Poslednje v<esfl NIEMČIJA ZAHTEVA VEDNO BOLJ VRNITEV GDANSKA Nad Evropo visi že dalje časa nevarnost izbruha vojne radi mesta Gdansk, Gdansk (Danzig) je prišel po mirovnem sktepu pod pokroviteljstvo Društva narodosr in je pristanišče za Poljsko. Nemčija zahteva že dalj časa vrnitev tega mesta in cestno zvezo skozi koridor ali prehod naed zapadno ter vzhodno Prusijo. Ta koIhdor je v poljskih rokah. Minulo soboto 111 Biedeljo se je mudil v Gdansku nemški j|jx>pagandni minister dr. Gobbels, ki je jpiisostvoval tamošnji otvoritvi nemškega kulturnega tedna. Ob tej priliki je imel nemški minister na Gdančane nagovor in ije med drugim tudi tole povedal: •¦ »Nemško prebivalstvo Gdanska pripada fetemu plemenu, istenra narodu in usotii kalcor Nemci ob Renu. Gdanski Nemci so tirdno odloSeni, da se povrnejo k Nem- čiji in je postalo iz tega vzroka gdansko vprašanje mednarodno. Poljaki trdijo, da je Gdansk poljski, ker leži ob izlivu Visle v morje, katera teče skozi Poljsko. Iz istega vzroka bi moral biti nemški Rotterdam, ker leži ob Renu, ki vendar teče skozi Nemčijo. Poljski prenapeteži zahtevajo zase vzhodno Prusijo in Šlezijo. Naj postavijo še zahtevo, da se potegne meja Poljske ob Renu, potem bodo sosedje Angležev, kateri trdijo, da se njihove meje raztezajo do Rena. Poljaki hoeeio Nemce premagati v bodoči vojni pri Berlinu. Ne smemo pa pozabiti, da sta potrebna k taki zmagi dva činitelja: taki, ki zmagujejo, in taki, kateri so premagani.« Gobbels je dalje razlagal, da trdi Anglija, da je mogoče rešiti vprašanje Gdanskega na miren način, istočasno pa daje Poljakom jamstva za vse, ker Varšava hoče in poskuša obkrožiti Nemčijo ter Ita- lijo. Ne sme se pozabiti ter prezreti, da poseda Nemčija ravno sedaj najbolj mo- očno annado, katera je sploh kdaj obstojala na svetu. Nemčije ne vodi več meščanstvo brez moči, ampak Adolf Hitler. Fiirer je povedal jasno v svojem zadnjem ovoru, da je Gdansk nemško mesto in hoče nazaj k Nemčiji. Prebivalstvo Gdanska lahko zre mirno v bodočnost, ker a* ne bo ustrašil Hitler nobenih groženj. * OKEOG RESNEGA SPOKA NA DALJNEM VZHODU IVfED ANGLLFO IN JAPONSKO Spredaj poročamo, da je prišlo med. Aaglijo in Japonsko do resuega spora v velikem kitajskem in od Japoncev zasedenem mestu Tiencin. Japonci so popolnoma zaprli angleško ter francosko četrt in ne pustijo nikogar v ta mednarodni del in nikdo ne sme oditi. Japonci so celo že poostrili to zaprtje ali blokado in so se zaloge živil bloldranih precej skrčile. Vzporedno z ^aprtjem angleškega in francoskega dela v Tiencinu in mednarodne koncesije ali dela v Kulangsu je že občutiti nastop Japoncev in Kitajcev napram tujemn izred ::nu noložaju na ¦ vernem Kitajskem. Isto ofenzivo kakor proti Angležem so začeli Japonci tudi proti Francozom. Nemške in italijanske državljane na Kitajskem pustijo Japonci pri miru in spoštujejo po^sod njihov: zastave. Kljub temu, da je položai na Daljnern vzhodu zelo resen, upa angleški cunanji minister Halifax, da bo tiencinsko vprašanje rešeno na miren način. Na Japonskem so prepričani, da Anglija ne fco dopustila, da bi se resnost položaja še bol.i zaostrila brez pomoči Francije ter Združenih ameriških držav. Povsem verjetno je, da se Velika Britanija z ozirom na napeto stanje v Evropi ne čuti sama dovolj močno, da bi spor na Daljnem vzhodu zase zmagovito zaključila. Vodilni možje na Japonskem zrejo povsem mirno na razvoj resnih zadev v vzhodni Aziji. Vrhovni poveljnik francoskih bojnih sil v Indokini, general Martin, se "je pripeljal 18. junija z letalom v angleško trdnjavo Singapur v vzhodni Indiji, kjer se posvetuje o omenjenem sporu z drugimi francoskimi častniki in z angleškimi poveljniki na Daljnem vzhodu. Gre namreč za skupen nastop angleškega in francoskega vojaštva v vzhodni Aziji. * Novice iz drugili držav Strašna avtomobilska nesreča. Pri Heiligenblut na Tirolakem je izpeljana na Velikega Zvonarja avtomobilska cesta, po kateri se radi vozijo domači Nemci in tujci radi izredno krasnega razgleda z nekaj tisoč metrov visokega vrha. Zadnjo nedeljo se je zgodila na tej cesti strašna n&sreča. S potniki napolnjen avtobua je zdrknil v 30 metrov globok prepad. Grozna nesreča je zahtevala deset mrtvih. ter 16 hudo ranjenih. Vsled eksj^lozije bombe 10 mrtvih in 25 ranjenih. V Haifi v Palestini, kjer so najhujši 5n neprestani spopadi med judi in Arabci, je dne 19. junija zjutraj na trgu za zelenjavo eksplodirala bomba. Pri priči je bilo ubitih 10 Arabcev, 25 pa hudo ranjenih. in bo od teh še več umrlo. Atentat preiskujejo angleške oblasti, ki so prepovedale ves poulični promet. Vrh ognjenika zletel v zrak. Iz San Francisco v Združenih ameriških državah poročajo: Ognjenik Benjamin, ki že bruha nekaj tednov, je dosegel visek razfcesnelostl. Pri izbruhu dne 18. junija je zletel vrh ognjenika, kateri se je doslej dvigal 2240 metrov nad morjem, v zrak. Pepelnat dež se je razširil na stotine milj daleč. Ognjeni steber, ki ee dviga proti neba, je videti pd zelo daleč. Domače novice Teinbola Zveze Maistpovih foorcev. V nedeljo, 25. junija, ob 15 priredi odsek Zveze Maistrovih foorcev v goetilni tov. Franja Reanika v Sv. Juriju ob Pesnici veselico s tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za podporo revnim članom Maietrovih borcev. Prevoz z avtobusi ob 14 z Glavnega trga v Mariboru. Cena vožnje za vaaJiega člana ZMB v Sv. Jurij in nazaj in za člana njegove družine po 6 din od osebe. Za članetvo ZMB so znižane cene pri jedi in pijači. Udeleženci naj se prijavijo za avtobusno vožnjo v jpiearni ZMB v Narodnem domu in je plačati 6 din "za vsakega prijavljenca, nakar prejme vozni listek. čs.z prijave v nedeljo do 12. ure. Torabolaka karta po 3 din. Kolo areče bo razdelilo 14 krasnih tombol, dva :">oška in dve ženski kolesi, ter že 400 drugili dobitkov. Maistrovi borci, prijatelji in tovariši! Poslužite se ugodne prilike za lep tovariški seetanek in udeležite ae prireditve polnoštevilno! Bazni pogUodovanci, ki so se zatekli po zdravniško pomoč v mariborsko bolnišnico. V Grušovi pri Sv. Petru pri Mariboru je ravnal 14 letni posestniški ain Maks Kranjc tako neprevidno s puško, <3a se je sprožila in je naboj odbil fantu nos. — V Središču je padel 261etni telovadni učitelj Ivan Boh pri vaji na krogih tako nesrečno na tla, da si je nalorail hrbtenico. — Na Kapli ob severni meji je zbila na tla izpodsekana bukev 57 letnega drvarja Karla Vollmajer, ki je obležal z aelo nevarnimi notranjimi poškodbami. — Pri Št. Janžu na Dravskem polju je podrl avtomobil 481etno preužitkarico Rozalijo Drevenšek in ji je prizadejal hudo poškodbo na hrbtu. Imenovani poškodovanci so se zatekli v mariborsko bolnišnico po zdravniško pomoč, Nevarcn žepar prijet. V neki mariborski manufakturni trgovini eta ee pojavila zadnjo »oboto dva mo&ka pod pretvezo, da bosta kupila sukno. Medtem ko je eden izbiral blago, je skušal drugi skriti pod plašč 6m sukna. V trgovtni so tatinsko po&etje opazili in so predali nevarnega kupca policiji. Policija je prepoznala v izročenem dolgo zasledovan«ga žeparja DuSana Novakovič iz Beograda. Mož je že presedel šest let po ječah in je bil pred leti aretiran na Mariborskem tednu kot član nev&rne žeparske band«. Hrvava napada. V Kamnici pri Mariboru se je zapletel zadnjo nedeljo državni nastavljenec Vincenc KroLs s pijanimi pivci v prepir. Krois je dobil zabodljaj v prsa. — Podoben primer se je zgodil v nedeljo tudi na Teznu pri Mariboru, kjer se je sprl 18 letni viničarski sin Franc Hlodnjak s svojim Borodnikom in je bil zaboden v hrbet. Oba poškodcvanca sta bila oddana v bolnišnico. TCovi most pri Nazarj* v dclu. Na po3redovajije ceetnega odbora v Gornjem gradu, Nazarčanov in ravnatelia uprave Mariiinega gradu gmž. Loizeta žumra je odobrila banska uprava za gradnjo novega železobetcnskega mosta pri Nazarjih poiurug niilijon dinarjev. Pri dosedanjih delih je zaposlenih že 50 domačinov. Z novim mostom bo odpravljen oetri in veliki ovinek pod gradom s preložitvijo ceste. Konstrukcija glavnega mosta bo iz želszobetona. Glavni most, ki bo dolg 55 nietrov in s hodniki šest in pol metra širok, bo stal 800.000 din. Nosilnost glavnega mosta bo 18 ton. Dela stran«kih objektov so že 6koraj končana in bodo začeli kmalu graditi glavni most. Za vzdrževanje prometa je zgrajen zasilni moet za. največjo težko 6 ton. Istočasno so v teku regulacijska aela od jzliva Drete navsgar. Za regulacijo Drete je odobrenih 100.000 dinarjev. Gospodarsko peelopje zgorelo. V Sobetincih pri Sv. Marku pri Ptuju je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in mizarja Franca Zniderič, kateremu je zgorela tudi delavnica. Zgorelo je tudi tete in več evinj. Po encsn letu pojasnjena skrrvnost z izgiuutjem otroka. Malemu posestniku Francu Osonkarju v Velikem Mislinju je zginil lani 14. maja neznano kam ainček. Kljub temu, da je oblast pridno pozvedovala za otrokom, ga niso našli in je bilo vse prepričano, da so ga odvedli cigani. Zadnje dni pa so naleteli gozdni delavci pod črnira vrhom v Velikem grabnu v grmovju na otroako lobanjo. Takoj so obvestili Osonkarja in skupno z orožniki ao zbrali ostale dele okoetnjaka ia nekaj obleke, M je bila raztrgana. Osonkar je izjavil po obleki, da gre aa ostanke njegovega otrolca. S tem je dokazano, da se je fantek zgubil v gozdu, umrl od lakote ia njegovo truplo so oglodale razne zveri. Mesto, na katerem so zbrali kosti, je oddaljeno od najbližje hiše ter ceste 6 km. Po gozdu tavajoči otrok je sigurno klical na pomoč, a ga ni nikdo slišal radi oddaljenosti. Podlegla poškodbam. Na cesti na celjslu grad je padla s češnje na plot 8m globoko 37 letna delavčeva žena Marija Podrepšek iz Celja. Priletela je s trebuhom na plot in obvisela. Prepeljali so hudo poškodovano v celjsko bobiižnico, kjer je kmalu umrla. Sjnrt pod vozoaa. Anton Kotnik, 33 letni po»estnik iz Vrhpolj pri Karaniku, se je o<ipravil zgodaj zjutraj z dvovprežnim vozom v Tuhinj po krhlikovino za smodnišnico v Kamniku. Radi razrvanih kolovozov se je težko naloženi voz prevrnil na Kotnika in mu je lestva voza zmečkala glavo. Smrtno ponesrečeni zapučča ženo s sinčkom. Vlom v trgovino. V noči na ponedeljek so vlomili neznani storilci z dvoriščne strani v trgovino Ivana Cvdricha, trgovca na Mariborski cesti v Gaberju pri Celju. Odnesli so raznega blaga za 10.000 din. Nasihii roparski napadaka. V noči na zadnjo nedeljo krog ene ure so vdrli trije moški v hišo posestnice Frančiške Romove na Pohilah pri Celju. Razbojniki so se splazili v sobo, v kateri sta spali hčerki Marija ter Fanika. Ko bo začeli tolovaji brskati po omarah, sta se zbudili hčerki in sta klicali na pomoč. Radi krika je eden od storilcev udaril Marijo s polenom po glavi in jo tako poškodoval, da je morala v bolnišnico. Ropot je predramil 78 letno mater Frančiško in njenega sina Toneta, ki ata spala v sosednji sobi. Kakor hitro ata se pokazala ta dve v veži, je vrgel eden staro ženico na tla, nakar so vsi trije tolovaji pobegnili praznih rok. Priletel s koJesom v avto in se ubil. V šmartnem pod Šmarno goro na Gorenjskem je zadnjo nedeljo smrtno ponesrečil koleear in ključavničar Pavel Kosec. Na klancu ni zavrl kolesa in je zadel z vso silo v avto iz nasprctne strani. Koscc se je pri zaletu v avtomobil tako hudo poškodoval na glavi in na znotraj, da mu v bolnišnici niso mogli več pomagati in je umrl. Dništvene vesti »lakole. Na spložno zahtevo udeleženoev pri n«deljrf?i večerni predrtavi »Slehernika« je «oglasno navdušenje gledalcev sklenilo, da se mora igra na vsak način ponoviti. Zato javljanao, da bomo >Slehernika« ponovili 25. junija. zvečer. Začetek bo točno ob devetih. Ljudi tz bližnje in daljne okolice opozarjan«), naj ne zainude prelepe prilike in naj ne podcenjujejo velikanske volje igralcev, ki so v najhujšem delu žrtvovaJi cele T\oZ- in sc izšolali v spretni režiji gdine Ger- zinčičeve do take igralske rutine, da se niti lrazvajeni zagrebški letoviščarji niso mogli načmditl splošnemu nastopu in režiji, kakor lepoti podajanja posamežnih igralcev. če bo od Seste ure dalje zelo slabo vreme, predstava odpade. Lopata pri Celju. Prosvetno društvo je vprizo* rilo v nedeljo, 18. junija, pod Brežnikovim kozolcem na Lopati veseloigro »Dva para se ženita<. Prireditev je dotiro uspela in je nudila gledalcem nekaj zelo živahnega in veaelega. Zato se je odbor odločil, da ponovi to igrov šmartnem v Kožni dolini 9. juiija popoldne v dvorani Slomšekovega doma. šmarčani, pripravite se! Smeha ho na cente! , Dopis V Ix>pata pri Celju. V nedeljo, 25. junija, ob trAi popoldne bo pri gasilskem domu na Lopati tombola prostovoljne gasileke <5ete. Glavni dobltki: dva plemenuka bika, kuhinjska oprema, divan, 2000 kg premoga, eeženj drv, blago za moško obleko, vreCa moke, moska in ženska verižica ter še nad 400 drugih lepih dobitkov. Tablice po 2 dtn. Prijatelji, pridite! NOVE KNJIGE Lvtaa poročilo Kmetijfike zbornice za drav-sko baEO\-iao v LjubJjani za I. in II. poslovno leto^ Ui-edil Fran Erjavec. Izdala ixi založila Kmetijska zbomica. Ljubljana, 1939. Strani 216, oena. 50 din. — Čeprav je kmečki stan pri nas najštevilnejži, je dobil svoje zalionito stanov3ko zastopstvo, Kmetijske zbornice, šele pred pičlimi dvemi leti. Njih prvo leto je prešlo še v ustanovitvenih organizacijskih delih, tako da so začele s svojim pravim življenjem prav za prav žele laneko leto in še to tako tiho, da jih je žirša javnost komaj opazila. Navzlic terau imajo pa pokazati že na delo, na katerega so — vsaj naSa slovenska — lahko in po pravici poncene. Dakumentirano izpričevalo za to nam nudi ravno to letno poročilo, ki nudi mnogo več, nego bi pa, na prvi pogled »Idepali po naslovu. V prvem ilelu sta Fran Erjavec in dr. T. Rurtič očrtala zgodovino kmečkih stanovskih zastopstev ter naših jugoslovanskih in sloveruske kmetijske zbornice ter. njenega ur&da posebej. Drugi de! prinaša u«;dbO o Kmetijsliib zbornicah in pravila naše slovenske Kmetijske zbomice, nadalje izčrpna poročila 5! vsem izredno bogatem, mnogostranskem in resnem delu vseh zborničnih organov ter prorafune in obraCune sa prvi dve poslovni le-ti. Za vsak'5ga, ki se količkaj zanima za naša goe.podarska vprašanja, bo pa Se prav posebno zanimiv zaclnji, najobšimejši del poročila, ki prinasa veC terneljitih študij, in «Lcer dr. Lavričev »Prerez goupodarskcga položaja za leto 1938«, potem ErjavCevo »O izobrazbi kmečke mladine«, dr. Pergarjevo »Zavarovanje živine« in inž. Jože Suhadol^eva »Umetna gnojila«. Prav za vsakega javnega delavca bo izredne važnosti tudi podrobni statlatični pregled »Slovenskega uvoza in izvoza«, ki ga je testavila zbornica in ki smo ga doslej vsi tako: pogrešali. Končno je temu bogatemu poročllu prilošen še lep in pregleden zemljevid govcdorejskih pasemskih okrožij v Slovenijl s poročilom inž. J. Suhadolca. Na knjigo opozarjiimo vcc naEo javnost. Avgust šenoa: tierač Luka l Povest iz vaškega življenja V tem času je hitel moški od Save ob vasi gor. Mudilo se mu je. Urno je skakal čez jame, stopal čez preloge, razgrinjal grmovje. Sprva je šel po stezi, potem je udaril skozi živo mejo na polje. Poznal je tod vsako jamico, vsako brazdico. Zdaj je dospel do hiše, ki je stala sama na koncu vasi. ^lrčma je to; ko bi bil dan, bi videl nad vrati brinovo vejo. Pred hišo je ležal pes; še z uhljem ni mignil, gotovo je prišleka poznal. Moški je stopil v hišo, iz katere nisi čul niti najmanjšega glasu, kakor da ni žive duše v njej; toda bila je. V prostorni, nizki sobi sta sedela za dolgo hrastovo mizo dva moška. Nista govorila nič, strmela sta predse v veliko steklenico rujnega vina. Plamenček v mali svetilki je trepetaje mežikal na gole stene, na dva tri pisane svetnike, na veliko zeleno peč, nad katero je viselo povesmo in nekaj storžev koruze, zraven te pa je zdehala in predla debeluhasta starikava ženska in kimala z rjavim mačkom vred, ki se je ob njej mudil; — čudno je plesala luč gostoma po licih. Eden je bil kmet, to je kazala odrta torba in oguljena obleka. Z lakti si je podprl glavo. Rumenkasto lice se mu je žalostno nasmihalo. Gube so se mu vile okoli debelega rdečega nosa, iznad tolstih ust je imel kratke, mačje brke, goste obrvi so se nad nosom zraščale, čela niti nisi videl, pokrivali so ga kuštravi lasje. Kak hip je zaprl oči, nato jih je špet odprl in švignil s pogledom proti vratom. Kmet je bil to, župan Janko. A njegov tovariš? Vra,g bi ga vedel! Ne veš, od katere strani bi ga prijel. Kratek, tankonog vetrnjak je bil, da bi ga odpihnil. Kmet ni. Po izlizanem modrikavem suknjiču, ki se je pri vsakem šivu svetil, bi sodil, da je meščan. Glava mu je bila kakor jabolko: rdeča, gladka, na temenu utisnjena. Gola je bila ko dlan, samo izza uhljev sta mu štrlela dva črna šopa, lice je bilo nabuhlo, drobne oči so se mu sukale kakor kolesca, obrvi so se sklepale in razmikale, tenki, šiljasti nos je trepetal, široka usta so se zvijala od ene na drugo stran. Sukal se je in presedal, kakor da ga kdo zbada, popravljal si je rdeči ovratnik, pokašljeval in pljuval. »Hvaljen Bog, ljudje!« je pozdravil z zamolklim glasom prišlek in s širokega klobuka stresel deževnico. — Oba sta se zdrznila. »0 ti, kum Luka!« je zajecal Janko. »Pošteno te je opral dež.« »Bogme, pošteno!« je potrdil Luka. »Prav pri zadnjem požirku sva. Pozno je, sem rekel, ne bo ga več.« »Ne bo ga!« se je nasmehni! Luka, sedel za mizo in zagnal premočeni klobuk na tla. »Ali me že kdaj ni bilo, če sem rekel, da pridem? — Ej, Jana, kuma! Vina in luka in sira!« je zaklical ženi, »volka bi pojedel.« Ženska je leno vstala in odšla. Luka je bil suh, koščen mož, ne velik in ne majhen. Obraz mu je bil upadel, truden in rumen, tak, moj ljubi Bog, kakor jablanov list sredi zime, po njem pa je bila posejana redka rjava brada kakor požeto strnovje. Gledal je izpod oči, stiskal vrat med ramena, kazal zobe, zamahnil včasih mimo levega ušesa ali po kuštravih kratkih laseh. Oguljena obleka s sto krpami mu je že jela razpadati, usnjena torbica je bila mastna, klobuk poln lukenj, srajca pa Bog si ga vej kdaj oprana. Siromak, da bi mu dal krajcar! »Luka!« je zapiskal oni napol pijani možic, »varuj se! Ti hodiš ponoči po vražjih stezah. Glej, da te vrag kdaj ne odnese! Cigani so blizu, blizu je Sava.« »Eh, eh!« je pokazal Luka svoje bele, šiljaste zobe. »Čuj ga, Janko, čuj! Vraga se bojirn! Kaj sem jaz? Revež, ki pobira krajcarje. Cigani imajo druge opravke. Ali ti, prazna buča, še škrabljaš? Hvali Boga, da si živ! Tebe, da, tebe nosi ali angel ali vrag, ko se vsako božjo nod vlačiš tak v svoje gnezdo; saj noge ti niso kos.« »Ne nosi me ne angel ne vrag. Ce sem vražji, pa sem lahek kakor pero, tebi pa je tvoja torba polna. Pero plava, svinec pa se potopi. Kaj jaz? Živim od božje milosti kakor vrabec na vsakem smetišču in čivkam ,živ! živ!'. Hvala Bogu, še je dosti usmiljenih norcev na svetu.« »Res je, res!« je potrdii župan z glavo, mali njegov tovariš pa je nadaljeval: »Ti pa, moj Luka, veljaš v svojih cunjah več kakor marsikateri gospodar v vasi, ki ima dva jarma volov. Na prste si lahko vse Jelenčane prešteješ, ki jih ne držiš na svojih vajetih. Vsi so ti dolžni. Le vprašaj svojo mastno torbo! Mar ti nisem jaz pisal vse obligacije in zadolžnice, mar se ni Janko kot priča pod vse podkrižal?« »Res je, res!« se je Janko nasmejal neumno. »Pa še to: nas enega tirjajo za državne davke, za občinske doklade, za roboto pa za biro. Kdo pa tebe kaj vpraša, moj Luka? Ali je tebi kdaj toča pobila, Sava poplavila, slana požgala?« »Solit se pojdi!« je udaril Luka s pestjo po mizi. »Kateri zlomek te je kaj vprašal, čenča čenčasta? Mar smo se zaradi tega sešli tu, da se prepiramo za kozjo brado, kaj? Moji groši vama rojijo po glavi, kaj? Da, ti groši so rastli na moji dlani in moja torba ni rešeto. Ali sem jaz kriv, da vama žepi nimajo dna, da vama je grlo kakor suh pesek? Ali ti nisem vsakokrat pošteno plačal za vsako pismo? Kolikokrat pa si se ti, Janko, napil na moj račun za ta svoj križ?« »Da, da!« je pokimal Janko, zamežiknil in cmoknil z jezikom, »nisi mi ostal dolžen ne enega križa, jaz pa sem to kar tako rekel, ker je beseda nanesla. Prav praviš; kaj bi se ljudje grizli zaradi nič! Dajmo, zaradi česar smo prišli, pa pijmo in Bog!« Medtem je Jana prinesla vino. Luka ji je mahnil z roko in ženska je spet odšla iz sobe. »Brez. zamere,« je dvignil mali kupico, »trčimo, kum Luka! Vem, dober si in dobro plačaš. Samo te prosim, ne dotikaj se me! Večkrat znaš človeka tako zbosti kakor s šilom, jaz pa imam po materi tenko kožo, po očetu hudo kri. Obdrži si svoje lepe nauke, mene je življenje dovolj grdo izučilo. Pa sam povej, če ni sramota: dve latinsld šoli sem napravil, z mestnim sodnikom sern hlače v šoli trgal — zdaj pa sedim v tem blatnem gnezdu, s tem tepcem, s tem Jankom moram piti. Uh! Ali ni sramota? Povej po duši!« Janka je po obrazu spreletelo, jezno je ugriznil v kratko cev svoje pipe in jo del na mizo. S pestmi se je uprl ob mizo in počasi vstajal. strmel je v malega, sklonil glavo in dejal z zamolklim glasom: »Ti, ti, Mikica, nisi vreden toliko ko moj pl.junek s tisto latinsko šolo vred, kar si je ti osmrarjil. Mar smo te mi vabili v to blatno gnezdo, ha? Povej! Uh, ko bi se mi te kapljice ne zdelo škoda, ko bi je bil ti vreden, izvedela bi tvoja buča, kaj je ta steklenica! Glej ga no! Ko bi bilo po pravici, davno že bi ti sedel v drugi šoli, v Lepoglavi1, ker tega mila ni v vsem mestu ne, ki bi ti opralo tvoje umazano lice. Ti — ti kuga ljudska!« je izjecal Janko in počasi zopet sedel. »Mir!« je zagrmel Luka, »ali te je, Mikica, stekel pes ugriznil?« »Čakaj me!« je zaškripal Mikica. »Mir! ti pravim,« je tresnil Luka s pestjo po mizi, da je Mikica kar zazijal in stisnil glavo med rameni. »Norca!« je nadaljeval Luka, ves rdeč od jeze in vina. >Ali mislita, da utegnem gledati, kako se pobijata? Ali smo se zaradi tega sešli? Norca! Pamet si posodita, če je imata kje! Imam dela za vaju: dela in denarja.« 1 Kaznllnica. 'Dalje sledi)