah v okrajni zastop propali, kriva je malomarnost nekaterih Slovencev: a trdno se nadejamo, da bode pri prihodnjih volitvah drugače. — V naSem trgu smo doživeli nekaj, kar je iznenadilo in vznemirilo verno ljudstvo na daleč okrog. Nekdo pre je prestopil iz naše sv. katoliške cerkve k luteranski veri in to iz velikonemške prenapetosti. Mi to jako obžalujemo, a preverjeni smo, da tega zla drugl ne bodo posnemali. Od našega vernega ljudstva pa pričakujemo, da se bode Se trdneje svoje sv. vere oklenilo, jo vedno višje cenilo, ter se po njenem vodilu ravnalo. Ob enem pa naj ne pozabi slovenski kmet, da je star pregovor »Svojt k svojim!« Naj se torej, kedar mu je treba kaj kupovati, ne le samo do Slovenca obrne, temuč tudi pred vsem do katoličana. Tako rav-najo vsi narodi, kojim vera in narod nista prazni imeni. —vl— . Iz Vitanja. (Pokojnina za udove; občinske volitve; »Posojilnica«; dr. Lueger). 5000 11., to je pet tisoč ali še bolj po domače: pet tavžent gold. letne pokojnine imajo dobivati po novem postavnem načrtu udove najvišjih. državnih uradnikov; udove uradnikov II. vrste po 4000 gold., udove onih III. vrste pa po 3000 gold. itd. Neki državni poslanec (dr. Menger) je sicer predlagal, naj velja namesto 5000 gld. 3000 gld., namesto 4000 gld. 2600 gld., namesto 3000 gld. 2200 gld. — toda ostal je v manjšini. Dobivale bodo torej na dan blizu 14 gld., oziroma po ll.gld. in po 8 gld. ,.S tem se bo že dalo živeti. Pa saj imamo zlatih novcev, kakor listja in trave! Mislim, da izmed kmečkih poslancev ne bo nobeden mogel glasovati za takšno potrato denarjev, ko si vendar mnogoteri kmetič kupi komaj soli. — Nedavno so se vršile občinske volitve v bližnji soseski Ljubnica-Stenice. Zanimiva je bila pri teh volitvah okoliščina, da izmed 9 poprejžnjih odbornikov (toliko se jih voli) sta v novi odbor izvoljena samb dva, namreč poprejšnji g. župan in pa vitanjski č. g. župnik; 7 drugih starih odbornikov ni našlo več milošti pristrogih volilcih. Novi župaa je Jožef Ovčar, p. d. Cernej; I. svetovalec Jakob Počivalnik, p. d. Zgornji Makovšek; II. svetovalec Martin Merzdovnik, p. d. Spodnji MakovSek. Kakor pod starim odborom, se uraduje tudi zdaj v tej občini izključljivo samo-le v slovcnskem je- ziku. — Posojilnica v Vitanju je imela pretečeno leto vsega prometa za 173.436 gld. 56 kr. Hr.inilnih vlog je bilo 56.389 gld. '.'7 kr., vzdignilo su je hranilnih vlog 34.202 gld. 93 kr., posodilo se je 35.582 gld. 10 kr., vrnilo se je posojil 9240 gld. 35 kr. — 0 dr. Luegerju se tudi pri nas mnogo govori. 1'rav srčno nas je razveselil njegov govor, ki ga je nedavno imel pred 6000 moži v Gradcu. Čeravno je on Dunajčan, torej meščan in je govoril pred Gradčani, torej pred samimi meščani, je vendar obširno popisoval krivice, ki se kmetom godijo in zahteval, da se mora kmetu pomagati. Veselilo nas je tudi, da }e tako odločno poudarjal krSčanstvo, ki mora biti podlaga vsemu življenju. Neki dunajski židovski agent se je pa tukaj grozil: »Naj le delajo kristjani še dalje tako z nami; vsi judi bomo odšli iz Dunaja v Pešto«. Kdo se bo neki jokal za njimi? Ko bi le res tudi odšli; pa kaj, da ne bodo  lz Rečice pri Mozirju. (Tužno gledamo v prinadnjost.) Pbdpora dfžavi, rriozeg človeške driižbe, knvečki aiitu iiira. i>ie imsumo, aa so to le prazne besede, ne, resnica je očita. Kmet, ki je vesela leta preživel v doinači hiši, mora si iskati kruha po svetu. Ne vprašajmo po uzrokih, sai jih vedč poklicani možje, znamo jih tudi nii. Le žalostno je, da država, mati državljanov, ne sliši vpitja svojih najboljsih otrok. Od leta na leto odmeva z Dunaja le eden glas: Povišanje davkov, kmet plačaj! A kako, ako nima? Divna naša Savinjska dolina }e slovela od nekedaj kot premožna, bogata. Ako se popeljeS po krasni dolini in vidiš mogočne pristave, prijazne hiSe, mislil si bodeš: Tu je še premožni kmet doma. A varaš se; skoraj vsakdo ti bo otožno odgovoril: Blli so srečni časi, a sedaj jih več ni; davek vedno večji, les iz naSih planin zginja in kar ga še imamo, nima cene. Torej s trebuhora za kruhom v Ameriko! — In zares, čez 40 jih je v kratkem času našo bližino zapustilo ter se napotilo v Ameriko iskat kruha in sreče. Kaj bo, ako nam Bog boljših časov ne pošlje? Bodimo odkritosrčni, ter recimo, da bili smo krivi našega težkega bremena nekoliko tudimi; a trditi smemo, da nam ravno država vsak dan bridkejši jarem naklada. Evo dokaza! Kdo nas sili zidati nove Solske palače? Ne država? Kdo nam naklada nepotrebne komisije? Ne država? — Ni-li državnim služabnikom znano, da je n. pr. zasliSanje prisege novih občinskih svetovalcev brezplačno ? In vendar naj je uboge občine plačajo, kar se ravno sedaj odnas zahteva! Zato glejte in čujte! Slovenski kmet je res večkrat »božji volek«, a pravica mu je draga nad vse. Od Planine. (Razne novice.) Kje je ta Pla-' nina? Planin je na Štajarskem in tudi drugod veliko; ali na Štajarskem je tudi mali trg, ki ima ime Planina, kar pa poštni uradniki hočejo verjeti. Ti hočejo imeti le Montpreis. Ako kdo kako pismo piše na Planino in prislavi: na Štajarskem, ne pomaga nič; pismo mora na Planino na Kranjskem, in tam Se ie vedo, da je tudi na Štajarskem neka Planina, in tam zapiSejo z debelimi črkami Montpreis, in zdaj že le pride črez eden teden pismo na štajarsko Planino. Pa naj si bode! Ako bi ne bilo planinskih krajev, vasij in okolic, bi tudi trg Mont-. preis ne mogel obstati. — Na teh planinskih višavah je navadno mrzel veter, in tako se tudi ljudje ne raorejo prav ogreti. za slovensko narodno stvar. V planinskem trgu je bila od prvih desetletij tega stoletja šola za celi veliki planinski obseg. Pa ta šola je bila nemška. V drugi polovici tega stoletja se je pripravila šola tudi v Št. Vidu tik planinskega trga. Ta šola je bila od začetka le enorazredna, pa je popolnem zadostovala. Ali prišli so gospodje, in tl so delali na to, da bi se šola razširila y trirazredno, in to se je vkljubu vsem odporom občin tudi zgodilo. Ako bi bil eden razred in poldnevni pouk, lahko bi bilo obiskovanje boljše, pa tudi uspeh ne slabši. To so občine poudarjale in 1.ni!i vižjo žolsku g...-pusku tako prusilu. Aii zastonj. Z«la.i i.. se kaže, da za tri razrede ni otrok: sam šolski nadzornik je to spoznal. Zato je tretja učiteljska moč večkrat na razpolago. I,ani je šla ena v Huče nadomestovat, letos bi morala iti druga na Prevorje, ko bi ne prišla bolezen. Govori se, da se je za trirazrcdno šolo samo zato tako delovalo, da bi sc nemščini več prostora dalo. — Tudi uradovanje v planinskih občinah ne priča povsod, da bi tu živeli vneti Slovenci. V planinskem trgu je občini na čelu mož, ki se brati s celjsko »Vahterco«, torej se že v6, kako je tam uradovanje. Kmečke občine imajo za župane može, ki bi tudi znali slovenski uradovati, n. pr. Planinska ves, Loke, pa iz nekake prijaznosti do višjih uradov, ki samo nemške dopise dopošiljajo, se jim tukaj tudi navadno le nemSki odgovorja. Tudi občina Golobinjak ]e 5e premalo slt>_ venska. Občina Presečna se ie nrerpi popriiela poslovanja v slovenskem jeziku. Občina St. Vid ima sedaj uradni jezik slovenski. Slednjič bi svetovali tudi župnemu uradu Št. Vid na Planini, ki uraduje tudi slovenski, da bi si kupil še slnvenski pečat. OdSv. RokapriŠmarijah. (Kako srečni)smo tu, imeti h krati dve božje poti, kateri sta od nekdaj od vseh stranij slovensko Ijudstvo na-se vlekli. Vedno so nam najlepši dnevi, kb dohajajo v obilnem številu celo iz Ogerskega pobožni romarji častit Devico MarijoJezersko, kakor pravijo, in priporočevat se priprošnji sv. Roka, katerega cerkev daleč slovi. A seda| natn nekaj srce teži! Dolgo smo prevdarjali, bi-li jo povedali ali ne. Odločili smo se, da objavimo težavo svojo in mnogih drugih v našem trgu in okolici. Volili so žiipana, sicer Slovenca, kateri je pa svoje dni civilni zakon sklenil. To je, kar nas boli in bode. In vendar kako lahko bi bilo to reč urediti po cerkvenih zakonih, kateri so in morajo vedno sveti biti slovenskemu ljudstvu! Pusčavnik. Iz Borec pri Sv. Križu na Murskem polju. (Počasna deželnavlada.) Imeli smo volitev v občinski odbor v začetku prosinca preteklega leta. Ko so se pa nekateri iz odbora odpadli volilci pritožili pri c. kr. glavarstvu ljutomerskem, da niso zadovoljni z volitvijo, je glavarstvo odposlalo vse volilne akte v Gradec c. kr. namestniji v pretres ali razsodbo. Minolo je leto, dva meseca še več, pa §e aktov ni nazaj, kaj delajo ž njimi? Mogoče, da je nosijo od hrama do hrama, da je brijejo, skubijo; mi pa čakamo in upamo, da enkrat že vsa reč iz Gradca prikobaca. v Iz Celja. (Razno.) Dosedaj so se Slovenci cepili ter zahajali v različne gostilnice, vsak po svoiem okusu. Med uzroki se je navajal vedno tudi ta, da nimamo domaCega hot61a, kjer bi bili varni, da nas ne izzivajo nasprotniki. Tako se nam je namree godilo «pri nadvojvodi Ivanu«, »pri volu*. v kavarnah »Merkur«, >Hausbaum« in še marsikje. Izgovarjali pa smo se vedno, da ni mogoče opustiti popolnoma teh gostilnic, ker nimamo svojega hot6la. Sedaj ga pa imamo. Gosp. Simonišek je dosedaj skrbel za postrežbo, da smo bili zadovoljni povsod, kjer je on imel gostilnico. K »Blazelju« smo radi zahajali in gotovo bo sedaj, ko je prevzel hotel »Krone«, ravno tako skrbno postregel gostom. Slovenci pa njega podpirajmo, namestu nasprotnikov! Tukaj naj bode naSe shajališče z brati iz tujine! — Dne 19. aprila namerava »Spkol« priredili tukaj tamburaški koncert, koncem meseca maja pa pevsko društvo. — »Deutsche Wacht« hoče odvzeti slavo Slovencem, katero so si pridobili oni teden na Dunaju, ko je pelo blizo 200 članov »Glasbene Matice« pred najtanjšimi glasbenimi ušesi imenilnih Dunajčanov. Glejte si no! Svetovno nemško jnesto ne more preslavili vrlih grl in umetnosti Ljubljančanov, to časnikarsko revSe pa hočo prepri'"-:'ti svoi. <):\ ;p Vnnccrt ni vsponrsci dobro' Cesarska žlaula, hvali sluvenske pevee; »D. W.« pa jih graja! Kdo bi se ne sniejalV Posebnose »gifta« ta listič, ker je častni celjski občan Chlumecki pošleno priznal zasluženo pohvalo pevcem. Torej, ako ne morc Nemee lagati, ampak hvali, kar se mora hvaliti, v očeh •¦\Vachtarce« gre na roko slovenskim agitacijam! Ali se v Celju tako goji pravni čut? Kaj naj pričakujemo, ako bi »vahterčinih« nazorov bil tudi kak jurist, ali celo sodnik? Gorje potem pravici! Od Sv. Križa na Muvskem polju. (Gasil- negadruštva) na Murskem polju je bilo že nekdaj treba; zato se je tudi pred nekojimi leti ustanovilo. A spraviti je bilo boljše brizglje, spravišča, orodja i. dr. jn to vse ni zastonj. To društvo je hvalevredno že po- lcazalo večkrat pri nesrečnih požarih svojo si prosto  naloženo dolžnost. Ker še pa omenjenih priprav desedaj  ni bilo nikak^r1 mogočs pcr"*Tr.?.t;, obrne sc druftvc ;'. sosedov p. n. Ljutomeržanov s prošnjo za podporo. G. načelnik A. Štibler in denarničar g. J. Rožman sta na- brala lukaj 30 gld. 50 kr., na enak način tudi v Kri- ževcih 9 gold. 50 kr., skupaj torej 40 gold., za kar se darežljivim p. n. Ljutomeržanom in Križevčanom v , imenu družtva izreka prisrčna zahvala! Iz Vojnika. (Drobiž.) Cerkev bodemo stavili letos. Potrebni prostor se že pripravlja; podira ee prejšnja šola-in drugo, kmalu pride vrsta na staro cerkev. Opeke je že čez pol milijona tu, kamenja in apna in peska tudi veliko; les pa se Se. vedno pridno dovaža; darujejo ga ne samo župljani, nego tudi sosedje, posebno Drameljčanje; vožnje se opravljajo iz dobre volje. Veselo je .gledati tako navdušenje za slavo božjo! — Vojnik se je povspel zadnja leta precej visoko. Ustanovila se je podružnica sv. Cirila in Metoda, polem »Edinost« (bralno društvo), potem ženska podružnica, lani .tamburaški zbor in letos pevski zbor. — 0 cerkvenih družbah in bratovSčinah, katere so pri nas od nekdaj v jakem cvetu, poročam vam prihodniiS posebej; izplača se, saj je izmed 4200 duš naše župnije le malokdo, da bi ne bil v eni ali drugi, v živem rožnem vencu pa jih je zapisano okoli poloviea vseh župljanov. — Vnašo nemško šolo hodi okoli 60 otrok hlač trgat; večinoma slovenski, iz 5 občin skupej nabasani. Ali bodo osem let čepeli v edinem razredu ter posluSali travo rasti, ker poduka itak ne razumejo ?! Quidam.