MOČVARJEVE SANJE. Mo2var je bil pravi prepirljivec. Zopet »tt" krat je hvalil v gostilni »dobre stare čase« nad vse ter je postal ves besen, ko so mu drugi ugovarjali. Po njegovem mnenju se ni za kmeta napravilo prav nič in bi bilo bolje, če bi se bilo pustilo vse, kakor je bilo prej. Ako bi vsak delal tako kakor je delal praded, bi danes bilo vse bolje v deželi. S tera je udaril Močvar po mizi, da so kozarci ka» odskakovali, je plačal in šel. Kmalu je bil doma v postelji, ker ni imel daleč. Zadovoljen se je raztegoval. V njegovl glavi se še niso umirile misli na prejšnjo dozdevno zlato dobo; vse drugo je bila neumnost, samo dobri časi in praded so mu ugajali. Tedaj je zaspal in imel čudne sanje. Stal je pred svojo hišo, pa vendar ni bil« prava. Kjer bi moral biti travnik, se je razprostiralo močvirje. Hiša je imela prav siromašno slamnato atreho, podobna pa je bila bolj svinjaku kakor prostom za ljudi. Ko 8« je Močvar baš hotel razjeziti nad zanikrnostjo, ki je sevala iz vsega, kar je bilo v hiši in okoli nje, je stopil star mož iz hiše. Za sabo je vlekel suhega konja ter ga je vpregel pred plug. Močvar je stopil do starca in ga je pOprašal: »Zakaj ne izsušite močvirja?« »Nimam časa.« »Xo, to ne bi bilo slabo. Kaj pa delata dru* »Tlako opravljam. Najprej pride na vrsto graščakovo polje, potem šele moje.« 4^ »Zakaj si pa hiše malo ne popravite?« 'x »Nimam denarja, moram plačevati desatino.« -.-,**.!*. Seveda, Močvar je že slišal nekaj o tlaki In desetini. Bilo je toliko dela za tuje ljudi, da človek ni prišel do lastnega, in treba je bilo toliko plačevati, da doma ni ostalo prav nič. »Torej niste kmetje, ampak hla.pci!« »Ti si gotovo velik gospod?« je menil stari. »Večji ko ti. Kakšen plug imaš? Saj je tako raven in plitek, da komaj malo zareže x zemljo.« »Popravi ga!« »Ni umetno3t. Kako pa izhajaš z orodjemf Kako je na polju?« »No, še tako. Če mi divjačina ne bo napra« vila preveč škode in če graSčak ne bo imel na njivah lova, bo že še za ženo in otroka.« »Kje pa imaš ženo?« »V koči. Že leto in dan ima groznico.« »Razumljivo, v tej luknji in ob nezdravi vodi. Kaj pa pravl zdravnik?« »Ga ni treba. Kadar jo Irese groznica, govorimo fez njo blagoslov za groznico.« »Imaš otroke?« »Da, fanta. Zdaj hoŁe v tu.jino in je šel K graščaku za dovoljenje prosit.« »In to mirno pustite? Mi bi se bili že davno zbrali, pa bi bili tistemu gospodu poslall pismo —« »Ko pa ne zna nihče pisatl.« »Pa gotovo so varn vsem pokazalf t.s.i spls, po katerem morate biti tako poslušni?« »Saj nihče ne zna čitati!« »VTidim, vidim, živite knkor živina, tudi neumni ste tako!« »Kaj?« se je znreSal starec, »ali je tebf boIje? Bodi tedaj vesol, ali m»ne ne iall, ju sem tvoj oradsd.« Pri tem se je Močvar prebudil. Od te dobe nikoli ne udari več po mizi, ko ge govori o »dobrih starih časih«. BOŽJE DELO. 1. Kdo je napravil lepi svet, vse kar je blizu In dalee? Kdo je postavil na nebo solnce, luDO in zvezde? Odkod velika množina živali? Kdo je ustvaril polje, hrib in dolino ter cvetlce, drevesa in plodove? 2. Kdo je izlil bogato vodo v reke in jezera? Kdo razsipava po zimi snežinke? Kdo ukaeuje vetrovom, da vejejo? Kdo izliva dež na livado? Kdo vodi oblake, rosi na itravnike, na polja, trtc? 3. To vse, vse, veliko in malo, je tvoje delo, Nevidni! Ti si Prvi, Ti sam si Stvarnik in Ohranitelj. Po Tvoji moči, na Tvoje povelje sem jaz, je vse, veliki Bog! Po Tebi je postalo Vee. J. K. Lavater. PREHRANA IN PREBAVA. Dokler živimo, se naše telo obrablja v vseh svojih delih in more trajati samo tedaj ter ostati pri moči, če zopet dostavimo, kar se je bilo porabilo. Obrabo naših telesnih delov in potrebno obnavljanje imenujemo izmenjavo Bnovi. Doklei' se ta vrši, živimo, ko preneha, umremo — mrtvi smo. Če je izmenjava snovi nezadostna ali nepravilna, tedaj zbolimo. Glavni se&tavni del človeškega telesa tvori voda, ki jo nahajamo v vseh, tudi v trdnih telesnih delih. Da se človek počuti dobro, mora svojemu telesu dovajati na dan precejšnjo količino vode. To se zgodi tudi tako, da ima vsa hrana, kl jo uživamo, v sebi vodo. Razen vode ima naše telo še razne druge sestavine- katere doJ>fva istotako potom uživanja hrane. Če si hočemo ohraniti naše življenje ter oBtati zdravi, tedaj moramo izbirati tako hrano, ki je za obnovo našega telesa neobhodno potrebna. Vsako hrano pa je treba, če nam naj koristi, v prebavnem aparatu tako predeIati, da stopijo njeni deli v naš krvni obtok In morejo ocl tam vplivati na vzdrževanje telesa. Cimprej in čim laže dospe hrana iz prebavil v kri, tem bolj jo moramo smatrati za labko prebavno. Dosti je ljudi, ki ne znajo svojibi hranil prav izbrati. Nekateri jedo preveč mes-t in jajc, drugi ne znajo hrane tako pr.praviti, da b! bila hranilna in lahko prebavna. Bolj ko je kaka jed tekoča in mehka, tem hitreje Jo moremo prebaviti. Trdo hrano, morda Se celo malo prežvekano, telo izloči skoro neprefoavljeno; torej telesu ne more nič korigt.it. i. Prebava se začne, ko damo jedi in pijafe v ustno duplino. Tukaj razdrobimo trdo hrano K zobmi ter jo pomešamo s slinami. »Dobro prezvečeno je napol prebavljeno!« pravi pregovor. Nezdravo je, če jedila prehlastno poŽiramo. Ko dospejo jedila in pijače v želodec rter lam ostanejo daljšo ali krajšo dobo, vsesa želodčna stena v želodcu razmehčano hrano in jo prevede v krvni obtok. Trdne snovi pa so prepojene z želodčnim sokom in s slinami v zmes, katero poriva želodec, ki se more skr- čiti in razširjati, ven v čreva. V nekem delu črev se pomešajo še z zmesjo žolč in odcedki trebušnih žlez. Velika množina sesalnih žilic, ki obdajajo črevesne stene, izloča iz zmesi najfinejše soke ter jih prevaja v kri. Čimdalje se poriva zmes po črevesju, tem manj ima v sebi dobrih, tekočih sestavin. Neprebavni snovi telo odpravi. Pri zdravem človeku prepolnjuje jedila vob če pot po prebavnih organih v dobi 12 do 18 ur. . PRAVILA ZA HRANITEV. 1. Vsako jed dobro prezveči! 2. Jed naj ne bo ne prevroča in ne premrzla. Zlasti škoduje hitra menjava. 3. Kadar ješ, ne govoril i. Jej počasi! 5. Ne misli pri jedi na druge stvari, ampak samo na jed! Potem bo koristila največ. 6. Ne pij preveč tekočine med jedjo! 7. Kadar ti jed najbolj diši, odloži žlico! To je za zdravje zelo važna zahteva. 8. Ne jej preveč zvečer! Potem ne boš nemirno spal, niti te ne bodo nadlegovale neprijetne sanje. REŠITEV UGANK. 1. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Kdor ne dela, naj tudi ne je. Kdor pare ne spoštuje, dinarja vreden ni. Kdor ne zna slušati, ne bo znal zapovedovati. Kdor ne seje y mladosti, ne more žeti y starosti. moč i meč med led len lan V PREMISLEK. 1. V trgovino pride kupec, kupi blaga za 40 Din in plača stotak. Trgovec nima drobiža io pošlje vajenca menjati k drugemu trgovcu. Vajenec prinese drobiž, trgovec izplača kup-: cu 60 Din in ta odide z blagom. Čez nekaj mr, pride trgovec, kjer je vajenec menjal stotak in pravi, da ni pravi, ampak da je ponarejen. Prvi trgovec mora izplačati drugemu drug s'.otak, ponarejenega pa uničiti. Koliko škode ima prvi trgovec? 2. Ima telo kakor mačka, glavo kakor maJ* ka, rep kakor mačka, kremplje kakor maeka1 — pa le ni mačka. Kaj je U>% 3. Kdo krade, pa ni tat? SMEŠNICE. ' Velika kortst. Prodajalec ur: »Oče, ftole urtf kupite! Hodi en teden, ne da bi jo navili.« = Sinček: »Oče, saj res, kupite to uro. Bog ve, kako dolgo bo hodila, če jo navijete, če Ł• hodi brez navijanja cel teclen.« To }e kaj drugega. Oče-profesor sinčku: »Glej, kakšen sil Vsega imaš dovolj, pa s« noC-G.š učiti. Jaz sem bil kmečki sin, težko mi je bilo učenje, večkrat nisem imel ne zajtrka1 in ne večerje, pa kljub temu sem imel veselj« do učenja.« — Sinček: »Da, pa pomisli, da si bil ti sin kmeta, jaz pa sem sin profesorja.« Radovednost. Učitelj začetnikom: »Tako, in' zdaj veste, kedaj morate prihajati v šolo, kje je prostor za vsakega učenca in kam spravi svoje stvari. Kdo bi še hotel kaj vedeti, naj vstane! No, Tonček, ka.j bi še ti rad vedel?« — Tonček: »Gospod učitelj, kedaj pa začnejtf počitnice?« r T a V m b y T b r e r a 1 a e r 0 T u J IT "g~ 0 T t-'l A V I J A e g e g 1 e n e z a g n a T a 0 c a c u V 0