Ptuj, torek, 22. maja 2007
letnik LX • št. 39 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡it cena: 0,63 EUR (150 sit) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
)

Posebej opremljeni za Slovenijo
ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom do 2.400 EUR
Modeli Si i
Domini» d.o.o., Zadniini trg 8, 2251 Ptuj
02/788 11 62, 788 11 64, 788 11 65
00 km. Emisije Co2: 135 - 194g/km Število vozil je ome
Šport Nogomet •
Drava prvič letos premagala Celjane
Stran 11
Kolesarstvo •
Ptujčani »osvojili« Čačak
Stran 13
Boks •
Dejan junija s »tigrom« iz Argentine
Stran 13
Rokomet • Na Ptuj prihajajo Poljakinja in tri Celjanke
Stran 12
Foto: Črtomir Goznik
Po mestni občini	Doma in po svetu	Od tod in tam	Po naših občinah	Po naših občinah
Ptuj • Z novim mo-	Slovenija • Na	Ptuj-Koper • Toplo	Ormož • Vsi smo	Ptuj • Razstava pre-
stom na novi razvojni vidiku boljši časi za	sonce, morje in pri-	udeleženci v prometu	sežkov trka na vrata
poti	obrtnike?	jetna doživetja	Evrope
obrtnike? Stran 3	Stran 2
Po naših občinah Lenart • Namesto severne zahtevajo vzhodno obvoznico Stran 6
Stran 4
Stran 7 Črna kronika Ptuj • Sodni proces o nesreči na Mariborski se nadaljuje
Stran 24
Stran 5

Slovenija • Vlada odpravlja administrativne ovire v obrtnem zakonu
Na vidiku boljši časi za obrtnike?
Vlada je na svoji seji konec minulega tedna sprejela predlog novele obrtnega zakona, s katero se bo po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odpravilo vrsto administrativnih ovir na področju obrti. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrtno dejavnost, raven potrebne poklicne usposobljenosti ter plačevanje članarine. „Gre za zelo pomemben zakon v smeri deregulacije in sproščanja podjetniškega okolja v Sloveniji," je ocenil Vizjak na novinarski konferenci po seji vlade.
ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost. "S tem na široko, vendar ne povsem, odpiramo možnost opravljanja teh dejavnosti in tako finančno kot tudi administrativno razbremenjujemo postopek za vstop v opravljanje teh dejavnosti," je komentiral Vizjak.
Ukinjajo se tudi dvojne članarine
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) se bo po uveljavitvi novele zakona preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Še vedno bo pobirala članarino od svojih članov, vendar jo bo morala deliti z območnimi obrtnimi zbornicami, in sicer v razmerju 35 proti 65 v korist slednjih. Zbornica bo tako izgubila precej sredstev, po Vizjakovi oceni približno 20 odstotkov. Poudaril pa je, da ne bo več dveh članarin kot doslej, ko obrtniki plačujejo
Vlada z novelo obrtnega zakona predlaga deregulacijo vstopa v opravljanje obrtnih dejavnosti. Toliko ovir, kolikor jih je pri vstopu v obrtno ali obrti podobno dejavnost v Sloveniji, namreč ni v nobeni drugi državi, je ugotovil Vizjak.
Dejavnosti, za katere je treba pridobiti obrtno dovoljenje, se tako po predlogu novele zakona bistveno krčijo. Dovoljenja denimo po novem ne bo treba več pridobiti za opravljanje tistih dejavnosti, ki niso povezane z nevarnostjo za zdravje, življenje, varnost ali okolje. V teh primerih bo zadoščala priglasitev opravljanja dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika, enoosebne družbe ali katere druge oblike, je pojasnil Vizjak.
S predlagano novelo se tudi znižuje raven potrebne poklicne usposobljenosti za opravljanje obrtne dejavnosti. Novi člen, ki določa pogoje za pridobitev obrtnega dovoljenja, močno znižuje raven zahtevane izobrazbe, je povedal Vizjak. Tako tistim,
Uvodnik
Narava ne oprošča
Čeprav so oči domače javnosti te dni v glavnem uprte v nizkotne poskuse diskredi-tacije nemočnega predsednika države, ki se po mnenju večine poštenih in strankarsko neobremenjenih državljanov vse bolj spre-obračajo v diskreditacijo vzpodbudnikov te nemoralne in politično nehigienske gonje, je ekološko osveščen del sveta presunila novica ameriške vesoljske agencije Nasa, da seje zaradi vse slabših klimatskih razmer in posledično zaradi vedno višjih temperatur na Zemlji od leta 1999 na Antarktiki stalil led v velikosti okoli 20 Slovenij. Gre za največje taljenje ledu v zadnjih 30 letih, znanstvenike pa skrbi predvsem dejstvo, da je prišlo do taljenja tudi na tistih območjih "večnega ledu", za katera so do nedavnega menili, da je to malo verjetno. Vzroke za to, da se je povprečna temperatura na našem planetu v zadnjih 100 letih povišala za 0,6 stopinj Celzija, znanstveniki pripisujejo predvsem povečevanju emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človeštvo; kar pomeni, da si žaga vejo, na kateri sedi. Zaradi hlastanja za denarjem se kljub rotečim opozorilom ekologov in naravovarstvenikov zastrupljanje ni ustavilo, tako da je že resno ogrožen velik del zalog pitne vode na svetu, izropane so vse večje zaloge fosilnih goriv, nadaljuje se spočenjanje gensko spremenjenih organizmov. Vsi ti grobi posegi v naravo in njene zakonitosti so klimatsko ravnovesje našega planeta skoraj povsem porušili, zato je to, kar se dogaja na Antarktiki, skrajno resno opozorilo, da je treba "samomorijo" človeštva takoj ustaviti. Kajti Antarktika ima največje zaloge sladke vode na svetu, spremembe v količini ledu pa vplivajo na gladino oceanov, koncentracijo soli, na vreme po svetu in posledično tudi na vse naravne katastrofe.
Strah me je, saj lahko kot navaden smrtnik vse to samo opazujem, nejevoljno vzdihujem, lakomnost in interesi kapitala pa človeštvo še naprej rinejo v prepad. Človek je odnosu do narave vse bolj brezobziren in jo še naprej brezskrbno izkorišča, ne da bi ji dovolil kakršno koli samoobrambo. Lastniki svetovnega kapitala so trdno prepričani, da so zmagovalci in absolutni gospodarji našega planeta, da lahko počno karkoli. A če se odnos do narave ne bo kmalu korenito spremenil na bolje, sem trdno prepričan, da se bodo njihove sanje prav kmalu razblinile. Napake sedanje generacije bodo najbolj grenko čutile vse naslednje generacije človeštva. Dokler jih bodo sploh še lahko čutile, kajti narava ne oprošča.
Martin Ozmec
članarino tako OZS kot tudi območnim zbornicam.
Članarina se sicer po predlogu novele zakona znižuje. Noben obrtnik samozapos-len ne bo plačeval več kot 20 evrov članarine na mesec, je zagotovil Vizjak. Za tiste, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo, bo veljal za polovico nižji znesek, za vse ostale pa je glede na število zaposlenih predvidena članarina v višini 30, 40 ali 50 evrov mesečno.
Gre za minimalno članarino, ki je ključna za izvajanje širših nalog zbornice, predvsem zastopanja članstva, je ocenil Vizjak. Vse ostale storitve, ki so vezane na individualno specifiko obrtnika, pa bodo plačljive, vendar na neprofitni osnovi.
Predlagana novela zakona pritrjuje modelu reorganizacije zbornice, ki ga je pripravila OZS, je še zatrdil gospodarski minister. Kot so pokazale ankete, obrtniki tak sistem večinsko podpirajo. STA (pripravlja SM)
Foto: Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Državne tarče in tarčice
Deveta Magdalena
Foto: internet
V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) je potekal že deveti mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena. Avtorji iz 13 držav so v 12 tekmovalnih kategorijah prijavili 681 del. Dobra tretjina jih prihaja iz Slovenije, sledita Hrvaška in Avstrija, tri prijave pa so letos prišle tudi iz Avstralije. Po pričakovanju je največ del prijavljenih v skupini tiskanih oglasov, izmed šestih kreativnih razpisov pa je bil največje pozornosti deležen razpis Razsvetljena kultura, katerega cilj je promovirati in spodbujati obisk kulturnih ustanov in prireditev. Letošnja posebnost je kreativni razpis mariborskega Koloseja. Pod geslom Čarovnija, ki spremeni steno v zaslon, so k sodelovanju povabili grafitarje, ki so že v sredo polepšali garaže kino centra.
Slovenija izvoljena v Svet za človekove pravice
Generalna skupščina ZN je s 168 glasovi od potrebnih 97 izvolila Slovenijo v Svet za človekove
pravice. Slovenija je uradno članica postala 20. junija, potem ko se je za članstvo potegovala že lani, vendar neuspešno. V okviru vzhodnoevropske skupine sta bili kandidatki za dva prosta sedeža skupaj s Slovenijo še Belo-rusija in Bosna in Hercegovina. V prvem krogu pa od 119 oddanih glasovnic nobena ni dobila dovolj glasov. Slovenska veleposlanica pri ZN Sanja Štiglic je po glasovanju prejemala čestitke kolegov na ZN, ter povedala, da so uspeh pričakovali, čeprav so volitve vedno nepredvidljive. "Pokazalo se je, da Slovenija uživa ugled v mednarodni skupnosti zaradi visoke ravni zaščite človekovih pravic, gre za potrditev dosedanjega dela na tem področju, ki je ena od prioritet slovenske zunanje politike. Volilni uspeh pa je nedvomno tudi plod dobrega in usklajenega dela med ministrstvom ter misijama v New Yorku in Ženevi."
Ljubljanska borza naprodaj?
Foto: Internet
Podpisniki delničarskega sporazuma delničarjev Ljubljanske borze so se na sestanku minuli teden seznanili z dosedanjimi razgovori, ki so jih njihovi predstavniki opravili s tujimi borzami. Na osnovi rezultatov ankete, katere namen je bil ugotoviti, koliko delnic Ljubljanske borze je naprodaj, so ugotovili, da je več kot polovica delnic potencialno pripravljenih zamenjati lastnika.
Lastniki teh delnic se bodo v naslednjih dneh skušali poenotiti o pogojih, pod katerimi so pripravljeni prodati svoje lastniške deleže v Ljubljanski borzi. Delničarji Ljubljanske borze so delničarski sporazum podpisovali v drugi polovici januarja, ko se je za nakup borze zanimala skandinavska borzna skupina OMX. Z njim so se sporazumeli za skupen nastop do vseh potencialno zainteresiranih kupcev. Glede ponudbe OMX so zatem sklenili, da je ne sprejmejo, saj
so želeli celovito obravnavati še morebitne preostale ponudbe zainteresiranih kupcev. Februarja je zanimanje za nakup deleža Ljubljanske borze izrazila tudi Varšavska borza.
Gradnja mariborske obvoznice se nadaljuje
Družba za avtoceste v RS (Dars) je danes z družbama SCT in CPM podpisala pogodbo o gradnji predora Vodole na odseku mariborske obvoznice med Pesnico in Zrkovsko cesto. Z družbama CPM in GIZ Gradis pa bo Dars sklenil pogodbo o izvedbi četrte etape zahodne mariborske obvoznice v dolžini 980 metrov. Skupna vrednost omenjenih del znaša 28,1 milijona evrov. Pogodbena vrednost gradnje predora znaša 22,68 milijona evrov, izvajalca pa naj bi po pogodbi projekt končala v 20 mesecih od njune uvedbe v delo. Pogodbena vrednost gradnje četrte etape zahodne mariborske obvoznice (Maribor - Proletarskih brigad - Streliška cesta) znaša 5,38 milijona ev-rov, rok za dokončanje del pa je 14 mesecev od uvedbe v delo. Slednji projekt bodo poleg Dar-sa financirali še občina Maribor, Telekom Slovenije, Plinarna Maribor, KRS Tabor, Telekomunikacijski sistem Radvanje Pekre Limbuš in Mariborski vodovod.
STA (pripravlja SM)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odprtje Puhovega mostu
Z novim mostom na novi razvojni poti
Slavnostnega odprtja drugega ptujskega cestnega mostu z odsekom hitre ceste so se poleg številnih Ptujčanov, po nekaterih ocenah naj bi jih otvoritveno slovesnost spremljalo blizu deset tisoč, udeležili tudi številni gostje, vidni predstavniki politike, poslanci državnega zbora, župani, predstavniki diplomatskega zbora, gospodarstva, predstavniki izvajalcev del, projektantov in še nekateri drugi. V prvi vrsti pa so bili minister za promet mag. Janez Božič, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, predsednik uprave Darsa Rajko Siročič s sodelavci, ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor SCT Ljubljana Ivan Zidar, predstavniki PORR-a Avstrije in Slovenije, projektant Puhovega mostu Viktor Markelj, arhitekt Peter Gabrijelčič, slovesnosti pa se je udeležil tudi Miroslav Luci, nekdanji ptujski župan (danes veleposlanik Slovenije v Srbiji), pod čigar vodstvom so se pričele aktivnosti za gradnjo Puhovega mostu.
Slavnostno odprtje Puhovega mostu so glasbeno spremljali Pihalni orkester Ptuj in mladi glasbeniki iz glasbene šole Stevana Mokranjca iz srbskega Požarevca. Varno in uspešno uporabo novega mostu je zaželelo tudi več kot 450 golobov, pismonoše, simboličnih znanilcev miru.
Prvi je v čast novemu mostu govoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Puhov most je za Ptujčanke in Ptujčane mnogo več kot le betonska povezava med levim in desnim bregom Drave. Ptuj je mesto, ki sta mu reka in vse oblike prehodov čeznjo usodno zaznamovali njegove vzpone in padce. »Pomemben korak na poti presežnikov z vidika urejanja mestnih komunikacij in arhitekturnih dosežkov zagotovo predstavlja most za pešce in kolesarje, ki je bil zgrajen v novi državi Sloveniji leta 1997. S tem mostom je mesto veliko pridobilo na simbolni ravni, povezalo je starodavno pot med naselbino levega in desnega brega. Pridobljeno mednarodno priznanje za arhitekturo in tehnološko rešitev tega mostu arh. Marjana Pipenbaherja pa je mesto ponovno uvrstilo na svetovni zemljevid znamenitosti. Mesto Ptuj in celotno Spodnje Podravje sta z novim mostom, ki ponuja številne arhitekturne in tehnološke presežke, ponovno stopila na novo razvojno pot, pot, ki bo omogočala razvoj mesta in okolice v smeri, ki jo je tlakoval naš rojak in znameniti inovator Janez Puh,« je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki se je na petkovi slovesnosti zavzel za nadaljnji razvoj Podravja na soodvisnosti, h kateri naj bi dodali še zadnji manjkajoči generator razvoja - pokrajino.
Foto: Črtomir Goznik
Puhov most je namenjen tudi pešcem in kolesarjem, oboji so ga prečkali že v petek.
Foto: Črtomir Goznik
Novi ptujski most je že prvi dan pokazal, da bo vzdržal ...
Foto: Črtomir Goznik
Starodobniki so bili med tistimi prvimi, ki so prečkali novo ptujsko mostno pridobitev.
V Puhovem duhu pa naj bo ta razvoj prežet z inovacijami in invencijami.
Novi Puhov most je tehnični dosežek današnjega časa, je v imenu uprave Darsa povedal njegov predsednik Rajko Siročič. V Evropi oziroma svetu je manj kot deset podobnih mostov, ki se ponašajo s sodobno zasnovo in tehnično brezhibnostjo. Na Puhov most smo lahko upravičeno ponosni. Nova 3718 m dolga sodobna cestna povezava, katere del je 433 metrov dolgi most, pomeni veliko olajša-
nje, ker bo razbremenila vse gostejši promet. Vsaka novozgrajena cesta pomeni boljše pogoje življenja in poslovanje gospodarstva. Z izgradnjo po-dravskega kraka hitre ceste pa bo regija pridobila še večji gospodarski pomen.
Novi Puhov most, ki je del nove južne vpadnice v mesto, bo mesto v prihodnje ustrezno navezal na Pyhrnsko avtocesto ter hitro cesto Slovenska Bistrica-Ormož, ko bosta ti prometnici v celoti zgrajeni, pa je med drugim povedal minister za promet mag. Ja-
nez Božič. V pripravi je gradnja avtoceste med Slivnico in Draženci ter Gruškovjem. Za 19,5 km dolg odsek Slivnica-Draženci že štejejo dneve do pričetka gradnje, ta odsek naj bi bil predvidoma zgrajen že leta 2009. Zadnjo fazo predstavlja odsek Draženci-Gru-škovje v dolžini 13,3 km, ki se bo pričel graditi konec leta 2009 oziroma 2010. V tem
trenutku potekajo postopki za umestitev trase v prostor. Na hitri cesti Hajdina-Ormož bo potrebno zgraditi še odsek Ptuj-Markovci; ta posega v Naturo 2000, zato bo potrebna nova študija, nekoliko pa bo potrebno korigirati tudi začetni del poteka ceste Mar-kovci-Gorišnica. Z deli naj bi se začelo že letos. V letu 2008 pa naj bi se začela gradnja od-
Foto: Črtomir Goznik
Voli so teknili, 2500 porcij je kmalu pošlo.
seka Gorišnica-Ormož, saj lokacijski načrt že obstaja.
Škarje za simbolični prerez vrvice nove ptujske in slovenske pridobitve je »prinesel« padalec Boris Janžekovič, člani društva Janeza Puha iz Juršincev pa so pripeljali tablo z imenom Janeza Puha, saj je most poimenovan po rojaku, izumitelju, tovarnarju in vizionarju Janezu Puhu, ki je vidno zaznamoval začetek avtomobilističnega in tehničnega razvoja; tablo so nato namestili na novi most.
Stari dravski most, ki služi že 48 let, naj bi si po odprtju Puhovega nekoliko oddahnil, saj naj bi novi most že kmalu nase prevzel do 30 odstotkov njegove dnevne obremenitve ali 10 tisoč vozil dnevno. Razbremenitev pa naj bi se še povečala po izgradnji odseka avtocestne povezave med Slivnico in Draženci.
MG
Odprtje Puhovega mostu je spremljal veličasten ognjemet.
Puhov most, eden najlepših na svetu.
Ptuj-Koper • Prijetno in veselo tudi na četrtem Vlaku zvestobe
Toplo sonce, morje in prijetna doživetja
Na četrtem Vlaku zvestobe smo sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj minulo soboto, 19. maja, popeljali na enodnevni nagradni izlet v slovensko Pri-morje 348 zvestih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj. Veseli Jožeki in bratje Gašperiči pa so z izdatno pomočjo sonca, morja in še česa tudi tokrat poskrbeli za nepozabno doživetje.
Na veselje vseh, ki smo se v toplem sobotnem jutru še v mraku zbrali na precej raz-kopani ptujski železniški postaji, so se napovedi vremeno-slovcev tudi tokrat uresničile in karavana dobre volje, ki jo je že na peronu s poskočnim igranjem na pot pospremila skupina harmonikarjev Veseli Jožeki iz KD Videm, je po udobni namestitvi v sedmih vagonih Slovenskih železnic kmalu po pisku prometnika postala živahna. Kar precej nas je ob odhodu posebnega vlaka proti Ljubljani ostalo ob oknih, saj smo želeli videti, kakšen je pogled na dan pred tem odprt nov Puhov most; pogled, ki ga bomo še dolgo pomnili, saj se je bohotil čez Dravo ves posejan z lučkami, da je bilo vse še bolj praznično.
Kmalu se je po zvočnikih vlaka oglasila ekipa Štajerske budilke, ki so jo tokrat sestavljali Natalija Škrlec, Danilo Majcen in Borut Horvat, ter na poti proti morju izdatno skrbeli za dobro glasbo z jutranjimi zanimivostmi in pogovori.
Tako smo ob pozdravu direktorja družbe Radio-Tednik Ptuj Jožeta Bračiča kmalu izvedeli, da je na četrtem Vlaku zvestobe natanko 348 izžrebanih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj, da je tudi letos z nami poslanec v državnem zboru Branko Marinič, pa župan občine Juršinci Alojz Kaučič, podžupani občin Majšperk, Markovci in Duplek ter nekaj predstavnikov sosednjih občin. Potem ko nam je prijetno vožnjo in počutje zaželel še predstavnik Slovenskih železnic Miloš Rovšnik, pa so urezali eno po domače razigrani člani ansambla bratov Gašperič, ki so skupaj z Veselimi Jožeki med potjo pridno skrbeli za prijetno razpoloženje po vagonih.
Kot dobri gostitelji so se tudi tokrat izkazali sodelavke in sodelavci naše družbe Ra-
Foto: M. Ozmec
V ekipi Štajerske budilke so bili tokrat Danilo Majcen, Natalija Škrlec in Borut Horvat.
Foto: M. Ozmec
V letošnji četrti karavani dobre volje smo na enodnevni brezplačen izlet popeljali 348 zvestih bralcev in poslušalcev.
Foto: M. Ozmec
Na vlaku smo poleg domačih dobrot štajerske in naše kuhinje lahko pokušali že prve juršinske češnje.
po dobrotah iz štajerske kuhinje, ki so jih s seboj prinesli nekateri potniki. Ne boste verjeli, a pokusili smo celo prve češnje iz Juršincev, mnogi pa so iskali duševno zadoščenje v pogovoru z našim horarnim astrologom Tadejem Sinkom, tako da smo potovali v
prijetnem vzdušju.
Nekje pred Ljubljano smo se srečali s posebnim vlakom Radia Ognjišče, ki je ravno ta dan popeljal svoje poslušalce v Ptuj na ogled razstave Dobrote slovenskih kmetij, sicer pa nas je sončni Koper z dvema domačima vodičkama po-
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Neumorni člani ansambla bratov Gašperič so se dobro izkazali tudi na morju.
Tudi Veseli Jožeki so ga pridno „šibali" in pritegnili pozornost domačinov na koprski tržnici.
dio-Tednik, ki so pridno skrbeli za jutranjo malico s tekočimi dodatki, med katerimi je tudi letos posebno dobro dela
posebna polnitev vina četrtega Vlaka zvestobe s kmetije Puklavec iz Miklavža pri Ormožu, zadišalo pa je tudi
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V izolskem hotelu Delfin smo se po kosilu tudi tokrat posladkali z velikansko torto v obliki delfina.
Na hotelski ploščadi je bilo ob zvokih valčkov in polk veselo in razigrano še pozno popoldne.
zdravil nekaj po 10. uri.
Z avtobusi smo se popeljali do centra Kopra, kjer smo si ogledali nekatere kulturne in zgodovinske znamenitosti, Veseli Jožeki pa so prav zažigali in tešili radovednost med obiskovalci tamkajšnje tržnice.
Okoli poldneva smo se odpeljali do svojega končnega cilja, do hotela Delfin v Izoli, kjer smo preživeli prijetno popoldne ob okusnem kosilu s tekočim dodatkom istrskega terana ali malvazije. Da je dobilo kosilo še piko na i, smo ga tudi tokrat zaokrožili s sladkim darilom, veliko torto v obliki delfina, ki so jo izdelali spretni kuharski mojstri hotela Delfin, mnogi so se zavrteli ob zvokih ansambla bratov Gašperič ali Veselih Jožekov, pozdravila nas je tudi nekdanja izolska županja Breda Pečan, dva srečneža, Dragica Baudek iz Apač in Anton Petrovič iz Pobrežja, ki sta bila to soboto najbližje svojima rojstnima dnevoma, pa sta iz rok direktorja Jožeta Bračiča prejela za nagrado enoletno naročnino za Štajerski tednik. Nekateri so prosti čas izkoristili tudi za prijeten sprehod ob slovenski obali, kjer smo v morju opazili že prve kopalce, tem pa smo se pridružili tudi sami, tako da je bilo tudi tokrat večerno slovo malce težko.
Po povratni vožnji z avtobusi do železniške postaje je kompozicija Vlaka zvestobe krenila proti domu okoli 19. ure, po živahnem in zabavnem dogajanju v vagonih, še posebej glasno je bilo v tistem z bifejem, pa smo osvetljeno veduto ptujskega gradu in Pu-hovega mostu zagledali 20 minut pred polnočjo ter se razšli polni prijetnih občutkov in nekateri od sonca, nekateri pa od česa drugega lepo ogo-reli. Res, lepo nam je bilo. Pa na svidenje na petem Vlaku zvestobe!
M. Ozmec
Ptuj • 18. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Razstava presežkov trka na vrata Evrope
V minoritskem samostanu je od 18. do 21. maja dišalo po dobrotah. Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij, na kateri so slovenske kmetije predstavile svoje najboljše izdelke, nekatere so ponudili tudi v prodajo, je ena najboljših, če že ne najboljša doslej. Ocenili so 1034 izdelkov, podeljenih je bilo 269 zlatih, 254 srebrnih in 216 bronastih priznanj ter 30 znakov kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje.
»Rezultati so dobri, kar kaže na velik potencial razvoja izdelave izdelkov na naših kmetijah. Dobrote imajo v trženju možnost predvsem s kvalitetnimi izdelki z ustrezno zaščito in primerno ponudbo. Z dobrotami slovenskih kmetij je Ptuj vsako leto znova središče kulinarike slovenskega podeželja. Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij je prepoznavna, povezuje celotno Slovenijo in zamejstvo. Želim, da slovensko zakonodajo popravimo in dopolnimo, da bo kmetije vzpodbujala za neposredno prodajo na kmetiji in tudi na stojnicah ob različnih priložnostnih in organiziranih tržnicah. Dobrote so naše bogastvo, ponudimo jih Evropi, ki je z industrializacijo kmetijstva že marsikaj pozabila in izgubila,« je na letošnji razstavi povedal Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora.
Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij ne bogati zgolj našega mesta, ampak je predvsem popotnica pri vrednotenju dediščine naše države, ki na ta način pokaže vse bogastvo in raznolikost številčno tako majhnega naroda, kot je slovenski, je na letošnji razstavi povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan,
Foto: Črtomir Goznik
Iztoka Jarca, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je po razstavi vodila koordinatorica svetovalk za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti v Podravju Terezija Meško.
V predstavitvi Podravja so prevladovale gibanice.
Foto: Črtomir Goznik
Na stojnicah na minoritskem dvorišču in pred samostanom so kmetije prodajale svoje izdelke.
Foto: Črtomir Goznik
ki je prepričan, da bo razstavi potrebno dodati nekaj novih vsebin, jo umestiti v evropski
prostor in preprečiti njeno selitev iz Ptuja. Razstava Dobrote slovenskih kmetij pri-
speva k dvigu kakovosti slovenske podeželske ponudbe, k osveščanju potrošnikov in k dvigu prehrambene kulture. Slovenija se uspešno vključuje v evropski gospodarski prostor, članstvo v EU na slovenskih kmetijah ni povzročilo večjih pretresov. Po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztoka Jarca je pri povečevanju dohodka podeželskih gospodinjstev zelo pomembno združevanje znanja, kapitala
in storitev. Že tradicionalno pa je bil govornik ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, ki je izpostavil prizadevanja zbornice za ustvarjanje takšne družbene in politične klime, ki bo prijazna do kmetov in ki bo tudi omogočala obstoj in razvoj kmetijstva.
Tudi letošnjo razstavo je spremljal bogat kulturni program, v strokovnem delu tri-
je posveti, ki so imeli za cilj podeželje narediti še uspešnejše, predstavile so se Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj, ki je v času razstave že tradicionalno organizirala dneve odprtih vrat, Biotehnična šola Maribor in Živilska šola Maribor, svoje razstavišče je imel tudi Zavod dr. Marijana Borštnarja Ptuj. V palaci-ju ptujskega gradu pa je še na ogled razstava o ajdi Društva gospodinj Draženci.
MG
Turnišče • Kmetijska šola se predstavlja
Pisani dnevi odprtih vrat
V okviru vseslovenske prireditve Dobrote slovenskih kmetij se je že šesto leto zapored s svojimi dejavnostmi predstavljala tudi Poklicna in tehniška kmetijska šola.
Uradno odprtje letošnjih tako imenovanih dnevov odprtih vrat je bilo v soboto dopoldne na posestvu šole v Turnišču; začelo se je s kratkim kulturnim programom ter nagovori, nadaljevalo pa z ogledom zanimivih cvetličnih kompozicij ter razstav, ki so jih v okviru zaključnih izpitov pripravili in pokazali
dijaki cvetličarskega programa. Gostje in ostali obiskovalci so si nato lahko ogledali še demonstracijo dela poljedelskih in vrtnarskih strojev, popoldne pa sta se zvrstili dve delavnici; in sicer na temo priprave pogrinjkov ter izdelovanje zeliščnih in zelenjavnih venčkov.
Nedeljski dan so v kmetij-
Obiskovalci in gostje so si lahko ogledali demonstracijo dela s sejalnikom.
ski šoli posvetili popoldanskemu srečanju in druženju dijakov, staršev in učiteljev, ponedeljek pa je bil namenjen naravoslovnemu dnevu za osnovnošolce, ki so tako lahko pobližje spoznali vsebine izobraževalnih programov kmetijske šole, vodstvo šole pa se je zaključni dan srečalo še s partnerji šole; predstavniki podjetij, kmetij, strokovnih služb in občin.
Ravnatelj Poklice in tehniške kmetijske šole Vlado Korošec je ob tej priložnosti povedal: „Tovrstni dnevi odprtih vrat so odlična priložnost, da vsi zainteresirani, tako učenci kot ostala javnost, lahko pobližje spoznajo, s čim vse se ukvarjamo na naši šoli, ter vidijo tudi rezultate našega dela. To pa je tudi dokaz vpetosti naše šole v okolje, v katerem živimo in katerega navsezadnje vsi skupaj tudi sooblikujemo."
Ptujska srednja kmetijska šola v konceptu rednega izobraževalnega programa
izvaja nižje in srednje poklicno izobraževanje, srednje strokovno izobraževanje ter
poklicno strokovno izobraževanje. Poklici, ki jih lahko dijaki pridobijo glede na vpis v enega izmed programov, pa so naslednji: pomočnik kmetovalca, pomočnik ali pomočnica gospodinje oskrbnice, kmetovalec, kmetovalka-go-spodinja, cvetličar, kmetijski tehnik in kmetijski podjetniški tehnik.
Sicer pa kmetijska šola izvaja tudi programe izobraževanja in usposabljanja odraslih, kjer lahko starejši
pridobijo že navedene poklice, zraven pa še poklicno kvalifikacijo za čebelarja, predelovalca sadja, zelenja-darja, poljedelca, živinorejca, sadjarja in vinogradnika, opravijo pa lahko tudi tečaj varnega dela s traktorjem in priključki, pridobijo izpit za traktor, opravijo testiranje škropilnikov ter pršilnikov in pridobijo potrdilo o znanju iz fitomedicine.
SM
Dijaki - cvetličarji so se na letošnjih odprtih dnevih predstavili z zanimivimi cvetličnimi aranžmaji.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zupan sprejel ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca
Z dobrotami v širši evropski prostor
Po zgledu tradicije iz prejšnjih let je ptujski župan dr. Štefan Čelan tudi letos v okviru 18. razstave Dobrote slovenskih kmetij pripravil sprejem za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije.
V sejni sobi Mestne hiše je 18. maja sprejel novega slovenskega ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca. Ob tej priložnosti so se mu pridružili tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk, presednik organizacijskega odbora 18. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, direktor KGZ Ptuj Slavko Jan-žekovič, direktor Zadružne zveze Slovenije Martin Nose, ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj dr. Vladimir Korošec in nekateri drugi.
Ptujski župan je ob tej priložnosti dejal, da ni daleč, ko bodo Dobrote slovenskih kmetij ena od osrednjih veli-
kih evropskih prireditev, to projektno idejo je potrebno umestiti v širši evropski prostor. Minister za kmetijstvo Iztok Jarc se je zavzel za večjo promocijo dobrot, njihovo zaščito, da bo potrošnik vedel, kaj kupuje. Peter Vrisk je v petek na Ptuju še posebej poudaril, da je ne glede na majhen delež kmetijstva v BDP, le 1,7 odstotka, bistveno več ljudi odvisno od kmetijstva in podeželja, razstava Dobrote slovenskih kmetij pa je najlepši primer in najboljša promocija slovenskih kmetij in podeželja v slovenskem prostoru.
Čeprav je bil v petek na Ptuju nadvse praznični dan, ko naj ne bi govorili o teža-
vah, svečano so odprli tudi najlepši most v Sloveniji, je ravnatelj Poklicne in tehniške kmetijske šole dr. Vladimir Korošec ministra prosil za pomoč. Izgradnja 3,7 km sodobne ceste je terjala davek, šolsko posestvo je prepolovila, izgubili so doberšen del zemljišč, plačila oziroma nadomestnih zemljišč pa še niso dobili.
Slavko Janžekovič, direktor KGZ Ptuj, pa je ob koncu povedal, da je ponosen in vesel, ker je minister za kmetijstvo prišel na Ptuj, da bo pozdravil vse udeležence razstave, kar je velikega pomena za slovenske kmetije in organizatorje vsakoletne razstave.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je v Mestni hiši sprejel ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca s sodelavci. V spomin na obisk mu je podaril ptujski kelih.
Ormož • Za lepši mejni prehod
Lenart • Namesto severne vzhodno obvoznico
Uredili delovno okolje »Nasprotujemo podajanju žogice!«
Pred letom dni smo v Štajerskem tedniku pisali o tem, da si morajo policisti in cariniki na meddržavnem mejnem prehodu Ormož sami poskrbeti za izgled in urejenost mejnega prehoda, na katerem delajo. Stanje se med tem ni nič kaj spremenilo.
Tudi letos so cariniki in policisti sami poskrbeli za zasaditev kakšnih 12 betonskih korit, ki so razporejena po vsem območju mejnega prehoda. Pa ne da bi bili zaposleni takšni ljubitelji cvetja, le neurejenosti in nemarnosti ne prenesejo. In bilo jih je sram delati na prehodu, ki ga "krasijo" prazna cvetlična korita. Že lani so želeli, da jih umaknejo, če za njih država ni pripravljena poskrbeti. Zaposleni namreč svoje delovno mesto doživljajo kot pomembno, saj je prvi vtis o državi, v katero potnik vstopa. Res ni potrebno, da je vsa cvetoča, ni pa primerno, da je
razpadajoča in zanemarjena, kot je to primer s prehodom Ormož. In obljuba, da bodo v nekaj letih uredili nov prehod, tudi ni opravičilo, da se bomo vsa naslednja leta do takrat vdali v usodo. Zaposleni so s pomočjo Stanka Sipka, lastnika cvetličarne Palma, ki se dnevno vozi čez njihov prehod, uredili sramotno stanje. »Vsako leto mi pri prodaji sadik poletnih cvetic določena količina sadik tudi ostane. Ker sem opazil, da so na mejnem prehodu korita spet prazna, sem jim podaril nekaj sadik,« je povedal Stanko Sipek. Zaposleni so sadike posadili in ugled države, ki se
za prehod ne briga, je spet rešen. V primeru mejnega prehoda Ormož gre za vrtičkar-stvo s posebnim pomenom in iskreno upam, da mi prihodnje leto ne bo treba ponovno zabeležiti, da je stanje še vedno nespremenjeno. Urediti pa bo potrebno tudi razsvetljavo, ki je do polovice mostu slovenska, naprej pa hrvaška. Svetilke na naši strani namreč ne gorijo, kot bi bilo treba. Za prijaznejši, lepši in bolj urejen vstop v Evropsko unijo se bo torej potrebno še malo potruditi. Zapuščen mejni prehod Ormož nudi za to več kot dovolj možnosti.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zupan mag. Janez Kramberger v pogovoru z občani
Korita na mejnem prehodu Ormož so spet zacvetela in popravila splošni vtis ob vstopu v EU.
V sredo, 16. maja, se je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger skupaj s sodelavci (v. d. direktorico občinske uprave mag. Vero Damjan Bele, svetovalcem župana mag. Avgustom Zavernikom in podžupanom Francem Krivcem) v prostorih občine Lenart sestal z občani, ki odločno nasprotujejo gradnji razbremenilne ceste - severne obvoznice in zahtevajo gradnjo vzhodne obvoznice.
Občani so povedali, da se strinjajo, da je treba mesto Lenart rešiti pred prometnimi zastoji, nasprotujejo pa podajanju žogice. »Severna obvoznica je zgolj prenos prometa z mojega dvorišča na sosedovo dvorišče v bivalnem naselju v mestu Lenart,« so poudarjali nezadovoljni občani, ki dodajajo, da ne nasprotujejo povezovanju ulic v samem mestu Lenart. A so prepričani, da je primernejša gradnja vzhodne obvoznice, ki bi tovorni promet speljala mimo mesta Lenart do industrijske cone in naprej proti Gornji Radgoni. Občani so tudi poudarili, da se bodo proti gradnji borili z vsemi pravnimi sredstvi. Po njihovem mnenju je gradnja vprašljiva, saj je na trasi razbremenilne ceste na Cmureški cesti tudi zgodovinsko zaščiten objekt, vpisan v register zaščitenih kulturnih objektov.
Župan mag. Janez Kram-berger je povedal, da razume njihov strah, toda z gradnjo vzhodne obvoznice se bo gradnja prestavila za nekaj let. A so občani prepričani, da je boljše dve leti počakati kot zgraditi takšno cesto, za gradnjo katere je več argumentov proti kot za, in dodali, da resnično želijo mesto Lenart rešiti pred prometno preobremenitvijo, vse doslej predlagane rešitve pa bi mesto Lenart še zopet dodatno razdelile in prometno obremenile. Dogovorili so se, da bodo poskušali najti rešitev skupaj z državo.
Zmago Šalamun
Veržej
Osmi občinski praznik
Občina Veržej bo v naslednjih dneh ob svojem osmem prazniku pripravila številne prireditve.
Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj in nagrad najzaslužnejšim občanom bo v soboto, 26. maja, zvečer v prostorih kulturnega doma. Sledil bo vsakoletni Osterčev večer. Pričakujejo nastop znanih domačih in tujih izvajalcev resne glasbe. Praznično bo tudi v četrtek, 31. maja, ko bodo v salezijanskem domu odprli center domače in umetnostne obrti. Sobota, 2. junija, bo v znamenju otroškega festivala in gasilskega tekmovanja. Tega dne bo v večernih urah veselo in zabavno, saj bodo po dvanajstih letih znova zbirali mis narcis. Teden dni kasneje (9. junija) bodo Veržejcipripravili že 18. srečanje krvodajalcev Slovenije, pomurske upokojence pa bodo gostili 14. junija. V soboto in nedeljo (23. in 24. junija) bodo ob sklenitvi praznovanj na sporedu športno-rekreativna tekmovanja. Na igriščih treh lokalnih skupnosti, ki sodijo v občino Ver-žej (Veržej, Banovci, Bunčani) se bo za nogometno žogo podilo 48 mladih ekip, največ domačih in hrvaških, predvidoma pa tudi iz Avstrije in Madžarske.
NŠ
-oto. Vki
Ormož • Dan prometne varnosti
Vsi smo udeleženci v prometu
V torek sta Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Avtocenter Ormož organizirala že tretji Dan prometne varnosti v Ormožu. Na prireditvi so sodelovali različni strokovnjaki s področja prometne varnosti.
Prikaz reševanja pri prometni nesreči je bil zelo realističen in bi bilo zelo dobro, če bi si ga ogledala rizična skupina mladih.
Foto: vki
as
Foto: vki
Danilo Kosi je od nedavnega predsednik medobčinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Najbolj atraktivna je bila gotovo vaja tehničnega reševanja, ki so jo okrog 10. ure uprizorili na vhodu v Avtocenter Ormož. Vajo je pospremilo zavijanje siren in kmalu so se na prizorišču prometne nesreče našli reševalci. V akciji so sodelovali Policijska postaja, prostovoljno gasilsko društvo Ormož, Zdravstveni dom Ormož in Komunalno podjetje Ormož. Ponesrečenca na vaji sta bila hitro deležna vse potrebne strokovne oskrbe. Za tehnično reševanje v primeru prometnih nesreč in reševanju z višine je v PGD Ormož bilo na Igu usposobljenih 12 gasilcev. Ti so s svojim pridobljenim znanjem seznanili tudi druge člane društva, da bi lahko v primeru nesreče večje razsežnosti priskočili na pomoč. Letno opravijo okrog 15 intervencij tehničnega reševanja. Boris Kokol je povedal, da to delo zahteva dobro znanje in usposobljenost, včasih pa je tudi zelo težko, sploh, če je ponesrečenec znanec ali prijatelj. V zadnjem času so za tehnično reševanje tudi zelo dobro opremljeni, saj imajo vozilo HTV z vso potrebno tehniko. V kratkem pričakujejo še en avto z več vode, ki bi bil zlasti uporaben ob razlitjih nevarnih snovi. Pri reševanju so prekinili tok, ki bi lahko povzročil požar in pristopili k reševanju. Bolničarji so najprej ponesrečencu, ki je bil ukleščen v avtu, imobilizirali vrat,
zaščitili so ponesrečenca, da ne bi prišlo od dodatnih poškodb, nato pa zarezali so v vetrobran-sko steklo in kovinske nosilce ter kot pokrov konzerve odvili ostrešje avtomobila. Zavarovali so kraj nesreče s požarno-var-nostnega vidika in cesto, da ne bi prišlo do naleta. Maloštevilni gledalci smo bili fascinirani nad tem, s kako lahkoto je mogoče razžagati avto.
Manjkali so gledalci
Sodelovalo je tudi podjetje Jumicar z mini avtomobili, v katerih otroci na poligonu, opremljenem s prometno signalizacijo, lahko spoznajo, kakšna je dejanska vožnja na cesti. Ob prizorišču so bile tudi stojnice z informacijami v zvezi s prometno varnostjo. Predstavljali so se Avtošola Prah, Zavarovalnica Adriatic, policija, svet za preventivo, ...
Leopold Prah, ki vodi Avto-šolo Prah z desetimi enotami, je bil mnenja, da gre za zelo lepo akcijo, vendar je na njej premalo gledalcev. Opozoril je, da na
slovenskih cestah plačujemo previsok krvni davek, pa ne zaradi neznanja ampak nizke kulture in osveščenosti ljudi. Strinjal se je tudi Danilo Kosi, ki je poudaril, da smo konec koncev vsi udeleženci v prometu, enkrat kot pešci, drugič kolesarji, motoristi, vozniki. Akcije, ki je služila izobraževanju in obveščanju javnosti, bi se moralo udeležiti več ljudi. »Do 13. maja letos na naših cestah že 89 smrtnih žrtev. Ljudje so premalo osveščeni, kaj vse se v prometu lahko zgodi.«
Avtocenter Ormož je bil v vlogi gostitelja. Miran Topolo-vec je povedal, da predstavljajo svojo novo dejavnost - skuterje, ki so zametek motoprograma. V avtocentru, ki bo kmalu praznoval 20. obletnico delovanja, je glavna dejavnost še vedno popravilo, servis in prodaja vozil Renault ter tehnični pregledi. V zadnjem času je v porastu tudi prodaja kmetijskih strojev in traktorjev. V času prireditve so opravljali tudi brezplačne preventivne tehnične preglede za
Foto: vki
Boris Kokol iz enote za tehnično reševanje PGD Ormož: »Naša enota letno posreduje 14-krat, za to smo sedaj, ko imamo vozilo HTV z vso opremo, tudi dobro opremljeni.«
osebna vozila in nudili strokovno svetovanje.
Posebno vlogo je odigrala tudi Policijska postaja Ormož. Predstavila je problematiko hitrosti in alkohola, saj je hitrost še vedno prvi krivec za prometne nesreče, odstotek alkoholizi-ranosti pri prometnih nesrečah pa je v UE Ormož še vedno nad povprečjem v PU Maribor in v Sloveniji nasploh. Prikazali so tudi meritve z laserskim merilnikom, preizkus alkoholizirano-sti z alkotestom, posebno zanimanje pa so poželi motoristi. Viki Klemenčič Ivanuša
Pa brez zamere
Kako širok je Puhov most
Je ali ni?
Pretekli konec tedna je bil za Ptuj velik dan. Mestni in državni veljaki so odprli novogradnjo, o kateri je bilo zadnje mesece, celo leta, v našem mestu največ govora, gostilniških in uličnih debat. Puhov most, novi ponos mesta, je pretekli konec tedna dočakal svoj inavguracijo kot rešitelj mestnega prometnega kaosa in onesnaženja. Stari most, dotrajan in zmahan kot malokateri most v državi, je končno dobil prepotrebno oporo v nižje ležečem, sijočem in postavnem mlajšem bratu. Da, Puhov most je investicija, za katero se zdi, da je javno mestno soglasje glede nje vedno bilo veliko. Seveda, predvsem glede tega, da mesto nov most krvavo potrebuje. Kajti glede lokacije, izvedbe in podobnih tehnikalij mnenja še zdaleč niso bila tako plebiscitar-no usklajena. A zdaj pač je, kar je - most je zgrajen in prestavljat ga menda ne bomo šli. Toda to še ne pomeni, da so zdaj prenehale tudi vse debate in gostilni-ško-pocestne konfrontacije. Prej nasprotno - dobile so nov zasuk in zagon. Če se je prej prepirala predvsem stroka, se zdaj prerekajo predvsem čisto navadni občani, uporabniki Puhovega mostu.
Najbolj pogosto jabolko spora je sedaj namreč širina (in s tem uporabnost) tega arhitekturnega čuda pod Ptujem. Že med samo gradnjo so nekateri izražali sume, da bo predvsem površina, namenjena prometu motornih vozil (torej, oba cestna pasova), preozka. In daje temu tako zato, ker so investitorji hoteli privarčevati in so cestna pasova malce zožili. Kar pa naj bi po mnenju skeptikov bila precej kočljiva zadeva, saj naj bi preko Puhovega mostu rohneli predvsem tovornjaki, ki sedaj ropotajo neposredno ob središču mesta. In kot vsi vemo, te cestne tovorne ladje niso med najbolj vitkimi vozili, ki jih srečamo v prometu. Zato naj bi Puhov most s svojimi gabariti za te orjake predstavljal precej ozko grlo. In seveda, bog ne daj, da bi se kateri izmed teh na mostu pokvaril, saj bi se to ozko grlo ne-produšno zaprlo. Tako imamo zdaj na eni strani tiste, ki so mnenja, da je most povsem dovolj širok, na drugi strani pa tiste, ki se jim most zdi absolutno preozek. In verjemite, debate znajo biti kar vroče in glasne - sam sem v soboto imel priložnost prisostvovati eni izmed teh, ki se sicer ponavadi končajo v glasni izmenjavi enobesednih povedi: "Je!!!" - "Ni!!!" - "JE!!!" - "NIII!!!!" In tako konstruktivno dalje.
A kot rečeno, kar imamo, imamo. Pa če je preozko ali ne. Bolje to, kot pa nič. Upam, da bo most res speljal tovornjake in ostala vozila, ki se ne mislijo ustaviti na Ptuju, okoli mesta. Za to bo sicer še potrebno postaviti primerne prometne označbe (na primer, v soboto sem se po štirinajstdnevni odsotnosti skozi kidričevskigozd pripeljal na Ptuj, pa nisem opazil niti ene table, ki bi tovornjake preusmerjala na novi most, ali jim celo prepovedala vožnjo skozi Ptuj in po starem mostu), da bodo vozniki sploh vedeli, da novi most obstaja.
Puhov novorojeni, želim ti uspešno otroštvo, adolescenco in dolgo življenje.
Gregor Alič
Ormož • Kam med počitnicami? Cirkulane • Odprtje poslanske pisarne
Na tabor v Robanov kot Ob ponedeljkih zvečer za občane
Ormoški planinci organizirajo za vse mlade planince, ki so že končali 2. ali višji razred osnovne šole, vsakoletni, letos že 28. mladinski poletni tabor. Ta bo v Robanovem Kotu od 9. do 14. julija.
Svoj tabor bodo postavili nekje na travnikih ob vodi. Dolina in vsa okolica je bogata tudi s planinskim cvetjem, zaradi manjše obiskanosti kot Logarska dolina, pa tudi z živalstvom. Robanov Kot daje s svojo lego v osrčju Savinjskih gora izhodišča za vzpone vseh težavnosti. Program bo potekal ves dan, napolnjen pa bo s celodnevnimi izleti na okoliške hribe, planinsko šolo, spoznavanjem okolice, kopanjem, tekmovanji v športnih igrah in orientaciji, plezanjem, kurjenjem tabornega ognja, družabnimi večeri, delavnicami.
Prispevek za tabor je 130 evrov in je plačljiv v dveh obrokih, od katerih prvi znaša 80 evrov. Dru-
Državnozborski poslanec Branko Marinič je v začetku prejšnjega tedna dobil še eno delovno lokacijo. Ob ponedeljkih zvečer bo poslej uradoval tudi v občinskih prostorih v Cirkulanah.
gi otrok iz iste družine je, če so starši člani društva, deležen 20 evrov popusta. Izpolnjene prijavnice z vplačilom prvega obroka sprejemajo na sedežu PD Maks Meško oziroma pri mentorjih planinske vzgoje po osnovnih šolah do 15. junija. Drugi obrok se plača ob prihodu v tabor. Za starše z otrokom je polna cena 150 evrov, če pa je otrok toliko samostojen, pa je cena 80 evrov. Prispevek društva je 40 evrov po otroku.
Vse ostale informacije bodo natančno podane na sestanku, ki bo organiziran približno en teden pred začetkom tabora in pri mentorjih planinske vzgoje po osnovnih šolah.
vki
Mariničev ponedeljkov delavnik se bo tako začel v pisarni v ptujski mestni hiši, nato v pisar-
ni občine Videm, popoldne v Kidričevem, zvečer med 18. in 20. uro pa bo na voljo še obča-
Novo poslansko pisarno v Cirkulanah sta uradno odprla tamkajšnji župan Janez Jurgec in poslanec Branko Marinič.
nom Cirkulan.
Ob krajši slovesni otvoritvi poslanske pisarne v Cirkulanah je Marinič me drugim povedal: „Morda se komu nova poslanska pisarna zdi brez pomena, vendar je še kako pomembno, da poslanec vzpostavlja in ohranja stike s svojimi neposrednimi volivci, hkrati pa jim posreduje informacije, ki jih želijo ali potrebujejo. Prav to sta tudi temeljna namena in cilja mojega dela v tukajšnji in vseh ostalih poslanskih pisarnah; prvič, da se neposredno lahko seznanjam s specifičnimi težavami posameznih okolij in kolikor je v moji moči tudi pomagam. Ni tako nepomembno, da me ljudje, občani, sproti obveščajo ali opozarjajo na kakš-
no problematiko, še zlasti, ko gre za vprašanje oblikovanja zakonodaje, saj lahko s pravočasnimi in utemeljenimi argumenti vplivam na morebitne popravke predlogov zakonov. Po drugi strani je ravno tako pomembno, da občanom sproti posredujem informacije, ki jih zanimajo in jim poskušam pomagati ali svetovati, kako rešiti morebitne težave."
Poslanska pisarna v prostorih občine Cirkulane sicer ni poseben prostor; Marinič bo uradoval kar v županski pisarni, iz doslej nabranih izkušenj pa je še povedal, da naj se vsi, ki bi ga želeli obiskati v času uradnih ur, najprej najavijo pri občinski upravi v izogib čakanja.
SM
Foto: SM
Ankara • Guel pozval Sarkozyja k spoštovanju dogovorov EU - Turčija
Turki proti Sredozemski uniji
Turški zunanji minister Abdulah Guel je pozval novega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, naj spoštuje dogovore, ki so bili doseženi med pristopnimi pogajanji Turčije z Evropsko unijo. Prav tako je Guel izrazil nasprotovanje predlogom Sarkozyja, da bi vzpostavili Sredozemsko unijo, ki bi pospešila sodelovanje v regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Turčija je država, ki je začela pogajanja o članstvu z EU. Pogajanja so se začela na podlagi odločitve, ki jo je EU podprla soglasno, torej tudi Francija. Postavljanje ovir temu procesu bi pomenilo kršenje obljub, ki so bile dane v preteklosti, vendar mislim, da do tega ne bo prišlo" je po poročanju turške tiskovne agencije Anatolia dejal Guel.
Sarkozy, ki je kot novi predsednik francoske republike zaprisegel v sredo, je oster nasprotnik turškega vključevanja v EU. Kot trdi, je večina turškega ozemlja v Aziji in z vključitvijo Turčije bi ideja o enotni Evropi zvodenela, saj Evropa ne sega tako daleč na vzhod. Zato bi bilo po mnenju Sarkozyja potrebno s Turčijo vzpostaviti neke vrste "privilegirano partnerstvo" z EU, ne pa jo polnopravno vključiti v povezavo.
Sarkozy je tudi zagovornik ideje o vzpostavitvi Sredozemske unije, ki bi vključevala države okoli Sredozemlja, vključno s Turčijo, in ki bi krepila regionalno sodelovanje. Toda v Turčiji je ta predlog naletel na neodobravanje, ker je to po njihovem mnenju zgolj načrt za odvrnitev turških interesov po vključitvi v EU. "Turčija je ena izmed sredozemskih držav, vendar pa je sodelovanje v Sredozemlju eno, sodelovanje znotraj Evrope pa nekaj drugega," je dejal Guel.
Sicer je Sarkozyja pred nasprotovanjem turškemu članstvu v EU v torek opozoril tudi turški premier Recep Tayyip Erdo-gan. Kot je dejal, bi se s temi stališči lahko v Turčiji okrepila protievropska čustva, to pa bi lahko škodilo tudi dvostranskim odnosom.
Zagreb • Ribiška politika
Hrvaški ribiči zahtevajo pravila igre za ERC
Foto: internet
Predsednik ceha ribičev pri Hrvaški obrtni zbornici Tonči Božanič je na minuli novinarski konferenci v Zagrebu od hrvaške vlade zahteval čimprejšnji začetek izdelave pravil za ribarjenje in izvajanje ribiške politike v hrvaški zaščitni ekološko-ribolovni coni (ERC) v Jadranu. Kot je dejal, ni veliko časa, ker je sabor decembra lani sprejel polno uveljavitev ERC tudi za članice Evropske unije najpozneje do 1. januarja 2008. Vlada pa je ustanovila delovno skupino, ki naj bi uredila to vprašanje.
Božanič je povedal, da so ribiči vladi poslali svoje predloge za pravila igre v ERC. Kot je dejal za STA, ribiči zahtevajo določanje števila ladij in ribičev, ki bodo lahko dobili dovolilnice za ribarjenje v ERC po njeni polni uveljavitvi, ter omejitev moči ladij in njihove velikosti.
Po njegovih besedah so predlagali tudi, da del ERC velja le za hrvaške ribiče, in sicer do vstopa Hrvaške v EU. "Želimo pokazati, da je ta del morja, za razliko od morja naših sosedov, mogoče ohraniti za dolgoročno uravnoteženo ribarjenje," je dejal Božanič. Kot je dejal, gre za območje od osem navtičnih milj v ERC ali najmanj polovico pasu, če
je ta manjši od osem navtič-nih milj.
Božanič je dodal, da so predlogi ribičev strokovni in da iščejo dolgoročne rešitve. "Nihče ne postavlja pod vprašaj zgodovinske pravice slovenskih ribičev, ki bodo lahko lovili ribo še naprej, ampak po določenih pravilih. Zavedamo se, da bo to morje enkrat tudi skupno morje v EU," je še izjavil Božanič. Dodal je, da hrvaški ribiči z območja Buj dobro sodelujejo s slovenskimi kolegi. "Želimo, da se državi dogovorita, ker odprta meddržavna vprašanja ustvarjajo le nove probleme, za katere bi želeli, da se že enkrat uredijo," je povedal Božanič.
Hrvaški ribiči od vlade zahtevajo tudi, naj jim razloži del aprilske resolucije Sveta EU, ki govori o odprtih obmejnih vprašanjih s Slovenijo in omenja zapisnik srečanja državnih sekretarjev Hrvaške, Slovenije in Italije 4. junija 2004 v Bruslju, ki predvideva izogibanje enostranskim potezam glede razglasitve ERC. "Zavedamo se, da resolucija ni obvezujoč pravni dokument, ampak ne podcenjujemo njegove teže, ker je polna uveljavitev ERC morda vprašljiva," je povedal Božanič.
Predstavniki Evropske komisije so večkrat opozorili Hrvaško, da od nje pričakujejo spoštovanje zavez in izogibanje enostranskim potezam glede razglasitve eRc. Hrvaška diplomacija je odgovorila, da se Hrvaška o ERC pogovarja z vsemi zainteresiranimi stranmi, kar je pritrdil tudi evropski komisar za širitev Olli Rehn. Evropska komisija je medtem poudarila, da mora Hrvaška to obvezo spoštovati, ker je to bil eden izmed pogojev za pridobitev statusa kandidatke za vstop
v EU.
Hrvaški premier Ivo Sana-der je decembra lani dejal, da obstaja le beležka, v kateri Hrvaška kot zrela demokratična država v duhu mednarodne politike informira komisijo o odločbi sabora, ki je 3. junija 2004 umaknil določilo ERC za članice EU, torej tudi za Slovenijo in Italijo. "Gre za beležko in ne dogovor s sestanka 4. junija, ki so jo podpisali predstavniki komisije, Hrvaške, Italije in Slovenije," je dejal Sanader.
Slovenija • Razvojni trendi podjetij
Slovenska podjetja merijo predvsem na Moskvo, St. Petersburg in Sibirijo
Rusija je ogromen trg, saj gre za največjo državo na svetu in po številu prebivalstva tudi največjo državo v Evropi. Država v zadnjem desetletju doživlja hitro gospodarsko rast, ki se je v zadnjih letih zaradi visokih cen energentov in kovin ter tudi zaradi prebujanja ostalih gospodarskih sektorjev še pospešila. Pričakovati je, da bo Rusija tudi v prihodnjih letih obdržala eno največjih stopenj gospodarske rasti na svetu, kar bo spodbudilo rast osebnega prihodka in kupne moči. Glede na trenutne trende je moč pričakovati, da bo Rusija do leta 2030 postala šesta največja svetovna gospodarska sila na svetu.
To pomeni večje možnosti za nastopanje tudi slovenskih podjetij, ki so zdaj usmerjena predvsem v Moskvo in Moskovsko regijo, območje okrog St. Peterburga, mesta južno od Moskve, predvsem
večja industrijska središča, kot so Tula, Rjzan in Voronež, in delno tudi v vzhodno Sibirijo. Ob začetku tranzicije v Rusiji so slovenska podjetja poslovala predvsem z Moskvo, vendar so kasneje svoje dejavnosti razširila tudi na druge dele države, tako da je osredotočenost slovenskih podjetij na Moskvo oziroma St. Petersburg kljub slovenskemu vstopu v Evropsko unijo manjša kot pri izvozu v nekatere tradicionalne slovenske partnerice, npr. severovzhodno Italijo in Bavarsko v Nemčiji.
Moskva z Moskovsko regi-joa oziroma Moskovsko oblastjo je gospodarsko najrazvitejši del Rusije, samo mesto Moskva pa je po akumuliranem kapitalu eno najbogatejših tudi na svetu. V mestu na letni ravni samo za gradbeništvo namenijo od 12 do 15 milijard dolarjev, mesto samo pa je središče ruske kemične, metalurške, prehrambene, tekstilne in pohištvene industrije. Moskva je tudi glavna odskočna deska za slovenska podjetja za krepitev navzočnosti v drugih delih države, kljub vsemu pa velika večina slovenskih podjetij pri prodaji svojih izdelkov ne more zaobiti Moskve in Moskovske regije. Poslovna pravila v Moskvi so podobna kot v drugih delih države, zaradi številne domače in tuje konkurence še bolj zaostrena. Rusija je sicer v vseh pogledih trg izzivov, na katerem je razvpita birokracija, relativno šibak pravni sistem, tuja podjetja pa se zaradi velikosti države, ki se razteguje čez 10 časovnih pasov, soočajo tudi s precejšnjimi izzivi na področju distribucije.
Pri poslovanju v Moskvi in Rusiji na splošno lahko slovenska podjetja tako kot ostala naletijo tudi na težave pri pridobivanju različnih certifikatov in standardov ter na različne carinske ovire. Velikokrat je težko najti tudi dobro usposobljene lokalne partnerje in delavce, kljub temu, da je delovna sila v Moskvi zelo dobro izobražena in kvalificirana.
STA
Bolgarija • HSE kupuje termoelektrarno
Rousse v slovenski lasti?
Ministrstvo za gospodarstvo je danes Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) podalo pozitivno mnenje k projektu nakupa bolgarske termoelektrarne in toplarne Rousse. S tem je bil storjen pomemben korak k nakupu tega energetskega proizvodnega objekta, na katerem je HSE delal od septembra 2006, menijo v holdingu. Za začetek postopka za najem kredita za omenjeno investicijo sedaj čakajo le še pozitivno mnenje ministrstva za finance, so sporočili iz HSE. Ponudbo za nakup TE-TO Rousse je HSE oddal 17. novembra 2006, 6. decembra 2006 pa je bil uradno razglašen za prvo uvrščenega ponudnika. Pogajanja so bila končana 20. aprila 2007.
Odločitev o nakupu vseh delnic bolgarskega podjetja je v skladu z glavnimi strateškimi usmeritvami HSE, saj projekt dosega zahtevano stopnjo donosnosti, HSE pa bo s projektom nakupa TE-TO Rousse povečal nabor svojih proizvodnih virov za 400 megavatov. Hkrati bo lasten proizvodni vir v Bolgariji omogočil hitrejšo širitev obsega trgovanja z električno energijo v tem delu regije ter prenos električne energije tudi v smeri proti Sloveniji, pojasnjujejo v holdingu. HSE bo po lastnih navedbah pridobil termoenergetski objekt v dobrem tehničnem stanju in z usposobljenimi kadri, z njim pa bo stopal v smeri strateške usmeritve, postati eden izmed vodilnih trgovcev z električno energijo v jugovzhodni Evropi. Kot državna družba holding za nakup potrebuje soglasje države, zato so finančno ministrstvo zaprosili zanj, slednje pa rabi soglasje ministrstva za gospodarstvo.
LJUBLJANA - Naftna in plinska skupina OMV je v prvem četrtletju ustvarila 401 milijon evrov čistega dobička, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se sicer v omenjenem obdobju povečali za sedem odstotkov in so znašali 4,6 milijarde evrov. K dobičku družbe je največ prispevala prodaja plina. Dobiček od prodaje plina se je namreč kljub 21 odstotnemu upadu prodaje povečal za 140 odstotkov in znaša 79 milijonov evrov. Za investicije so v OMV v prvih treh mesecih namenili 528 milijonov evrov, kar je več kot lani, večino, 250 milijonov evrov, pa so namenili področju raziskav in proizvodnje, večinoma v razvoj novih naftnih polj v Romuniji, Avstriji, Veliki Britaniji in na Novi Zelandiji. BRUSELJ - Največji svetovni proizvajalec jekla Arcelor Mittal je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 1,72 milijarde evrov dobička, kar je za 40 odstotkov več kot v enakem obdobju leto poprej. S tem je ta lani nastali koncern, ki večji dobiček pripisuje višjim cenam jekla, presegel tudi pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 1,5 milijarde evrov dobička. Prihodki od prodaje so se v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem, ko Arcelor in Mittal sicer še nista bila združena in sta poslovne rezultate objavila ločeno, povečali za 17 odstotkov na 18,67 milijarde evrov. Analitiki so pričakovali dobiček v višini 18,1 milijarde evrov.
BRUSELJ - Belgijska bančna in zavarovalniška skupina KBC, ki je 34-odstotna lastnica Nove Ljubljanske banke, največje banke v Sloveniji, je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 997 milijonov evrov čistega dobička. Čisti dobiček iz osnovne dejavnosti se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem povečal za 38 odstotkov na 781 milijonov evrov. Poslovni rezultat je bil za odstotek boljši tudi v primerjavi z izredno uspešnim prvim lanskim četrtletjem. Rast v letošnjem prvem četrtletju je bila visoka zlasti v srednji in vzhodni Evropi. Dosegla je 21 odstotkov na letni ravni, so zapisali v KBC. "Leto se je začelo dobro, poslovanje je celo preseglo naša pričakovanja," je dejal prvi mož skupine KBC Andre Bergen. Po njegovih besedah je rast poslovanja ostala trdna na vseh področjih, ugoden trend pa so ohranili tudi pri stroških.
TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Sony je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo letos marca, ustvaril za 69 milijard dolarjev prihodkov, 10 odstotkov več kot leto poprej. Družba je v zadnjem četrtletju poslovnega leta, v obdobju januar - marec, zabeležila za 16,8 milijarde dolarjev prometa, za 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ob tem pa ustvarila 563 milijonov dolarjev izgube. Nekateri analitiki pričakujejo, da bo Sony kljub omenjeni trimesečni izgubi v lanskem poslovnem letu ustvaril rekordnih 2,7 milijarde dolarjev dobička. Izguba v zadnjem četrtletju poslovnega leta je posledica visokih stroškov razvoja igralnega aparata PlayStation 3, ki ga je družba na trg poslala novembra lani, zaenkrat pa prodaja ni dala želenih rezultatov. V podjetju so za prihodnje mesece bolj optimistični, saj naj bi se prodaja televizorjev z ravnimi ekrani in nekatere druge elektronike močno povečala.
MADRID - Španski telekomunikacijski operater Telefonica je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 1,26 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej. Prihodki družbe so se v enakem primerjalnem obdobju povečali za 15 odstotkov na 13,75 milijarde evrov. K izboljšanju poslovnih rezultatov Telefonice je po pojasnilih podjetja pripomogla rast tako na področju storitev mobilne telefonije kot fiksne telefonije in širokopasovnega dostopa do interneta. Telefonica, največje telekomunikacijsko podjetje v Španiji in Latinski Ameriki, je sicer konec prvega četrtletja po vsem svetu imela 206,5 milijona uporabnikov, kar je za 11 odstotkov več kot pred letom dni.
VARŠAVA - Poljski energetski gigant PKN Orlen je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril za 3,5 milijarde evrov prihodkov, 18,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček družbe se je v enakem obdobju močno znižal, in sicer z 98 milijonov evrov, kolikor je znašal v prvem lanskem četrtletju, na 37 milijonov ev-rov. Nižji dobiček PKN Orlen je posledica visoke izgube, ki jo je zabeležila hčerinska družbe iz Litve Mazeikiu Group in je znašala 88 milijonov evrov. Ta družba, ki ima največjo rafinerijo nafte na Baltiku, PKN Orlen jo je prevzel lani, je izgubo ustvarila zaradi požara, ki je v rafineriji izbruhnil konec lanskega leta. ZAGREB - Največja hrvaška naftna družba Ina je v prvem četrtletju letos ustvarila za 4,99 milijarde kun (682 milijonov evrov) prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Ina je nižje prihodke ustvarila zaradi nižjih cen surove nafte, manjše prodaje kurilnega olja in močnejše konkurence na trgu BiH, je sporočila Ina. Družba je v omenjenem primerjalnem obdobju ustvarila za 27 odstotkov manj čistega dobička, kije dosegel za 186 milijonov kun (25,4 milijona evrov).
Sarajevo • 12 let po vojni v BIH
Tunel upanja, ki je rešil okoli 300.000 življenj
Med obiskom slovenskega vojaškega kontingenta Unproforja v Sarajevu smo si udeleženci dvodnevne strokovne ekskurzije, ki jo je pripravilo ptujsko območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, ogledali tudi znameniti 800 m dolg predor, ki mu pravijo"tunel upanja", ker je v času vojne v okupiranem in obleganem mestu rešil življenja okoli 300.000 Sarajevčanov.
Na butmirski strani „tunela upanja" v hiši družine Kolar, pod katero je vhod v odrešujoč tunel, je danes urejen spominski muzej, ki ga vodi kar družina Kolar. Glava družine, oče Bajro in njegov sin Edis, ki sta bila v času vojne pripadnika vojske BIH, govorita o tunelu z globokim spoštovanjem in obenem z velikim ponosom, ker jima je ob pomoči vse družine uspelo zbrati in ohraniti tudi številne avtentične predmete, s katerimi so v času vojne tunel kopali. V zgornjem delu hiše, nad vhodom v predor, pričajo o vojnih časih razstavljene uniforme, predmeti in orodja ter predvsem številne fotografije in dokumenti; za obiskovalce pa so pripravili tudi pretresljiv 20-minutni ogled dokumentarnega filma s pretresljivimi avtentičnimi posnetki iz najtežjih časov Sarajeva. In tako skupaj obujamo spomine ...
V času pred vojno v BIH je imela tedanja JLA v Sarajevu najmanj 10 vojašnic, ki so bile polne orožja in tankov, zato niso verjeli, da se ji bo kdo zoperstavil. Sprva se je jugoslovanska vojska postavila na stran Slobodana Miloševica in njegove ideje nacional-komunizma. Z izgovorom, da poskušajo zaščititi mesto pred „sovražnikom", so okrog Sarajeva začeli z razporejanjem vojne mehanizacije. Vendar Sarajevčani tega niso razumeli in niso verjeli, da je sovražnik pravzaprav jugoslovanska vojska, skupaj z dobro oboroženimi para-vojaškimi enotam Radovana Karadžica, ki je bil Miloševi-cev človek, zadolžen za pro-vokacije med narodnostmi, prek katerih naj bi prišlo do spopadov znotraj Bosne. Razmere v Sarajevu, katerega okupacija se je s strani tedanje jugoslovanske vojske in
Foto: M. Ozmec
Oče Bajro Kolar in sin Edis s spominsko knjigo Ptuj in leto 1991, ki sta jo prejela od ptujskih veteranov.
paravojaških formacij Srbije in Črne gore ter dobro oboroženega lokalnega srbskega prebivalstva pričela 5. aprila leta 1992. Od takrat do konca vojne leta 1995 so Sarajevo in njegovi prebivalci doživljali teror, ki si ga svet in Evropa na pragu 21. stoletja nista mogla niti zamisliti.
Kar 43 mesecev je trajala borba nič krivih ljudi za golo preživetje in obstanek ter ideje samega mesta, ki so ga zločinci poskušali uničiti ter spremeniti v nekaj, kar Sarajevo ni bilo nikoli v zgodovini. Po izbruhu vojne so bile razmere v Sarajevu izredno težke, kajti Srbi so ob pomoči jugo armade brez večjih težav zavzeli naselja okoli glavnega mesta, Ilidžo, Dadžiče, Vogošče, Ilijaš in Grbavico, okupacija sarajevskega letališča pa je mesto popolnoma odrezala od svobodnih ozemelj. Zaradi prekinitve dovajanja vode, plina in električne energije ter zaradi prekinitve telekomunikacijskih zvez, pomanjkanja hrane in zdravil ter pod stalnim topovskim in ostrostrelskim ognjem iz okoliških hribov je bilo tedaj Sarajevo kot neke vrste koncentracijsko taborišče, saj so bili njegovi prebivalci ujetniki, povrhu vsega pa obsojeni
na propad, smrt in pregnanstvo.
A želja po življenju ter neizmerna volja in pogum so vendarle premagali nekajkrat močnejšega in do zob oboroženega sovražnika. Tudi svet ni mogel več prenašati terorja in tako so julija leta 1992 Združeni narodi uspeli od srbskih sil sporazumno prevzeti sarajevsko letališče ki so ga pričeli uporabljati za dostavo humanitarne pomoči. Letališko stezo, ki je potekala kot ločnica med obleganim mestom in svobodnim ozemljem, so obupani Sarajevčani proti volji Združenih narodov, v glavnem prek noči pričeli uporabljati kot komunikacijo. Žal pa je to nočno tekanje postalo pravo morišče, saj so ljudje, ki so bežali pred transporterji Združenih narodov umirali v objemu bodeče žice, ob preskakovanju globokih jarkov, daleč največ pa so jih pobili srbski ostrostrelci, ki niso poznali milosti. Nekaj sto ljudi je umrlo, ker je poskušalo priti do prepotrebne hrane, svojih sorodnikov in do orožja.
Ker je pretekanje letališke steze postajalo vse bolj nevarno in ker je bila s tem onemogočena nujno potrebna oskrba s hrano in orožjem,
Foto: M. Ozmec
Takšen je še danes ohranjen del 800 m dolgega tunela z butmirske strani, ki vodi pod letališko stezo.
so pogumni Bošnjaki pričeli razmišljati o gradnji predora pod letališko stezo, načrt, ki je bil sprva videti povsem nemogoč, se je z veliko mero vztrajnosti trdne volje in hrabrosti pričel realizirati s tem, ko je poveljstvo bosanske vojske izdalo ukaz o izdelavi načrta za izkop tunela. V začetku leta 1993 je več kot 150 pripadnikov Armade BIH in civilne zaščite, ki so pričeli kopati iz obeh strani, imelo en sam cilj, da se globoko pod zemljo čim prej srečajo in tako zagotovijo varen prehod iz obkoljenega mesta.
Izgradnje 800 metrov dolgega, okoli meter širokega in okoli 1,60 m visokega tunela je trajala natanko 4 mesece in 4 dni, njegovi graditelji iz obeh strani so si 30. julija segli v roke. Tedaj je skozi mračni prehod v Sarajevo posijal žarek svetlobe in upanja, ki je bil v nadaljevanju dovolj, da je ljudem v vojni podaril novo moč v borbi za obstanek.
Tunel D-B, kot so ga poimenovali, ker je povezal Do-
brinjo z Butmirjem, so uporabljali v glavnem kot vojaško komunikacijo, saj je bil prek njega omogočen premik sil in sredstev, ki so jih nujno potrebovali za potrebe vojske BIH. V obkoljeno in lačno mesto so pričeli prenašati in prevažati nujno potrebno hrano za obupano in izčrpano prebivalstvo, skozi tunel pa so napeljali tudi telefonsko žico, cevovod za dovod nafte, nekoliko pozneje pa so položili tudi visokonapetostni kabel, po katerem je v mesto prihajalo tudi 19 megavatov električne energije.
Kljub vsakodnevnemu obstreljevanju srbskih in para-vojaških sil je skozi predor prešlo na tisoče Sarajevčanov, ki so prihajali v zaselek Butmir po hrano, ki je prek planine Igman prihajala iz hrvaške smeri. Obstreljevanje srbskih ostrostrelcev, eksplozije bomb in granat ter blato in voda v tunelu niso zanje predstavljali nobene ovire, čeprav so bili mnogi naloženi s težkimi bremeni,
kajti njihov cilj je bil, da bi Sarajevo in njegovi meščani preživeli obleganje in ljudstva, ki je imelo neizmerno željo po tem, ni mogel nihče ustaviti in tako je bilo s pomočjo tunela rešenih okoli 300.000 ljudi.
Vsekakor je sarajevski vojni tunel simbol človeške požrtvovalnosti, odločnosti in poguma ter kot takšen je edini primer v svetu. Nobeno mesto na svetu ni preživelo tako dolgega obleganja in Sarajevčani vedo, da je bila pri tem odločujoča vloga tunela. Zaradi tega bo zgodba o odrešilnem tunelu večno zapisana na straneh bosansko-hercegovske zgodovine. Kljub grenkim spominom domačini in Bošnjaki radi prihajajo tja, da oživljajo spomine, drugi obiskovalci pa tudi zato, da se lahko prepričajo, kako lahko zaradi majhnega, ročno izkopanega tunela preživi vse mesto.
M. Ozmec
Družina Kolar je v svoji hiši uredila spominsko sobo s številnimi fotografijami, predmeti, dokumenti in spominki iz najtežjih časov.
Ostanki orožja, opreme in predmetov iz časov vojne v obleganem Sarajevu.
Ptuj • Regijska prireditev Evropa v šoli
Uroš Sitar, nacionalni nagrajenec
Natečaj Evropa v šoli poteka pod okriljem Sveta Evrope že vrsto let v mnogih evropskih državah. Ustvarjalci se pomerijo na različnih področjih - literarnem, likovnem, fotografskem, internetnem in letos prvič tudi raziskovalnem. Najboljše izbrane izdelke iz regij nato pošljejo nacionalnim komisijam. Dijaku Ekonomske šole Ptuj Urošu Sitarju je letos uspelo dobiti 1. nagrado na literarnem področju med srednješolci.
Priznanja za sodelovanje so učencem in mentorjem, ki so se udeležili natečaja, podelili v sredo, 16. maja, ob 17. uri v CID-u na regijski prireditvi Evropa v šoli. »Natečaj je namenjen spodbujanju otrok in mladih k razmišljanju o evropskih temah, ki povezujejo sodobno Evropo in zadevajo življenje ljudi v tej več-kulturni skupnosti. V Sloveniji natečaj koordinira nacionalni odbor, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije. Za območje Spodnjega Podravja projekt koordinira Center interesnih dejavnosti Ptuj, ki povabi k ustvarjanju vse osnovne in srednje šole z območja upravnih enot Ptuj, Ormož in Lenart,« je dejala strokovna delavka ClD-a Nevenka Gerl. V letošnjem letu je natečaj na območju Ptuja, Ormoža in Lenarta odlično uspel. Na naslov regijskega koordinatorja so prejeli 107 izdelkov, ki jih je
izdelalo 113 avtorjev s pomočjo 26 mentorjev. Strokovne komisije so nato izbrale tista likovna, literarna, fotografska dela ter raziskovalne naloge, ki so zastopali naše območje na nacionalni ravni. Izbranih avtorjev je bilo 28, med njimi pa je tudi prejemnik nacionalne nagrade, dijak 4. letnika Ekonomske šole Ptuj Uroš Sitar, ki je dobil 1. nagrado na literarnem področju med srednješolci.
Za nagrado se je Uroš odpravil na večdnevno ekskurzijo v Strasbourg, kjer si je skupaj z ostalimi dobitniki nagrad iz srednjih šol ogledal osrednje institucije Sveta Evrope in sodeloval na simulaciji evropske parlamentarne razprave.
Poleg tega Uroša čaka še brezplačna udeležba na mednarodnem mladinskem taboru, ki bo med poletnimi počitnicami v Nemčiji.
Prireditev v CID-u so, kjer
so ustvarjalcem in njihovim mentorjem podelili priznanja, popestrili glasbeniki Andrej in Klemen z Glasbene šole Karol Pahor ter recitatorka z Osnovne šole Olge Meglič Jasmina
Kokol. Prisotne pa je nagovoril tudi podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, ki je poudaril, da je pomembno, da otroci svoja znanja razvijejo čim prej.
Dženana Bečirovič
Ormož • Prvo medobčinsko tekmovanje
Kaj veš o prometu?
V sredo, 16. maja, je na osnovni šoli Ormož potekalo prvo medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki ga je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
K sodelovanju so povabili vse osnovne šole na območju UE Ormož in tudi gimnazijo. Povabilu so se odzvale in na tekmovanju sodelovale štiri ekipe iz osnovnih šol Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Miklavž in Ormož. Vsaka ekipa je štela po štiri tekmovalce, starejše od 11 let. Najprej so tekmovalce testirali na računalniških polah, kjer so lahko pokazali, kakšno je njihovo teoretično znanje. Kasneje so testirali njihovo spretnost na spretnostnem poligonu, sledila pa je še ocenjevalna vožnja. Proga ocenjevalne vožnje je bila dolga 1460 metrov in je vodila po mestnih ulicah. Na njej je bilo pet kontrolnih točk, kjer
Sproščeno vzdušje pred pričetkom ocenjevalne vožnje.
so sodniki opazovali spoštovanje cestno-prometnih predpisov pri vožnji. Najboljši rezultat je dosegel Luka Šavora iz OŠ Središče ob Dravi, ki si je privozil le 35 kazenskih točk. Enako število kazenskih točk je imel tudi Grega Ivančič iz OŠ Ormož, ki pa je večino kazenskih točk dobil pri ocenjevalni vožnji in se tako uvrstil na drugo mesto. Tretji je bil Luka Fekonja, prav tako iz OŠ Ormož. Zanimivo je, da so štirje najbolje uvrščeni tekmovalci opravili testiranje brez napake, dva pa tudi ocenjevalno vožnjo. Ekipno je slavila OŠ Ormož (196), druga je bila ekipa OŠ Središče ob Dravi (235) in tretja OŠ Miklavž (332). Luka Šavora se je tako uvrstil tudi na državno tekmovanje, kjer tekmovalci iz UE Ormož zadnjih pet let dosegajo izredno dobre rezultate. Pred dvema letoma je bil iz naših krajev celo državni prvak. Tekmovalci so prejeli pokale, medalje, diplome in praktične nagrade ter čelado. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Arsana pripravila četrti koncert
Mladi glasbeniki z bogatimi izkušnjami
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je v sredo, 16. maja, ob 20. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu organiziralo koncert mednarodnega komornega orkestra Savitra.
Orkester sestavljajo domači in tuji ambiciozni profesionalni glasbeniki, ki delajo pod umetniškim in dirigentskim vodstvom Matjaža Rebolja. Rebolj je solo oboist Slovenske filharmonije, svoj prvi simfonični orkester pa je ustanovil pri 18. Solistično se udejstvuje na domačih in tujih odrih s priznanimi orkestri in dirigenti. Od leta 2005 je glavni dirigent komornega orkestra Savitra, katerega namen je združevati izredne umetnike po vsem svetu, ki se poleg vrhunske umetnosti zavzemajo za humanost, ekologijo, nenasilje, pomoč drugim ter ravnovesje v svetu. V lanski
Foto: Dženana Bečirovič
Orkester Savitra je priznan po celi Evropi.
sezoni so se predstavili na petih koncertih, ki so bili izredno uspešni, na enem izmed koncertov se jim je kot solist pridružil tudi svetovno priznani saksofonist Jean Yves Formeau, ki je orkester še posebej pohvalil. Društvo za glasbeno umetnost Arsana, ki je bilo ustanovljeno lani, aktivno dela na več projektih. Junija prirejajo v sodelovanju s CID-om in Glasbeno šolo Karol Pahor - glasbene delavnice za mlade skupine. Julija pa se nam obeta klavirski seminar, ki se bo zaključil s koncertom na ptujskem gradu.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
John Shors
Pod marmornim nebom
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2007 (Zbirka Oddih)
Ob vse toplejših dneh, ko bo pomlad neopazno spolzela v poletje in ko zadiši pričakovanje dopustniških dni, nam že kakor po navadi pride v bralno zavest, da bi posegli po sproščujo-čem, vendar še vedno radoživem in vešče napisanem delu, in če odmislimo Belo Masajko in podobno »lektiro«, je ponudba iz zbirke Oddih taka, ki daje slutiti, da vendar v prostočas-nih bralnih užitkih ne bomo udarili mimo. V letošnjem letu se bodo zvrstile: Upiranje Anite Shreve, zatem najodmevnejša nizozemska uspešnica zadnjih let Ko ženska obišče zdravnika, Turška strast, zgodba o ženski, ki jo obsede nevaren moški, Erice James Ljubezen in predanost, Sue Monk Kidd Skrivno življenje čebel (že za oddih in odkupljene filmske pravice), Danielle Steel Hiša, Izgubljena čast super produktivne Amande Quick, Dve deklici v modrem Mary Higgins Clark in Pod marmornim nebomJohna Shorsa. Tudi med naštetimi so nihanja v kakovosti kar precejšnja, kar pa pri tovrstnem pisanju in branju ni odločujoča prvina. Zgodovinska romanca Pod marmornim nebom je sicer prvenec ameriškega potopisca in raziskovalnega novinarja, vendar kaže, da mu ne bo potrebno več opravljati prejšnjega poklica. Tadž Mahal je bil zgrajen na bregu reke Jamune blizu mesta Agre v Indiji kot simbol ljubezni in spomin na prelepo, ljubečo in ljubljeno Mumtaz Mahal, ki je umrla pri porodu. Mavzolej je dal zgraditi šah Džahan. Gradnja veličastne grobnice in propad mogočne kraljeve družine sta temi in resnično ozadje romanesknega sveta romana, kjer kljub prepovedani ljubezni med princeso in arhitektom, ni vse sama romantika. In to bi lahko šteli v prid pisatelju, ki je predstavil tudi nasprotujoči si in okrutno-pravljični svet Indije v sedemnajstem stoletju. Roman je vendarle napisan za široke bralne množice. Rdeča trdnjava je bila sedež cesarstva. Džahan je bil moder in izobražen vladar, ki je pogosto vprašal za nasvet svojo ženo, kar je marsikoga rešilo pred rabljevim rezilom. Najpomembnejše je, če ti zraven lepote pristoji tudi pamet. Brez svoje žene bi bil cesar kot sokol brez kril. Poleg domačih dvornih razprtij in dvopolnega sobivanja med muslimani, ki so vladali, in hindujci, so jih z vseh strani napadale sovražne in tekmovalne kraljevine. Per-zijščina je bila jezik mojstrovin, hindujščina pa jezik služabnikov in domačega prebivalstva. Moški so lahko počeli, kar so želeli, ženske so se bile prisiljene vesti kot sence. Prvoosebna pripovedovalka, princesa Džahana-ra, nas retrospektivno vodi na začetek, ko je bila njena kraljeva družina na vrhuncu moči in bogastva, in ko je njena mati na porodu umrla. Tadž Mahal je bil zgrajen za njeno mater, mavzolej kot mogočen vhod v nebesa. Ko misliš, da nisi ljubljen, je tvoj svet zelo hladen. Svojima vnukinjama pripoveduje skrito resnico o njunem in svojem cesarskem poreklu. Ob lepoti Ardžumand so-«mavrice jokale od zavisti.« Princesa Džahanara se je morala pri šestnajstih letih poročiti z dvakrat starejšim bogatim trgovcem in je v zakonu tiho prenašala svojo bolečino. Njen mlajši brat Aurangzeb je v boju neusmiljen in krut, uživa v ubijanju, in tudi drugače je surovež, ki bi rad zasedel prestol, starejši princ Daro je bolj tip učenjaka in morda preveč mehak, da bi nasledil Pavji prestol in vodil cesarstvo. Cesarica rodi novega otroka in umre. Vedno bo z njo in vedno jo bo ljubil, je zatrdil njen mož. Bridkost je najmočnejša med vsemi čustvi, razen ljubezni. Njena smrt se je zdela strašno nepravična. Slava je minljiva, kamni se bodo spominjali mojstra graditelja. Najlepša stavba na svetu bo zgrajena za najlepšo žensko. Stavba mora biti iz marmorja in bleščeče bela, nasproti rdečemu, krvavemu peščenjaku Agre. Arhitekt mojster Isa je star dvaindvajset jeseni, princesa Džaha-nara pa je kot nepotrpežljiva lastovka, ki bi rada čimprej iz gnezda. Kupola bo kot Alahova solza. Isina želja po ustvarjanju lepote je izvirala iz starih potreb po celjenju ran. Šepetala sta si skrivnosti in hrepenela po ljubezni. Nič ni pomembnejšega od tega, kar gradita. Bog ljubi tiste, ki delajo dobro, pravi Koran. Skrbijo, kaj bi utegnila prinesti njuna ljubezen. Oče cesarje razumel ženske, bil je dober opazovalec in je sodil, da je ljubezen dragocenejša od zlata. Trije dnevi z Iso v gostišču in njun skriti čas ob reki je dal nepozabne trenutke. Celo ljubezen ima svoje omejitve in princesa se je bala, ker je usoda lahko tako prijateljica kot sovražnica. Veliko skrivnosti jo je še čakalo in veliko smrti bodo skrivnosti povzročile. Veliko je hudobnih in veliko plemenitih, spopad med njimi pa nam vedno vzbudi sočustvovanje in trepetanje za juna-kinjino usodo. Za lepoto, milino in modrost naše princese. Tadž Mahal je spomenik, kije skoraj prelep za ta svet. Kot da bi stali pod marmornim nebom.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Prihajajo Poljakinja in tri Celjanke
Stran 12
Nogomet
Točka z Livarjem že dovolj za obstanek!
Stran 12
Kolesarstvo
Kolesarji KK Perutnina Ptuj »osvojili« Čačak
Stran 13
Boks
Dejan Zavec 12. junija s »tigrom« iz Argentine
Stran 13
Nogomet
Zavrč potrdil uvrstitev v 2. SNL
Stran 14 Maraton Treh src
Madžarki in Kenijcu najvišja naslova
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Zmage kandidatov za nastop v evropskih tekmovanjih
V predzadnjem krogu letošnjega prvenstva 1. SNL so moštva, ki kandidirajo za nastop v pokalu UEFA in Intertotu pokalu dosegla zmage. Med njimi je tudi Drava, ki nadaljuje z odličnimi igrami; prvič letos je klonil tudi MIK CM Celje (doslej sta ti dve moštvi trikrat igrali neodločeno). O tretjem in četrtem potniku v evropska tekmovanja (prve so Domžale, drugi pa bo znan po torkovem finalu Pokala) bo tako odločal zadnji krog (Hit Gorica - Primorje, Koper - Nafta, Maribor - Interblock, Domžale - Drava in MIK CM Celje - Bela Krajina).
Drava je še naprej največji hit spomladanskega dela prvenstva, saj so v tem delu prvenstva osvojili največ točk (27), sledijo jm Domžale (26), Koper in Gorica (24) ... Še posebej so uspešni v zadnji četrtini prvenstva, ko sploh še niso izgubili (šest zmag in dva neodločena izida - s Primorjem in Mariborom doma)!
Zanimivo je tudi na dnu, kjer se Interblock in Bela krajina še naprej enakovredno borita za obstanek. V prednosti so pred zadnjim krogom Ljubljančani, ki imajo sedaj točko prednosti pred tekmecem. Belo krajino lahko v prvi ligi obdrži le zmaga v Celju, medtem ko Interblock ne sme zmagati v Mariboru. Menjava trenerja na klopi Belokrajncev (Kavčič je zamenjal Bešireviča) je sicer prinesla določen napredek v igri, a je bilo za zmago proti Gorici to vendarle premalo.
JM
Za pokalno lovoriko Štajerci in Primorci
Danes, v torek, 22. 5., se bosta v Celju v finalu nogometnega pokala Hervis pomerila Koper in Maribor. Tekma se bo pričela ob 20.45. Obalni prvoligaš tudi brani naslov, saj je lani v finalu po streljanju enajstmetrovk premagal Celjane. Koprčani lahko to lovoriko osvojijo drugič, medtem ko so vijolice doslej slavile že petkrat.
Za ekipo Kopra je to edina priložnost, da se uvrsti v evropska tekmovanja, Medtem ko lahko Mariborčani v primeru poraza računajo še na nastop v pokalu Intertoto. To bi jim uspelo le v primeru, če Drava v soboto izgubi v Domžalah, sami pa doma premagajo Interblock.
PrvaLiga Telekom Slovenije, 35. krog:
Nafta - Maribor 0:4 (0:2); strelci: Popovic 19., Makriev 26., Pekič 48., Mihelič 53.
Interblock - Domžale 0:0
Primorje - Koper 2:1 (1:1); strelci: Zatkovič 20., Škerjanc 46.; Gu-berac 30.
Bela krajina - HiT Gorica 0:1 (0:0); strelec: Demirovič 59.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 35. kroga: Drava - MIK CM Celje 3:1 (3:1), Bela krajina - HIT Gorica 0:1 (0:0), Interblock - Domžale 0:0, Nafta - Maribor 0:4 (0:2), Primorje - Koper 2:1 (1:1).
1. DOMŽALE	SS	2G	l2	S	62:29	72
2. HIT GORICA	SS	17	7	ll	6S:6G	SS
3. DRAVA	SS	lS	lG	lG	6l:SG	SS
4. MARIBOR	SS	l4	l2	9	6l:SG	S4
5. PRIMORJE	SS	l4	lG	ll	49:46	S2
6. NAFTA	SS	12	9	l4	44:S6	4S
7. KOPER	SS	9	lS	ll	4S:4S	42
8. MIK CM CELJE	SS	lG	l2	lS	SG:SG	42
9. INTERBLOCK	SS	S	ll	l9	S4:6S	26
10. BELA KRAJINA	SS	S	lG	2G	SS:6G	2S
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV: 22 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 17 zadetkov: Sead Zilič (Drava); 16 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale); 13 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 12 zadetkov: Damir Pekič, Dimitri Ivanov Makriev (oba Maribor); 11 zadetkov: Tim Matavž (HIT Gorica); 10 zadetkov: Sebastjan Cimerotič, Zlatan Ljubijankič (oba Domžale), Jože Benko (Nafta).
Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije, 35. krog
Peta zaporedna zmaga Drave!
Drava - Mik CM Celje 3:1 (3:1)
Strelci: 1:0 Emeršič (16.), 1:1 Biščan (35.), 2:1 Drevenšek (37.) in Zilič (40.).
Drava: Murko, Emeršič, Fili-povič, Šterbal, Prejac, Kronave-ter (od 90. Tisnikar), Soska, Drevenšek, Horvat (od 82. Ohunta), Ogu John (od 68. Kelenc) in Zilič. Trener: Dražen Besek.
Rumeni kartoni: Prejac; Gobec, Pečnik, Travner, Halilovič, Čadikovski.
Po treh neodločenih rezultatih so Ptujčani v zelo pomembni tekmi prvič v tej sezoni premagali čvrste Celjane. Drava gre naprej oziroma gre v zadnji krog še zmeraj z možnostmi po igranju v Evropi. Sobotna predstava sicer ni popolnoma navdušila gledalcev, a je bila iz taktičnega vidika igre na visokem nivoju. Strategija o pokrivanju trenerja modrih Dražena Beska že v začetni fazi napada nasprotnika je onemogočila organizacijo lahkih napadov gostov, tako da so ti poskušali presenetiti Ptujčane s hitrimi prenosi igre in dolgimi podajami v prazen prostor.
Kljub pomembnosti tekme se igralci Drave niso ustrašili svoje naloge in so takoj prevzeli pobudo. Razigrani Kro-naveter je že v 2. minuti z leve strani idealno podal do Ziliča, ki je z glavo dobro poskusil, a je gostujoči vratar Mujčinovič refleksno obranil. Menjavanje igralnih mest Kronavetra in Horvata je delalo Celjanom še dodatne težave, ki so sicer za nekaj trenutkov nevtralizirali premoč Drave in ustavili njihov začetni pritisk, vendar nikakor niso mogli organizirati svoje
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, modri dres) je še na drugi zaporedni tekmi dosegel zadetek.
igre. Domači kapetan Šterbal je bil vodja akcije za prvi zadetek Drave, nadaljevala sta jo Kronaveter in Horvat, medtem ko jo je z natančnim strelom v levi spodnji kot zaključil Emeršič. Zadetek je zadovoljil Ptujčane, ki so znižali tempo igre in dovolili Celjanom, da razvijejo igro na sredini. Po kombinaciji Čadikovskega in Biščana se je slednji sam znašel pred Murkom, a je streljal za nekaj centimetrov mimo ptujskih vrat. Ptujska obramba je (gledano skozi celotno tekmo) spet zelo dobro opravila svojo nalogo; v 35. minuti jo je sicer prehitel na levi strani prodorni Gobec in z ostrim predložkom našel na drugi strani Biščana, ki je iz prve streljal natančno in izenačil. Po izenačenju so se spet prebudili modri; najprej je Drevenšek dosegel nenava-
den zadetek, potem ko je izvajal prosti udarec iz leve strani. Žoga je preletela vse igralce in na koncu presenetila še presenečenega vratarja Mujčinoviča. Slednji je nerodno posredoval tudi pri tretjem zadetku Drave, ko je Kronaveter direktno na vrata izvedel prosti strel z leve strani; odbita žoga je prišla do Ziliča, ki jo je potisnil v mrežo.
Medtem ko so bili nogometaši Drave veliko boljši v prvem delu, je bila v drugem delu igra v polju veliko bolj izenačena, Celjani so imeli celo več priložnosti. Tako sta Urbanč iz daljave in Sešlar z glavo preskušala Murka, medtem ko je dvakrat na drugi strani iz obrata zapre-til Zilič. Gostje so iz minute v minuto kazali večjo željo, vendar so težko prihajali mimo obrambnega bloka domačih, ki ga je prebijal le Čadikovski.
Slednji je ob pomoči Brulca pripravil idealno priložnost Biščanu, vendar je ta iz šestih metrov streljal čez vrata. Zadnji strel Gobca na vrata Murka pa je končal v vratnici.
Nogometaše Drave je po končani tekmi z bučnim aplavzom in na nogah pozdravilo ptujsko občinstvo, kar bi moralo »modrim« dati še dodatno vzpodbudo pred zadnjim krogom, ko bodo gostovali v Domžalah. Kombinacij je še veliko, ob Dravi pa imajo svoje kombinacije še Gorica, Maribor in Primorje. Matematika gor ali dol, nogometaši Drave so v spomladanskem delu naredili zares odlično serijo rezultatov in prav bi bilo, da jih prihodnjo soboto na Modri noči pozdravi množica ljubiteljev nogometa in športa iz Ptuja in okolice.
David Breznik
Pavel Pinni (trener Mik CM Celja): »Igrali smo tako kot zmoremo. Po izenačenju na 1:1 smo dobili zaradi padca koncentracije dva zadetka. V drugem polčasu smo lovili rezultat in igrali bolje, vendar je bila Drava konkretnejša in je zasluženo zmagala.«
Dražen Besek (trener Drave): »V prvi vrsti je potrebno čestitat igralcem, saj so dali vse od sebe in pokazali kvalitetno predstavo. Že v prvem delu smo dosegli tri zadetke in imeli še nekaj lepih priložnosti, da bi že odločili tekmo. Na tej tekmi smo svoje opravili, sedaj gremo v Domžale k državnim prvakom poskušat zmagat, v prvi vrsti pa se želimo dokazati širšemu slovenskemu občinstvu pred TV sprejemniki.«
Rokomet • 1. A SRL (m) - MIK liga
Ormožani nadaljevali zmagoviti pohod
Jeruzalem - Slovan 33:28 (18:14)
Jeruzalem: G. Čudič (10 obramb), Cvetko (5 obramb); Golčar 8, Radujkovic 2, Sobočan 2, Halilovič 2, Bezjak 6, Bogadi, Ivanuša, B. Čudič 8, Turkovic 4, Sok, Grizolt 1 in Potočnjak. Trener: Vlado Hebar.
Sedemetrovke: Jeruzalem 1/0; Slovan 3/2.
Izključitve: Jeruzalem 10; Slovan 8 minut.
Rdeči karton: Cvijič (57. - 3 x 2).
Igralec tekme: Rok Golčar (Jeruzalem Ormož).
Na Hardeku zaslužena zmaga Jeruzalema, ki je nadigral oslabljeno zasedbo Slovana, ki je nastopila brez Čemasa, Gre-gorca, Lundra in Povha. Gostitelji so vodili skozi vso tekmo, občutnejšo prednost pa so si priigrali v 14. minuti, ko so po-vedli z 8:3. Slovan je prvič mrežo Gregorja Čudiča, vratarja »jeruzalemčkov«, zadel šele v 7. minuti. Obramba Jeruzalema je delovala brezhibno, stekel je tudi ormoški polprotina-pad, sicer najmočnejše orožje varovancev Vlada Hebarja, ki je po prihodu na klop prepo-rodil Ormožane. Slednji v ligi za obstanek igrajo res odlično in zanimivo bo videti, ali jih bo katera izmed ekip uspela poraziti: »Najvažnejše je, da fantje v igri spet uživajo,« je po tekmi povedal ormoški strateg Vlado Hebar. Uživali so tudi domači gledalci (350), ki so zmago Jeruzalema bučno nagradili z aplavzom, zadnje minute tek-
Foto: Črtomir Goznik
Trener Vlado Hebar (desno) in Grega Sobočan (Jeruzalem Ormož), ki je v soboto dosegel 2 zadetka.
me pa so pričakali na nogah: »Škoda, da se prvenstvo ni začelo pred dobrim mesecem, saj bi se s tako igro zagotovo uvrstili v ligo za prvaka,« nas je po tekmi nagovoril Gregor Grizolt, Celjan v vrstah Jeruzalema.
Na domači strani je bilo ob zmagi in potrditvi obstanka v ligi zadovoljstvo, na drugi strani pa razočaranje: »Kako ne bi bili razočarani, saj proti Ormožanom nismo pokazali pravzaprav nič in poraz je več kot zaslužen. V naslednjih dveh domačih tekmah moramo osvojiti še točko za potrditev obstanka v eliti,« je dejal tehnični vodja Slovana Radivoj Stanič. Zelo vroče je bilo tik
pred odhodom na odmor, ko sta si v lase pri Slovanu skočila Skušek in Kastelic. Še pravočasno je reagirala klop Slovana in zaustavila nešporten vložek svojih dveh rokometašev.
V nadaljevanju je Slovan poskušal z menjavo vratarja Kar-pana, ki ga je bolj ali manj neuspešno zamenjal Kamenica. Več sreče je pri menjavi vratarja imel Vlado Hebar, saj je delo solidno opravil mladi Cvetko. Niti razne različice obrambnih postavitev Ljubljančanom niso pomagale, saj so bili Ormoža-ni cel čas korak pred gosti ter v 52. minuti vodili z najvišjo prednostjo na tekmi +6, 31:25. Mnogi so pred srečanjem dvomili o pošteni igri Jeruzalema
in Slovana, ampak končen rezultat dokazuje, da ni bilo dogovora o končnem rezultatu: »Nikoli nisem s svojimi ekipami igral »umazanih iger« in jih nikoli tudi ne bom. Prvenstvo bomo do konca odigrali pošteno in želimo sezono končati brez poraza ter na sedmem mestu,« je še dodal Hebar, ki ni skrival resnice, da fantje že nekaj časa niso dobili hranarine, sicer pošteno zaslužene!
V soboto ob 19. uri ormoške vinarje na Hardeku proti Riko hišam čaka slovo od domačih navijačev v tej sezoni. Po treh zaporednih remijih z Ribničani je čas za novo ormoško zmago.
Uroš Krstič
Nogomet • 2. SNL
Točka z Livarjem že dovolj za obstanek!
Rezultati 26. kroga: Livar - Aluminij 0:0, Krško - Bonifika 2:1 (0:0), Triglav - Dravinja 3:0 (2:0), Zagorje
-	Mura 05 1:1 (0:1), Tinex Šenčur
-	Rudar Velenje 3:1 (0:0).
1.	BONIFIKA	26 12 6 8	46:38	42
2.	LIVAR	26 12 6 8	36:36	42
3.	KRŠKO	26 11 6 9	38:41	39
4.	TRIGLAV	26 10 9	7	29:23	39
5.	ZAGORJE	26 9 10 7	28:29	37
6.	ALUMINIJ	26 9 7	10	28:29	34
7.	TINEX ŠENČUR	26 9 6 11	35:40	33
8.	RUDAR VELEJE	26 8 7	11	42:41	31
9.	MURA 05	26 7 10 9	36:37	31
10.	DRAVINJA D. 26 8 3 15 24:38 27
Roberta Težačkega in Gregorja Dončeca (kartoni, poškodba), se je to zdela nemogoča operacija, vendar so se fantje trenerja Bojana Špehoje na koncu vendarle veselili točke, ki je za njih velika kot Triglav. V prvem polčasu so bili domačini boljši nasprotnik, vendar tega niso znali izkoristiti.
Nadaljevanje srečanja pa je bilo povsem drugačno, saj so gostje zaigrali še bolj borbeno, predvsem pa bolj organizirano.
»Spustili so žogo« in postajali vedno bolj nevarni. Svoji največji priložnosti so zamudili v 83. minuti, ko ni uspel v polno zadeti Rok Marinič, in dobro minuto pred koncem, ko to ni uspelo Janu Šimenku. Sicer pa so gostje bili zadovoljni že s točko in v nedeljo bo priložnost, da srečanje proti Tinex Šenčurju odigrajo neobremenjeno. Takrat lahko pokažejo, kar znajo in se na najboljši način poslovijo od svojih najzve-
Bojan Špehonja - trener Aluminija: »V Ivančni Gorici smo z osvojeno točko dosegli svoj načrtovani cilj, ki se mu reče obstanek. Čestitke fantom, ki so se izredno borili in si priigrali to, kar so si želeli.«
stejših privržencev, ki so v tej sezoni res močno trepetali za obstanek.
Danilo Klajnšek
Livar - Aluminij 0:0
Aluminij: Rozman, Bingo, Krajcer, Topolovec, Gašparič, Pavlin, Dugolin, Firer (od 75. Marinič), Bakovič, Medved in Veselič (od 75. Šimenko). Trener: Bojan Špehonja.
Rumeni karton: MarkoGa-šparič
Nedelja je bila srečna tudi za nogometaše Aluminija, ki so igrali pomembno tekmo v borbi za obstanek in to z ekipo Livarja iz Ivančne Gorice, ki se bori za naslov prvaka v 2. SNL, ki pomeni direktno uvrstitev v slovenski elitni nogometni razred. V bistvu Kidričani niso imeli kaj izgubiti, kvečjemu dobiti. Že točka bi bila dovolj, da bi tudi v naslednji sezoni igrali v drugoligaški konkurenci. Brez dveh izkušenih nogometašev,
1. A SRL moški, Liga za	prvaka			
Rezultati 7. kroga: Gold club -	Celje Pivovarna Laško 30:32 (16:15), Ci-			
mos Koper - Prevent 32:23 (19:10), Gorenje		- Trimo Trebnje 29:20 (12:11).		
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 7	7	0	0	52
2. GORENJE 7	3	1	3	43
3. CIMOS KOPER 7	2	2	3	43
4. GOLD CLUB 7	3	0		39
5. TRIMO TREBNJE 7	2	1	4	26
6. PREVENT 7	1	2	4	25
Liga za obstanek				
Rezultati 7. kroga: Jeruzalem	Ormož - Slovan 33:		28 (18:14), Sviš Pe-	
karna Grosuplje - Riko Ribnica	hiše 27:24	(14:11).	V tem krogu je bila	
prosta ekipa Rudar EVJ Trbovlje.				
1. JERUZALEM ORMOŽ 6	4	2	0	24
2. RUDAR EVJ TRBOVLJE 5	2	2	1	22
3. SLOVAN 6	0	3	3	20
4. SVIŠ PEKARNA GROSUPLJE 5	1	2	2	19
5. RIKO RIBNICA HIŠE 6	1	3	2	17
Foto: Črtomir Goznik
Marko Gašparič (Aluminij, rdeči dres) je s kolegi v obrambi vzdržal vse pritiske domačih igralcev (posnetek je s tekme Aluminij - Dravinja Duol).
Rokomet • IRK MT Ptuj
Prihajajo Poljakinja in tri Celjanke
Letošnja sezona se je za roko-metašice ŽRK Mercator Tenzor Ptuj končala zelo dobro, saj so tako v državnem prvenstvu kot v pokalnem tekmovanju osvojile drugo mesto. Nekateri ljubitelji rokometa so dejali, da so za njih Ptujčanke celo državne prvakinje, seveda so odšteli Krim Mercator, ki je zaenkrat razred zase v slovenskem ženskem rokometu. Nastopile so tudi v pokalu EHF, kjer pa so izpadle v tretjem krogu tega tekmovanja. Tako so dosegle največje uspehe v zgodovini kluba v samostojni Sloveniji.
Trener Mišo Toplak je veliko naredil za ta vzpon ptujskega ženskega rokometa. Ptujski strateg pa nam je o minuli sezoni povedal naslednje: »Za se-
bih z velikimi ambicijami, je veliko stvari glede sestave ekipe za naslednjo sezono že jasnih. Razumljivo je tudi, da bo pri ŽRK Mercator Tenzor Ptuj prišlo do sprememb v igralskem kadru. O tem pa nam je trener ptujskih rokometašic dejal naslednje: »Pri sestavljanju igralskega kadra je vse povezano s finančnimi sredstvi. Najprej smo naredili analizo posameznih igralnih mest. Lahko vam povem, da pride na preizkušnjo poljska reprezentantka, njihova najboljša strelka, ob tem pa se bomo še okrepili s Topla-kovo in Čerenakovo, pride pa tudi desna zunanja igralka Ki-kanovičeva, vse iz Celja. Pogovarjamo se še z mlado slovensko reprezentantko na desnem
Foto: Črtomir Goznik
Mišo Toplak, trener ZRK Mercator Tenzor Ptuja v družbi športne direktorice Ines Černe in predsednika Mirana Senčarja
zono 2006-2007 bi dejal, da je bila uspešna. Na njo smo se dobro pripravili, nato pa odigrali skupno 55 tekem, od tega pa smo jih izgubili samo osem. Izgubili smo srečanje s Krimom, nato pa še s Celjem doma. Malo je to bilo zaradi dolgega potovanja (pokal EHF), nekaj pa je bilo očitno narobe tudi v sami ekipi, zaradi česar so sledile poteze, ki so vam znane. No, potem pa je bilo vse drugače. Vedeti pa morate tudi, da smo dobili igralke, ki prej niso veliko igrale v svojih klubih in so vsekakor rabile svoj čas. Dejal pa bi, da je letošnja sezona tista, ki bi naj bila osnova za naprej.«
V	naslednji sezoni bo potrebno braniti naslov vice prvakinj, kar je velika obveznost in tudi svojevrstni pritisk. »To je povsem normalno in temu ni mogoče ubežati. Mi smo zadovoljni s tem, kar smo naredili, vemo, kje smo in kaj moramo še izboljšati,« je kratko dejal Mišo Toplak.
V	dobro organiziranih klu-
krilu, o njenem imenu sedaj še ne bi govoril. Ta konec tedna pa si bova s predsednikom Miranom Senčarjem ogledala končnico pokalnega tekmovanja v Srbiji, saj bi potrebovali še eno igralko na zunanji poziciji. Zato pa v klubu ostajajo Miša Marinček, Darja Rajšič in Vanja Raškovič. Upam, da bo ostala tudi Danijela Volarevič, ki ji je predsednik ponudil novo pogodbo, saj vemo, da v prejšnji sezoni ni dala tistega, kar se je pričakovalo. Verjamem, da nam bo še eno sezono pomagala izkušena Vesna Puš. V nekoliko težji situaciji je Ana Mihaela Ciora, ki bi naj prav tako dobila spremenjeno pogodbo, saj mislim, da nam lahko še veliko pomaga. Kot vidite, bo ekipa mlajša. Delali smo tudi na tem, da bi imeli v ekipi več igralk, ki bi se vozile od doma, saj vemo, da so stanovanja zelo draga. Zanimiv podatek pa je, da vse te naše igralke stanejo ravno toliko kot dve boljši igralki ljubljanskega Krima.«
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani »osvojili« Cačak
Beograd - Cačak, Srbija, 19. maj, 1.2 UCI
1.	Kvasina Matija (Hrv, Perutnina Ptuj) - 03:00:44
2.	Rogina Radoslav Hrv, Perutnina Ptuj), enaki čas
3.	Kovač Maroš (Svk, Dukla Trencin)
4.	Mahorič Mitja (Slo, Perutnina Ptuj) 14. Marin Matej (Slo, Perutnina Ptuj) 17. Ilešič Aldo Ino (Slo, Perutnina Ptuj) 27. Durasek Kristjan (Hrv, Perutnina Ptuj)
Foto: Marjan Kelner
Matija Kvasina (desno) je v Cačku zmagoslavno dvignil roke; levo je Radoslav Rogina (oba KK PP).
Ne glede na to, da se ptujski kolesarji letos ne bodo udeležili dirke po Srbiji, kjer so v preteklih letih zmagovali, se lahko veselijo zmage v tej državi. V soboto so namreč na enodnevni klasiki od Beograda do Čačka slavili kar dvojno zmago. Prvo mesto je osvojil Matija Kvasina, drugo pa Rado Rogina. Tretji je bil slovaški kolesar Maroš Kovač (Dukla Trenčin), četrti pa še en perutninar Mitja Mahorič.
Po oblačnem nebu in nizkih temperaturah na startu v Beogradu je izgledalo, da bodo kolesarji potrebovali kar nekaj kilometrov, da se bodo segreli. Vreme je zdržalo, dežja ni bilo, poskusi pobegov tekmovalcev že v uvodnih kilometrih pa so hitro segreli tudi tiste najbolj »zmrznjene«. Prvi in edini resen pobeg na 140 kilometrov dolgi progi se je zgodil tik pred polovico dirke. V veliki skupini štirinajstih ubežnikov so imela kar tri moštva po tri svoje predstavnike: Partizan (Beograd), Cornix (Madžarska) ter Perutnina Ptuj. V složni vožnji so peljali vse do edinega vzpona na Rudnik, dolgega tri kilometre. Na njem je uspel odločilen pobeg trojici Ptujčanov, ki so s seboj vzeli še Slovaka. Prednost četverice pred zasledovalno skupino se je do 30 kilometrov oddaljenega cilja v Čačku le povečevala in je ob koncu znašala minuto in pol. Perutninarji so tako v miru obračunali s Slovakom, ki ni imel možnosti za zmago, saj sta Kvasina in Rogi-na dirko odločila že pred ciljno črto.
»Po ravnini se zelo težko znebiš tekmecev. V pobegu nismo želeli biti z Bolgarom Gabrov-
skim, ki zmaguje na večini dirk v tem delu Evrope. Potem ko nam je to uspelo, je bilo precej lažje. Na vzponu smo napadli in naredili selekcijo. Z dirkanjem in rezultatom smo seveda zelo zadovoljni. Na tekmovanju smo nastopili šele prvič, prej dirke nismo niti poznali, saj ni imela kategorije mednarodne kolesarske zveze,« je dejal ptujski strateg Srečko Glivar.
S četrto zmago najboljšega slovenskega moštva v letošnji sezoni se je Kvasina vpisal v zgodovino kot prvi tuji zmagovalec dirke v Srbiji. Najboljši doslej je Mitja Mahorič, ki je slavil letos že dvakrat, eno zmago pa je zabeležil tudi Matej Stare.
Ptujčani v konkurenci najboljših
Jutri bodo Ptujčani pričeli z nastopi na najtežji dirki dosedanjega dela sezone. V francoski pokrajini Lorraine se bodo udeležili petdnevne dirke prve kategorije v skupni dolžini 838 kilometrov. Nastopila bosta zmagovalca klasike v Srbiji, Kvasina in Rogina ter Matej Marin, Andrej Omulec, Aldo Ino Ilešič in Matej Stare.
»Enkrat smo že bili četrti, tako da upam, da nam bo uspelo doseči mesto v deseterici. Največ pričakujem od Rogine,
Stare in Kvasine, ki so trenutno v zelo dobri formi. Dirka ni selektivna in enostranska, ni kro-nometra ali kakšnih ekstrem-nih klancev. Morali bomo biti pozorni na pobege od starta do cilja. Visoke etapne uvrstitve nam lahko prinesejo visoko mesto v skupnem seštevku,« je dejal vodja ptujskega moštva Srečko Glivar. Na dirki so bila v preteklih letih prisotna vsa najboljša francoska moštva Pro Toura (AG2R Prevoyance, Bouygues Telekom, Cofidis, Fran-caise des Jeux), ki so bila boj za prestiž na domačem terenu. Zraven tega bodo nastopila še nekatera druga odlična moštva - Team Wiesenhof, Rabobank, Tinkoff Credit Systems. Na dirki z 51-letno zgodovino so zmagovali asi kot so domačin Eddy Seigneur, Kazahstanec Aleksander Vinokurov in Nizozemec Niki Sorensen. Ptujčani bodo tako ponovno tekmovali v konkurenci najboljših moštev sveta.
Circuit de Lorraine, Francija, 23.-27. maj, 2.1 UCI
1.	etapa: Thionville-Longwy, 152,2 km.
2.	etapa: Briey-Commercy, 159,6 km.
3.	etapa: Nomeny-Epinal, 198,9 km.
4.	etapa: Rombas-Bettemburg, 163,3 km.
5.	etapa: Metz-Hayange, 159,8 km.
UG
Judo • Svetovni pokal
Fantje tokrat neuspešni
Slovenski judoistki Urška Žolnir in Lucija Polavder sta na zadnji tekmi spomladanskega dela svetovnega pokala v Lizboni osvojili srebrni kolajni. Fantje so imeli v Bukarešti precej manj uspeha, saj so Klemen Ferjan, Simon Mohorovič, Aljaž Sedej in Igor Spasojevič ostali brez uvrstitev.
Klemen Ferjan (Drava) je
bil v prvem krogu kategorije do 81 kg prost, nato pa je po iponu izgubil proti Ukrajincu Romanu Gontjuku, ki pa je v nadaljevanju prav tako klonil, s čimer je varovanec Vlada Čuša izgubil možnost repasaža in s tem ostal brez uvrstitve.
Z omenjenima turnirjema v
Lizboni in Bukarešti se je končal uvodni, spomladanski del tekmovanj za svetovni pokal. Sezono bodo najboljši borci in borke »mehke poti« na najvišji ravni nadaljevali v začetku septembra na svetovnem prvenstvu v Riu de Janieru.
STA
Boks • Pot na vrh, 12. junija v Mariboru
Dejan junija s »tigrom« iz Argentine
Naslednji dvoboj našega boksarskega šampiona Dejana Zavca se nezadržno približuje; do njega nas ločijo le še trije tedni.
V petek je bil na novinarski konferenci javnosti posredovan tudi podatek o Dejanovem nasprotniku, ki smo ga že z nestrpnostjo pričakovali: tokrat bo to argentinski boksar Hector David Saldivia - njegov vzdevek v boksarskem svetu je »tiger« (El Tigre). Gre za trdega borca iz Latinske Amerike, ki je doslej kar 16 dvobojev dobil s K. O.
Eden od organizatorjev boksarskega večera Tomaž Barada je o tem povedal: »V Mariboru bomo imeli 12. junija priložnost spremljati dvoboj za eliminatorja; to pomeni, da se bo zmagovalec tega dvoboja uvrstil na prvo mesto lestvice izzivalcev svetovnega prvaka velterske kategorije verzije WBO! Svetovni prvak te organizacije (trenutno je to Mehi-čan Antonio Margarito) mora najkasneje v šestih mesecih sprejeti izziv eliminatorja. Mi si o takšnem dvoboju na začet-
ku nismo upali niti razmišljati, saj smo pričakovali dvoboj za prvaka EU ali v najboljšem primeru evropskega prvaka, a se je izteklo še bolje. Gre za Deja-novo veliko priložnost, vsi pa verjamemo, da jo je sposoben izkoristiti v njegov prid.«
Dejan, ki je zadnji del treninga opravil v Nemčiji, je prav tako zadovoljen z izbiro na-
Kdo je Hector David Saldivia?
Gre za 23-letnega Argentin-ca (rojen 2. marca 1984), poznanega pod imenom El Tigre - Tiger. V dosedanji karieri je imel ta prvak Latinske Amerike že 22 profesionalnih dvobojev z odlično statistiko: 21 jih je zmagal, od tega jih je kar 16 končal predčasno - s K. 0. Saldivia je imel zadnji dvoboj pred dobrim mesecem, natančneje 21. aprila v Buenos Airesu, in prav tega je izgubil.
sprotnika kakor tudi s samim potekom priprav. »Priprave zaenkrat potekajo brez težav; v dobri kondiciji sem odšel v Nemčijo, tam pa me je sprejel novi trener Dirk Dzemski, ki me je navdušil z nekaterimi sodobnimi metodami treninga. Prav Dirk je dal povod za to borbo, saj je ocenil, da sem že dovolj pripravljen za dvoboj takšnega ranga. Od torka naprej bova s trenerjem začela z zaključnimi pripravami, glede na posnetke prejšnjih dvobojev Saldivie pa bova prilagodila tudi samo taktiko.«
V boksarskem večeru, ki so ga organizatorji poimenovali Pot na vrh, bodo imeli gledalci priložnost videti skupaj 7 ali 8 dvobojev kvalitetnih boksarjev, karte pa bodo po vsej verjetnosti naprodaj že od tega tedna dalje.
Jože Mohorič
Dejan Zavec (desno) in Tomaž Barada med treningom v Barada centru na Teznem.
Foto: Bojan Mazej
Judo • 6. Palijev memorial
Tilen do finala
Ljubljana, 19. maj 2007.
Turnir za 6. Palijev memorial in Pokal Šiške je v športno dvorano GIB Šiška privabil veliko otrok od vrtcev pa tja do starejših dečkov in deklic, saj je na zelo zanimivem tekmovanju za najmlajše nastopalo okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk. Pri starejših dečkih in deklicah so tekmovalci merili moči za ugodnejši seštevek v slovenskem pokalu.
V konkurenci za Palijev memorial so bili med mlajšimi in starejšimi dečki in deklicami najboljši domači tekmovalci Šiške pred JK Bežigrad in JK Olimpijo.
Izmed dveh nastopajočih judoistov ptujske Drave se je bolj izkazal Tilen Vidovič, ki se je z dvema zmagama v kategoriji do 60 kg, uvrstil v finale, kjer je izgubil proti
Tanja Kociper (J K Gorišnica) med nastopom v kategoriji starejših deklic (do 57 kg).
Volčiču iz Oplotnice, ter tako z 2. mestom doživel prvi letošnji
poraz. V isti kategoriji je nastopal tudi Matjaž Škerget, ki je osvojil 5. mesto z eno zmago in dvema porazoma.
Tanja Kociper (JK Goriš-nica) je tudi tokrat stala na stopničkah, in sicer je z dvema zmagama in enim porazom osvojila 3. mesto v kategoriji do 57 kg.
Rezultati:
Starejše deklice: - 44 kg: 4. Andreja Kuhl - JK Impol; - 57 kg: 3. Tanja Kociper - JK Gorišnica. Starejši dečki: - 38 kg: 1. Tilen Pulko - JK Impol, 3. Luka Zver
-	JK Impol, 3. Rok Gril - JK Impol; - 55 kg: 3. Žiga Rakuša - JK Impol; - 60 kg: 1. David Volčič
-	JK Oplotnica, 2. Tilen Vido-vič - JK Drava Ptuj, 5. Matjaž Škerget - JK Drava Ptuj; + 73 kg: 1. Mario Potisk - JK Impol, 3. Vito Dragič - JK Impol.
Sebi Kolednik
Foto: SK
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Zavrč potrdil uvrstitev v 2. SNL!
Nogometaši Zavrča so po tekmi s Črenšovci že lahko proslavili prvo mesto in napredovanje v 2. SNL.
3. SNL - vzhod
Rezultati 24. kroga: Zavrč -Črenšovci 4:1, Odranci - Stojnci 1:3, Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej 1:4, Tišina - Malečnik 1:2, Koroška Dravograd - Železničar 1:2, Trgovine Jager - Paloma 1:1.
1.	ZAVRČ 24 15	6	3	54:13	51
2.	TEHNO. VERŽEJ 24 12	6	6	41:35	42
3.	TRGOV. JAGER 24 11 4	9	39:29	42
4.	ODRANCI 24 11 4	9	39:29	37
5.	MALEČNIK 24 11 4	9	38:34	37
6.	STOJNCI 24 11 4	9	34:42	37
7.	PALOMA 24 10 6	8	42:34	36
8.	KOVINAR ŠTORE 24 11 3	10	28:32	36
9.	MU ŠENTJUR 24 9	7	8	34:30	34
10.	ČRENŠOVCI	24	9	4	11	34:39	31
11.	POHORJE	24	8	3	13	29:35	27
12.	ŽELEZNIČAR	24	8	2	14	29:45	26
13.	DRAVOGRAD	24	7	3	14	21:48	24
14.	TIŠINA	24	3	5	16	22:44	14
V	Zavrču imajo dovolj razlogov za slavje. Na svoje nogometaše so bili vedno ponosni, sedaj imajo še en razlog več: dva kroga pred koncem so si tudi teoretično zagotovili naslov prvaka v 3. SNL - vzhod. Marsikdo bi dejal, da se je to tudi pričakovalo, vendar pa so završki nogometaši morali trdo delati, dobro igrati in zmagovati, da so prišli do končnega cilja. Vsekakor moramo omeniti še eno zmago nogometašev Stojncev, ki so tokrat slavili v Odrancih.
V	zadnjih dveh krogih bo zanimiva borba za obstanek, kjer se bo odločilo, kdo bo zraven Tišine še zapustil tretjeligaško konkurenco. Seveda pa si klubi iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice ne želijo, da bi iz 2. SNL izpadla dva kluba v vzhodno skupino 3. lige, saj bi potem iz te lige izpadla tri moštva.
Zavrč - Črenšovci 4:1 (2:0)
Strelci: 1:0 Smolkovič (4), 2:0 Lenart (37), 2:1 Forijan (65), 3:1 Zdelar (83) in 4:1 Korez (86).
Zavrč: Dukarič, Lenart, Petek, Veselič (od 61. Matej Kokot), Zdelar, Korez, Golob, Milan Kokot, Letonja (od 85. Borak), Smolkovič (od 82. Juričinec) in Meznarič. Trener: Miran Klajderič.
Dva kroga pred koncem tekmovanja v 3. SNL - vzhod so si nogometaši Zavrča z zmago proti Črenšovcem tudi teoretično zagotovili naslov prvaka ter tako dobili možnost nastopanja v 2. slovenski nogometni ligi. Trener prvakov Miran Klaj-derič v sobotnem srečanju ni mogel računati na vse najboljše, vendar so vsi tisti, ki so nastopili, dali zares vse od sebe. Tako je Zavrč v kratkem presledku treh let še drugič osvojil prvo mesto. To je nagrada za vse tiste, ki so trdo delali na iz-
gradnji ekipe, ob vsem tem pa urejali še infrastrukturo.
Prava nagrada je prišla minulo soboto ob lepem sončnem vremenu. Dani so bili pogoji za potrditev še enega izmed uspehov majhne nogometne občine ob hrvaški meji. Za domače se je pričelo sanjsko, saj so že v 4. minuti povedli z zadetkom Smolkoviča. Napadalec Zavrča se je odločil za strel z dobrih šestnajstih metrov, žoga pa je obtičala v desnem zgornjem kotu gostujočega vratarja. Tudi po tem zadetku so Zavrčani napadali, gostje pa so se le branili. V 39. minuti je najboljši igralec srečanja Matej Lenart z glavo dosegel zadetek za zvišanje vodstva po odlični podaji Leto-nje iz desne strani. Nogometaši iz Črenšovcev praktično niso imeli priložnosti, poizkušali so le s streli iz daljave, vendar je domači vratar Dukarič bil vedno na pravem mestu.
Tudi v nadaljevanju srečanja so gledalci lahko videli zanimivo nogometno predstavo. Za nekoliko večjo razburljivost na srečanju so poskrbeli gostje, ki so v 65. minuti preko Forjana zmanjšali izid ter imeli v tem obdobju nekoliko več pobude. Vse to je trajalo do zadnjih deset minut pred koncem. Takrat pa so domačini prestavili v višjo prestavo, zaigrali odlično in še z dvema zadetkoma potrdili zasluženo zmago ter naslov prvaka v 3. SNL - vzhod in seveda napredovanje v drugoligaško konkurenco, kar je nedvomno izjemni uspeh ekipe iz majhne občine ob hrvaški meji. Uspeh so na koncu proslavili s svojimi najzvestejšimi privrženci.
Miran Klajderič - trener Zavrča: »Mislim, da smo zasluženo zmagali ter s tem potrdili prvo mesto. Imeli smo nekaj težav glede sestave moštva, vendar sedaj to sploh ni važno. Mojim fantom čestitke za zmago, gostom pa za športno, fer in predvsem borbeno igro.«
Milan Kokot - kapetan Zavrča: »Ob drugem naslovu v zadnjih treh letih v 3. SNL lahko rečem samo, da sem srečen, tako kot vsi soigralci in naši navijači. Upam, da bomo uspešni tudi v višjem rangu tekmovanja. Hvala vsem, ki so verjeli v nas, predvsem navijačem, ki jih že sedaj vabim na veliko fešto na zadnjem srečanju proti Tišini, ki bo v Zavrču 2. junija.«
Štajerska liga
Rezultati 24. kroga: Gerečja vas Unukšped - Peca 3:1, Holermuos Ormož - Jurovski Dol 7:0, Bistrica
-	Oplotnica 1:5, Šoštanj - Šentilj Jarenlna 4:0, GIC Gradnje Rogašja
-	Get Power Šampion 0:1, Zreče
-	Šmartno 1928 3:3, Tehnotim Pesnica - Mons Clauudius 1:2.
1.	ŠMARTNO 24	15	4	5	71:28	49
2.	ZREČE 24	14	4	6	51:32	46
3.	GEREČJA VAS U. 24	13	2	9	39:34	41
4.	HOLER. ORMOŽ 24	12	4	8	62:47	40
5.	ROGAŠKA -2 24	12	3	9	38:30	39
6.	ŠOŠTANJ 24	10 6 8	34:35	36
7.	ŠENTILJ - JAR. 24	10 4	10	43:39	34
8.	PECA 24	9	4	11	48:53	31
9.	G. P. ŠAMPION 24	8 7	9	31:38	31
10.	MONS CLAUD. 24	9	4 11 33:44	31
11.	OPLOTNICA 24	8 4 12	47:58 28
12.	BISTRICA 24	7	6 11 32:44	27
13.	JUROVSKI DOL 24	6 6 12	33:60 24
14.	TEH. PESNICA 24	5	2 17	32:52	17
Šmartno na poti v 3. SNL - vzhod
Dva kroga pred koncem tekmovanja v Štajerski nogometni ligi je pri vrhu vse bolj ali manj jasno. Derbi srečanje v Zrečah med domačo ekipo in vodečim Šmartnim je bilo zelo razburljivo. Gledalci so videli kar šest zadetkov, po tri na vsaki strani. Osvojena točka pa je bila bolj pomembna za nekdanjega slovenskega prvo-ligaša iz Šmartnega, ki so pred Zrečani ohranili tri točke prednosti. Na tretjem mestu so nogometaši iz Gerečje vasi, ki so tokrat dosegli novo zmago. Če bi tako igrali v jesenskem delu prvenstva, potem bi lahko enakovredno kandidirali tudi za najvišje pozicije. Takoj za njimi so ormoški gradbeniki, ki so dosegli rekordno zmago tega kroga in obudili spomin na odlične igre tudi v tretjeligaški konkurenci.
Da pa ekipe, ki prihajajo iz MNZ Ptuj, niso bile stoodstotno uspešne, so poskrbeli bistriški nogometaši, ki so bili povoženi na svojem igrišču in vse bolj tonejo navzdol na prvenstveni razpredelnici. Očitno je, da se nogometni delavci v Slovenski Bistrici niso naučili, da menjave trenerjev ne rešijo vseh težav, ampak trdo in predvsem potrpežljivo delo s svojimi mladimi nogometaši, ki si zaslužijo priložnost za dokazovanje.
Danilo Klajnšek
Bistrica - Oplotnica 1:5 (0:3)
Strelci: 0:1 Višnar (7). 0:2 Fridrih (28), 0:3 Perbil (36), 0:4 Primožič (49), 0:5 Perbil (57) in 1:5 Tkavc (68).
Bistrica: Danilovič, Hajšek (od 52. Habjanič), Modrič, Simončič, Drosk (od 46. Plevnik), Dragič (od 41. Greif), Jelenko, Mlinar, Obrovnik, A. Stegne in Tkavc. Trener: Momčilo Mitič.
Foto: Primož Belšak
Gerečja vas Unukšped
-	Peca 3:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Vtič (25), 2:0 R. Saga-din (65), 2:1 Lesjak (61. iz 11m) in 3:1 Kaisesberger (84. iz 11m).
Gerečja vas Unukšped: S. Saga-din, Petek (od 57. Sel), Slaček, D. Horvat, Kaiseberger, R. Sagadin, M. Horvat, Breg, Vtič (od 89. Veber), Gerečnik in Hertiš (od 66. Poštrak). Trener: Ivan Ornik.
Holermuos Ormož - Jurovski Dol 7:0 (3:0)
Strelci: 1:0 M. Jerebič (15), 2:0 Zidarič (22), 3:0 Jurčec (34), 4:0 M. Jerebič (53), 5:0 Zidarič (61), 6:0 M. Jerebič (70) in 7:0 Jurčec (78).
Holermuos: Šnajder, Meznarič, Novak, Zidarič (od 82. Šeruga), Za-dravec, D. Jerebič, Jurčec, Goričan, M. Jerebič (od 74. Cingesar), Prapot-nik in Kolarič (od 50. Mlinarič). Trener: Benjamin Krajnc.
Ormožani so proti Jurovske-mu Dolu dosegli peto zaporedno zmago ob gol razliki 22:7. Igra Holermuosa ima glavo in rep, fantje so v odlični formi in gledalci uživajo v predstavah Ormožanov, ki zagotovo igrajo najbolj odprt nogomet v Štajerski ligi. Gostje iz Jurovskega Dola so na tekmi le dvakrat resneje ogrozili gol nezaposlenega Šnajderja. Prvič je nevaren pobeg Šnofla zaustavil D. Jerebič, drugič je najboljši strelec Jurovskega Dola Šnofl iz prostega udarca z 19 metrov prisilil domačega vratarja, da pokaže vse svoje znanje. To pa je bilo vse iz strani gostov. Gostitelji so na tekmi zadeli kar sedemkrat, vsaj enkrat toliko lepih priložnosti pa so ormoški gradbeniki še zapravili. Vsi zadetki v mreži Orni-ka so bili plod izdelanih akcij Ormožanov, ki imajo drugi najučinkovitejši napad lige (62 zadetkov). Več golov v letošnjem prvenstvu so jih dosegli le nogometaši Šmartnega, ki bodo v zadnjem 26. krogu gostovali v Športnem parku Mestna graba. Strelsko so se izkazali Mihael Jerebič s tremi in Aleš Jurčec ter Blaž Zidarič z dvema zadetkoma.
Uroš Krstič
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 20. kroga: Bukovci
-	Hajdina 1:0, Apače - Markovci 2:0, Boč - Cirkulane 5:1, Dornava
-	Podvinci 0:3, Skorba - Videm 2:6, Rogoznica - Gorišnica 2:1.
1.	HAJDINA	20	12	4	4	56:21	40
2.	PODVINCI	20	11	6	3	41:21	39
3.	DORNAVA	20	12	2	6	43:29	38
4.	VIDEM	20	12	2	6	52:48	38
5.	BOČ	20	11	1	8	37:34	34
6.	APAČE	20	10	1	9	5:33	31
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI - Liga za prvaka
Pari 8. kroga: Celje Pivovarna Laško - Gorenje, Trimo Trebnje - Ci-mos Koper, Prevent - Gold club.
Liga za obstanek
Pari 8. kroga: Slovan - Sviš Pekarna Grosuplje, Ribnica Riko hiše - Rudar EVJ Trbovlje. V tem krogu je prosta ekipa Jeruzalem Ormož.
NOGOMET
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
20. krog: Slovan - ŽNK Ljudski vrt.
Danilo Klajnšek
Medobčinsko prvenstvo OŠ v atletiki
Zavod za šport Ptuj organizira v sodelovanju z AK Keor Ptuj in Ti-mingom iz Ljubljane medobčinsko prvenstvo OŠ v posamičnem atletskem tekmovanju za učence in učenke letnik 1992 in 1993 ter letnik 1994 in mlajše. Izvajalec tekmovanja je OŠ Olge Meglič Ptuj. Tekmovanje bo potekalo v sredo, 23. maja 2007, od 15. ure dalje na Mestnem stadionu v Ptuju.
Področno tekmovanje bo v torek, 29. maja, ob 10. uri v Slovenski Bistrici, finale DP pa bo 7. junija v Postojni.
Kolesarski maraton Podlehnik 2007
Kolesarska sekcija Športnega društva Podlehnik organizira tradicionalni, letos že 9. rekreacijski kolesarski maraton. Le-ta je namenjen vsem ljubiteljem kolesarjenja, da spoznajo prelepe Haloze in okolico. Maraton se izvaja pod pokroviteljstvom občine Podlehnik.
Maratona se lahko udeležijo domači in tuji rekreacijski kolesarji vseh starosti. Start (tudi cilj) bo pred krajevno dvorano Podlehnik v soboto, 26. maja 2007, ob 9.30. Maraton se zaključi ob 13. uri. Prijavnina se plača na startu od 8. ure dalje in znaša za odrasle 10 evrov, za otroke do 15 let starosti pa 5 evrov. Dolžina daljše proge je cca 46,5 km. Za otroke in tiste z manj kondicije pa cca 23 km. Cesta je označena s talnimi oznakami, v pomembnih križiščih pa s smerokazi. V križiščih s prednostno cesto bodo tudi redarji.
Zmagovalec je vsak, ki prevozi maraton. Na cilju vsak udeleženec prejme barvno majico, spominsko medaljo, malico in napitek. Najštevilnejša ekipa prejme pokal. Kontaktna oseba: Mirko Milošič (02 768 25 41 ali 041 483 603). Organizatorji priporočajo uporabo varnostnih čelad!
7. BUKOVCI	20	8	7 5 36:26	31	1. SREDIŠČE -6	17	13	2	2	73:25	35
8. ROGOZNICA	20	6	6 8 38:33	24	2. ZG. POLSKAVA	17	11	2	4	51:34	35
9. CIRKULANE	20	4	7 9 33:54	19	3. LESKOVEC	17	8	5	4	38:29	29
10. GORIŠNICA	20	4	6 10 32:51	18	4. PRAGERSKO	17	8	2	7	36:30	26
11. SKORBA	20	5	3 12 40:63	18	5. GRAJENA	17	8	1	8	50:44	25
12. MARKOVCI	20	1	3 16 19:61	6	6. TRŽEC	17	5	4	8	39:49	19
					7. PODLEHNIK	17	5	3	9	26:40	18
Skorba -	Videm 2:6 (1:0)				8. SP. POLSKAVA	17	5	3	9	23:42	18
Strelci:	1:0 Vogrinec (21),			1:1	9. HAJDOŠE	17	4	3	10	31:52	15
Fridauer (61), 1:2 Varnica (64), 1:3					10. LOVRENC -1	17	5	1	11	25:47	15
Varnica (68), 1:4 Pečnik (76), 1:5 Kokol (79), 2:5 Hojnik (83) in 2:6 Pečnik (85). Dornava - Podvinci 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 Petrovič (11), 0:2 Bru-men (52) in 0:3 Benko (90). Rogoznica - Gorišnica 2:1 (2:0) Strelci: 1:0 Dokl (4), 2:0 Strelec (14) in 2:1 Majerič (84). Apače - Markovci 2:0 (1:0) Strelca: 1:0 M. Bauman (10. z 11m), 2:0 Širovnik (90). Boč - Cirkulane 5:1 (1:0) Strelci: 1:0 Ozvaldič (16), 2:0 Je-lovšek (48. z 11m), 3:0 Dolšak (67), 3:1 Kristovič (79), 4:1 Kodba (86) in 5:1 Habjan (90).
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 17. kroga: Podlehnik - Lovrenc 0:4, Središče - Pragersko 3:0, Grajena - Leskovec 2:2, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava 1:4, Tržec - Hajdoše 4:5.
Tržec - Hajdoše 4:5 (2:3) Strelci: 0:1 Brodnjak (17), 0:2 Brodnjak (21), 1:2 Skrbinšek (22. iz 11m), 2:2 Skrbinšek (26), 2:3 Petek (40), 2:4 Brodnjak (48), 2:5 Brodnjak (53), 3:5 Emeršič (61) in 4:5 Kolednik (77). Grajena - Leskovec 2:2 (1:1) Strelci: 1:0 Jakolič (3), 1:1 Zavec (37), 2:1 Bračič (67) in 2:2 Trafela (69).
Spodnja Polskava - Zgornja Pol-skava 1:4 (0:2)
Strelca: 0:1 Klajderič (24), 0:2 Klajderič (38), 1:2 Polanec (55), 1:3 Klajderič (61), 1:4 Klajderič (77). Središče - Pragersko 3:0 (0:0) Strelca: 1:0 Prapotnik (73), 2:0 Prapotnik (75) in 3:0 Žalar (83). Podlehnik - Lovrenc 0:4 (0:1) Strelci: 0:1 Potočnik (4), 0:2 Pi-šek (65), 0:3 Nahberger (75) in 0:4 Nahberger (86).
DK
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Grajena - Leskovec, ki se je končala z delitvijo točk.
Maraton Treh src v Radencih
Madžarki in Kenijcu najvišja naslova
V idealnih vremenskih razmerah se je letošnjega, že 27. atletskega tekmovanja v Radencih udeležilo 3500 tekačev. Najprestižnejši trofeji, naslova najboljših na 42-kilometrski preizkušnji sta osvojila lanska zmagovalka Madžarka Ida Ko-vacs in Kenijec Moses Kitum. Afričan je kljub vzpodbudnemu začetku v končnici omagal in z rušitvijo rekordne znamke iz leta 2006 Davida Biwotta (2:15,26) ni bilo nič. Najboljši slovenski predstavnik je bil Jože Mori iz Mute na 6. mestu.
Ida Kovacs je zanesljivo zmagala pred rojakinjo Farkaševo, tretja pa je bila Slovenka Neža Mravlje iz Kranja. Polmaraton (21 km) je pripadel Madžaru Tamasu Tothu, drugo mesto in naslov državnega prvaka pa je osvojil Roman Kejžar iz Ljubljane: »Pestijo me poškodbe, zato nisem najbolje pripravljen«, je po prihodu v cilj povedal Kej-žar. »Zmagovalec je narekoval izjemno močan tempo, ki sem mu lahko sledil le do 15. kilometra.« Pri ženskah je slavila Helena Javornik iz Maribora
in s tem postala državna prvakinja: »Seveda sem zmage zelo vesela, hkrati me navdaja z optimizmom pred mojo največjo maratonsko preizkušnjo na svetovnem prvenstvu v Osa-ki.« V preostalih kategorijah so zmagali: na 5,5 km je petič zapored slavila Simona Gam-boc iz Ivanovcev, na 10 km pa je najboljša bila Darja Kokalj iz Lukovice. Pri moških je na 10 km lansko prvo mesto ubranil Bojan Purgaj (AK Olimpija) iz Gorišnice, na 5,5 km pa je zmagal Boris Podpečan (Žalec). Pri
Bojan Purgaj iz Gorišnice je zmagal na 10 km.
paraplegikih je na 21 km lanskoletno zmagoslavje potrdil Marko Sever (Dobravlje), na 42 kilometrov pa je 1. mesto osvojil Zdravko Strajnar (Log pri Brezovici).
Niko Šoštarič
Množična udeležba v Radencih (zmagovalec maratona Kenijec Kitum nosi dres s številko 5).
Kolesarstvo m KK Bike-Ek Haloze 2002
Uspešno v nadaljevanju sezone
Rezultati - maraton (42 km), moški: 1. Moses Kitum (Kenija) 2:20:15, 2. Edvard Tah-batulin (Rusija) 2:20:55, 3. Moses Kemboi (Kenija) 2:21:55.
Polmaraton (21 km): 1. Tamas Toth (Madžarska) 1:06:52, 2. Roman Kejžar (Slovenija) 1:07:24, 3. Zsolt Koszar (Madžarska) 1:08:21, 4. Damjan Slapnik 1:09:49, 5. Robert Kotnik (oba Slovenija) 1:10:49.
Ženske - maraton: 1. Ida Kovacs 2:50:14, 2. Katalin Far-kas (obe Madžarska) 2:53:49, 3. Neža Mravlje (Slovenija) 3:18:52.
Polmaraton: 1. Helena Ja-vornik 1:17:46, 2. Špela Novak 1:29:36, 3. Nataša Prašnikar 1:33:23, 4. Jana Strahinič 1: 34:09, 5. Bernarda Ivančič (vse Slovenija) 1:34:47.
Kolesarji Bike-ek Haloze 2002 so zelo dejavni, ob tem pa tudi uspešni v tekmovanjih, saj njihova vnema tako na treningih kot na tekmovanjih prinaša dobre rezultate. Vedno so v ospredju. Je pa dejstvo, da vedno ne morejo biti v samem vrhu.
Po uvodni cestni dirki amaterskih kolesarjev za Pokal Slovenije, kjer so kolesarji KK
Bike-Ek Haloze 2002 dosegli zelo dobre rezultate, le-ti vrtijo pedale in nadaljujejo sezono v istem slogu. Na sobotni dirki na čas, na Marostarjevem kro-nometru, sta Natalija Veršič in Miha Vantur, v svojih kategorijah ponovno zmagala, kar je več, kot sta si upala zastaviti pred začetkom sezone. Uspeh ekipe so dopolnili z drugim mestom absolutno Andrej Gu-
ček, Andreja Bezjak je bila v konkurenci mlajših žensk četrta, Peter Strašek pa se je v svoji kategoriji uvrstil na osmo mesto. Vsi ostali tekmovalci (Emil Keršič, Franc Frangež, Vojko Kosič, Iztok in Matic Robič) so prav tako posegli po uvrstitvah, ki prinašajo točke, tako da je štajerska ekipa po številu točk, v konkurenci ekipnega točkovanja za Pokal Slovenije,
Del ekipe KK Bike-Ek Haloze 2002 po kronometru
FOTO: Natalija Veršič
šele po štirih letih tekmovanja v močni konkurenci, že med uspešnejšimi.
V soboto, 12. 5. 2007, so se slovenski amaterski kolesarji v Opatjem Selu na Krasu pomerili na državnem prvenstvu v kronometru. Ekipa kolesarjev iz Ptuju, iz KK Bike-Ek Haloze 2002, je ponovno dosegla lepe uvrstitve, saj sta bila Andrej Guček in Miha Vantur v svojih kategorijah druga, Natalija Ver-šič v kategoriji žensk B četrta. Andreja Bezjak je v kategoriji žensk A zasedla peto mesto, na isto mesto pa se je uvrstil tudi najstarejši član ekipe Peter Strašek. Tudi preostali del ekipe je posegel po visokih uvrstitvah, saj so bili tudi ostali tekmovalci uvrščeni na mesta med prvo petnajsterico, ki prinašajo točke v prvenstvu Slovenije. Rezultati na kronometru so šteli za uvrstitve za državno prvenstvo in za pokal Slovenije.
Kot že tolikokrat doslej, se je ponovno izkazalo, da velika tekmovanja vedno znova prinesejo presenečenja, saj so tekmovalci KK Bike-Ek Haloze 2002, glede na dosedanje letošnje rezultate, pričakovali tudi naslov državnega prvaka, ki pa se je ekipi na žalost izmaknil.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Liga prvakov
Milan sedmič ali Liverpool šestič
V sredo zvečer bo padel za-stor na letošnja evropska tekmovanja v nogometu. Čaka nas le še najprestižnejši finale za najbolj cenjeno lovoriko. V finalu Lige prvakov se bosta pomerila stara znanca, italijanski Milan in angleški Liverpool.
Srečanje bo replika finala izpred dveh let v Carigradu, ko so na enem izmed najbolj spektakularnih tekem v zgodovini tega tekmovanja slavili rdeči iz Anglije. Vsi se še dobro spominjamo hitrega vodstva Italijanov s kar tri proti nič in objokane navijače Liverpoola med polčasom. Toda drugi del nam je takrat prinesel najlepše, kar nam lahko ta čudovita igra ponudi. Liverpool je magično vstal od mrtvih, izenačil in nato slavil po enajstmetrovkah.
Tokrat takega števila zadetkov ne gre pričakovati. Zakaj? Oba stratega sta dve leti starejša in izkušenejša, bolje sta proučila igro nasprotnika, kar še posebej velja za Beniteza, ki v zadnjem času vse bolj posnema italijanski slog nogometa, kjer je prioriteta čvrsta obramba, pa tudi igralci obeh ekip se bolje poznajo med seboj.
Milan v tej sezoni igra nekoliko napadalnejše kot v prejšnjih sezonah in je tudi bolj učinkovit, kljub temu da praviloma igra le z enim pravim napadalcem. Toda letos je v izjemni formi Kaka, ki je daleč najboljši strelec Lige prvakov, tako da je nevarnost pred nasprotnimi vrati zagotovljena tudi v finalu. Še vedno je glavni
poudarek igre Milana na čvrsti obrambi, kiji poveljuje »zimzeleni« kapetan Paola Maldini, ki bo kmalu dopolnil že 38 let. Na sredini igrišča kraljujeta Pirlo in »pitbull« Gattuso, ob že prej omenjenem ofenzivno naravnanem Kakaju. Ti igralci tudi predstavljajo srce ekipe Milana.
V	igri Angležev se vse vrti okoli kapetana Gerrarda, ki je za ekipo »redsov«praktično nenadomestljiv. Zelo pomembni faktorji v igri igralcev iz mesta Beatlov so še Carragher, ki poveljuje obrambi, »bombarder« Riise, ter »gaucho« Maschera-no. Glavni boj se bo torej odvijal na sredini igrišča in kdor bo tukaj storil manj napak, bo zelo blizu končnemu uspehu.
V	Atenah, kjer se bo odvijal letošnji nogometni veledogo-dek je že vse pripravljeno. Za varnost bo dobro poskrbljeno, saj naj bi za red in mir na stadionu skrbelo kar 4000 policistov in varnostnikov, v samem mestu pa še veliko več. Prevladovali bodo seveda Angleži, ki jih organizatorji pričakujejo kar okoli 40.000, veliko jih bo tudi brez vstopnic. Prav tako je poskrbljeno za vso ostalo logistiko, ki je v domeni Uefe. Tako nogometašem ostane le, da se posvetijo stvari, ki jo najboljše obvladajo, to je igranju nogometa. Bodo v sredo prepevali »rossoneri« ali bomo slišali neponovljivo »You'll never walk alone« iz grl več deset tisoč navijačev Liverpoola. Odgovor na to vprašanje bomo dobili v sredo zvečer.
Tadej Podvršek
Verjetni začetni postavi:
AC Milan: Dida; Oddo, Nesta, Maldini, Jankulovski; Ambrosini, Pirlo, Gattuso, Seedorf, Kaka; Inzaghi (Gilardino) Trener: Carlo Ancelotti.
Liverpool: Reina; Finnan, Agger, Carragher, Riise; Mascherano, Ger-rard, Xabi Alonso, Zenden (Kewell); Kuyt, Crouch Trener: Rafael Benitez.
Mali nogomet
Poletna liga Sv. Tomaž
Bar pri križu blizu presenečenja
Rezultati 1. kroga: Brckova ulica Tomaž - Pršetinci 3:5, Inox ograje Majcen - Bar pri križu Velika Nedelja 4:11, Koračice - ŠIT študentje od Tomaža 7:2, TRS Trnovci-Rucmanci-Sav-ci - PGD Ključarovci 4:5.
Rezultati 2. kroga: Brckova ulica Tomaž - Inox ograje Majcen 3:7, ŠIT
študentje od Tomaža - TRS Trnovci-Rucmanci-Savci 3:4, Pršetinci - PGD Ključarovci 3:6, Bar pri križu Velika Nedelja - Koračice 0:1.
1.	KORAČICE	2
2.	KLJUČAROVCI	2
3.	BAR PRI KRIŽU	2
4.	TRS	2
5.	PRŠETINCI	2
6.	INOX OGRAJE	2
7.	BRCKOVA ULICA 2
8.	ŠIT	2
2	O	O	8:2 6
2	O	O	11:7 6
1	O	1	11:5 3
1	O	1	8:8 3
1	O	1	8:9 3
1	O	1	11:14 3
O	O	2	6:12 O
O	O	2	5:11 O
			UK
Kolesarstvo • TBP Lenart
Mladi Lenartčani upešni v Zagrebu
Mladi kolesarji KK TBP Lenart so bili minili vikend aktivni in tudi uspešni na dirkah v Zagrebu. V soboto je mladinec Andrej Rajšp osvojil prvo mesto na kriterijski vožnji, v nedeljo pa je na gorski dirki zasedel deveto mesto. To pa je v skupnem seštevku obeh dirk pomenilo osvojitev tretjega mesta. Med mladinci so dosegli naslednje rezultate: 2. mesto Primož Obal (5. na kriterijski dirki, 3.
na gorski dirki), 4. mesto Miha Hosedl (2. meto na kriterijski in 7. mesto na gorski dirki), 5. Iztok Fister (7. na kriterijski in 4. na gorski dirki).
Uspeh ekipe sta dopolnila še Simon Komperšek (dečki B), ki je na državnem prvenstvu v cestni dirki osvojil 1. mesto, in Marko Pavlič (dečki A), ki je bil šesti.
Danilo Klajnšek
Foto: NS
Foto: NS
UE Ormož
DELAVEC BREZ POKLICA Del. za preprosta dela v gradbeništvu - M/Ž, DČ 8 mes, enoizmensko delo. EXBAU D.O.O. KOG, JASTREBCI 68, 2276 KOG. Pomožni delavec
V krovstvu in kleparstvu - M/Ž,
DČ 1 leto, enoizmensko delo. Drugi pogoji: voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. KRASNIK DAMJAN S.P. KROVSTVO-KLEPARSTVO, HAR-DEK 40 B, 2270 ORMOŽ. Pomožna dela pri tesarstvu - M/ Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, fizična moč, ročne spretnosti. ŠEŠERKO SILVESTER S.P.MONTAŽA LESNIH IZDELKOV, SENEŠCI 2 A, 2274 VELIKA NEDELJA. Mesar - sekač, mesar-izkoščičevanje mesa - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 6 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. ANUŠEK BOŠTJAN S.P. IZKOŠČEVANJE MESA AKORD, VUZMETINCI 3, 2275 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU.
VOZNIK AVTOMEHANIK Šofer tovornega vozila - M/Ž, certifikat, voznik v cestnem prometu, NDČ, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 6 mes, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid. PUKLAVEC BORUT S.P BO-TRANS SREDIŠČE OB DRAVI, OBREŽ 76, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI.
PRODAJALEC
Prodajalec - M/Ž, ekonomsko komercialni tehnik, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost - delo z ljudmi, urejevalniki besedil - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. BETI TREND D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 2, 8330 METLIKA NATAKAR
Točenje pijač - M/Ž, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto; voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, katerakoli izobrazba; zaposlitev možna le v dopoldanskem času. ŠERUGA VESNA S.P. BAR PELICAN, KOLODVORSKA CESTA 6 B, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI.
Trgovinski poslovodja, poslovodja - organizira, vodi in skrbi za poslovanje prodajalne, prevzema prispelo blago, skrbi za skladiščenje in red v prodajalni - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovne izkušnje 3 leta, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, delovne izkušnje s področja prodaje tekstila in vodenje trgovine. BETI TREND D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 2, 8330 METLIKA.
Poslovni sekretar, tajnik administrator- tajniško administrativna dela, knjiženje in kontiranje prejetih računov, evidenc dl, naročilo blaga -M/Ž, ekonomsko komercialni tehnik, ekonomist za komercialno dejavnost, NDČ, enoizmensko delo; delovno mesto je prosto: po dogovoru, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, komunikativnost
-	delo z ljudmi, angleški jezik - zelo dobro, nemški jezik - zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje
-	zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. INVEST TRGOVINA D.O.O., HARDEK 44 B, 2270 ORMOŽ.
Doktor medicine, specialist psihiatrije, doktor medicine specialist psihiater- diagnosticiranje, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 4 mes, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik
-	tekoče, strokovni in specialistični iz-
pit iz psihiatrije, zdrav. licenca s podr. psih.; stanovanje na razpolago, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JAVNI ZAVOD PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ.
UE Ptuj
Kovinarski delavec, strojni tehnik ali delavec kovinarske stroke z znanjem varjenja -TIG ( varjenje ni pogoj,možnost priučitve) - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 625,00 EUR neto; delovne izkušnje 1 leto, oster vid, ročne spretnosti, slovenski jezik - osnovno, znanje na avtomatih / traub, indek-s,rezkalni stroj. KAJNIH KATARINA S.P.KOVINSKA GALANTERIJA PTUJ, PREČNA POT 9, 2250 PTUJ. DELAVEC BREZ POKLICA Proizvodni delavec II. - M/Ž, DČ 3 mes, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 1 mes, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti. AGIS ZAVORE DRUŽBA ZA PROIZVODNJO DELOV ZA VOZILA D.D., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ.
Pomoč v kuhinji, pomivanje posode - priprava - čiščenje - M/Ž, DČ 8 mes, 20 ur/teden, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 300,00 EUR neto, poskusno delo 1 mes, oster vid, ročne spretnosti. DRUŽINSKI RAJ D.O.O., DRAVINJSKI VRH 4 D, 2284 VIDEM PRI PTUJU. Monter, demonter kovinskih konstrukcij - M/Ž, DČ 6 mes, enoizmen-sko delo, vloge pošljite neposredno delodajalcu. JEVŠOVAR TOMAŽ S.P. SU-KA FINANČNO SVETOVANJE, ŠI-KOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO. Pomožni delavec za preprosta dela- pomoč pri izdelavi centralnih naprav - M/Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, zaželen izpit iz C kategorije. KOKOT BOŠTJAN S.P.MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV GORIŠNICA, MOŠKANJCI 45, 2272 GORIŠNICA.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA Natakar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 3 mes, 20 ur/teden, deljen delovni čas, poskusno delo 3 mes, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. BLANKA PUKLAVEC S,P, CIRKOVCE 15, 2326 CIRKOVCE. Pomoč pri zidanju in ometavanju
-	M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 650,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, slovenski jezik - dobro, obvezno "B" izpit , možnost tudi kandidati iz območja Maribora. GRADBENO PODJETJE JAZBEC D.O.O., ŽETALE 14 A, 2287 ŽETALE.
Natakar - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 522,00 EUR neto, delovne izkušnje 1 mes, komunikativnost / delo z ljudmi, ročne spretnosti. KAMENŠEK CIRIL S.P. OKREPČEVALNICA RAJ, POTRČEVA CESTA 60, 2250 PTUJ. Servis zaključna gradbena dela
-	gradbeni delavec- nizke gradnje - M/ Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo; poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto. MATIC NUA S.P., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ.
Kuhinjski pomočnik - M/Ž, kuharski pomočnik, DČ 1 leto, 20 ur/teden, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 leto. MECHORA TEREZIJA S.P. GOSTIŠČE SAVARIA PTUJ, CESTA 8. AVGUSTA 13, 2250 PTUJ. Elektrotehnik, elektrikar - delo v Sloveniji - M/Ž, DČ 6 mes, enoizmen-sko delo, predvideno plačilo: 550,00 EUR neto,delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, kandidati so lahko iz Ormoža, Murske Sobote, Ljutomera, Maribora. ŽULA SAŠO S.P., PRISTAVA 12D, 2282 CIR-KULANE.
OBDELOVALEC KOVIN Delavec začetnik -III.stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo ) - M/Ž, pridobivalec in predelovalec kovin, DČ 6 mes, dvo ali več iz-
mensko delo, delovne izkušnje 1 mes, zahtevana usmeritev in poklic: IKV -obdelovalec kovin, IKV - mehaniki in strojniki IKV program. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. KROVEC
Krovec ali pomočnik krovca - M/
Ž, delavec brez poklica, tesar, DČ 6 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, delo na višini, delo na terenu- prevoz na teren organizira delodajalec, fizična moč, lahko delavec brez izobrazbe - v tem primeru 12 mesecev delovnih izkušenj. PURG MARJAN S.P., PREŠA 27, 2322 MAJŠPERK.
Nižja poklicna izobrazba (do 3
LET), delavec v proizvodnji - priprava in vstavljanje materiala v različne modele - delovno mesto Ptuj - m/ž, delavec brez poklica, DČ 1 mes, eno-izmensko delo, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, nemški jezik - osnovno, natančnost, nekaj delovnih izkušenj v proizvodnjI. PRIJAVE NA: TRENKWALDER D.O.O., OSOJNIKOVA CESTA 9, 2250 PTUJ ALI PRIJAVA@TRENKWALDER.COM. RENKWALDER D.O.O., LESKOŠKOVA 9 E, 1000 LJUBLJANA PEK
Pek - priprava, zames, oblikovanje, pečenje - M/Ž, NDČ, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, nedelje in prazniki prosto. METLIČAR MARIJA S.P. KMEČKA PEKARNA CIRKOVCE, ZGORNJE JABLANE 30, 2326 CIR-KOVCE.
Mesar, M/Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti. KOSI ANDREJ S.P., IZKOŠČEVANJE, GRABE PRI LJUTOMERU 5, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU.
TALILEC
Livar, delavec začetnik IV. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: KV-metalurgi, KV-mehaniki in strojniki, -obdelovalci kovin, KV-elektrikarji, KV-kemiki, KV-administratorji in sorodni, - in podobno. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
KLJUČAVNIČAR
Ključavničar - monter, samostojno opravljanje monterskih in kjučavni-čarskih del v tujini - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, ročne spretnosti, nemški jezik - tekoče. LEHMER D.O.O.KIDRIČEVO, INDUSTRIJSKO NASELJE 14, 2325 KIDRIČEVO. OBLIKOVALEC KOVIN Obdelava kovin s struženjem in rezkanjem - M/Ž, avtomehanik, avto-ličar, DČ 2 leti, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, programiranje - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, prilagajanje na priučitev za programerja CNC - nudimo šolanje in podpis pogodbe za najmanj 24 mesecev , pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. KMETEC VLADIMIR S.P.KOVINOSTRUGARSTVO VIDIA KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. MONTER OGREVALNIH NAPRAV Monter ogrevalnih centralnih naprav - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 630,00 EUR neto, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, zaželen izpit iz C kategorije. KOKOT BOŠTJAN S.P.MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV GORIŠNICA, MO-ŠKANJCI 45, 2272 GORIŠNICA. ELEKTRIKAR ENERGETIK Elektroinštalater - M/Ž, DČ 6 mes, enoizmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto. ZEMLJARIČ ROMAN S.P., DORNAVA 59, 2252 DORNAVA.
ELEKTROMONTER, M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, možnost kandidati iz : Murska Sobota, Ljutomer, Lenart, Velenje, Celje, Maribor. GOMILŠEK BOŠTJAN S.P. ELEKTRO A&B, PREŠERNOVA ULICA 11, 2250 PTUJ. SLIKOPLESKAR
Pomožna dela in slikopleskarska dela - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, voz. izpit kat. B, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, možnost priučitve. HAMERŠAK ROBERT S.P.SLIKOPLESKARSTVO VIDEM, POBREŽJE 3, 2284 VIDEM PRI PTUJU.
Monter suhomontažnih sistemov in slikopleskar - M/Ž, mizar, tesar, DČ 6 mes, enoizmensko delo, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, teamsko delo, delo na terenu. IMPACTO D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ.
Slikopleskar - M/Ž, DČ 6 mes, eno-izmensko delo, terensko delo. MAJ-HENIČ EDVIN S.P. SPLOŠNA GRADBENA DELA, DERŽANIČEVA POT 38, 2341 LIMBUŠ.
Tesar, servis zaključna gradbena dela - tesar - M/Ž, DČ 3 mes, enoiz-mensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti, slovenski jezik - dobro, iskanje primernih kandidatov tudi iz Romunije. MATIC NUA S.P., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ. ZIDAR
Zidar in tesar - M/Ž, NDČ, poskusno delo 3 mes, fizična moč, oster vid, možnost zaposlitve čistih začetnikov. BAJRAKTARI MUHAMET S.P. ADI, JADRANSKA ULICA 10, 2250 PTUJ. Zidar - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, fizična moč, oster vid, ročne spretnosti, katerakoli izobrazba v primeru delovnih izkušenj. CARAKU FLORIJE S.P. ŠPETIM, ČUČKOVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
Monter-bandažer po sistemu kna-uf-rigips - M/Ž, mizar, slikopleskar, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, čim več izkušenj na področju montaže in bandažiranja po sistemu Knauf-Rigips. DACATUS D.O.O., Dežno pri Podlehniku 5a, 2286 PODLEHNIK. Zidanje in ometavanje - m/ž, delavec brez poklica, DČ 1 leto, enoiz-mensko delo, delovne izkušnje 1 leto, fizična moč, ročne spretnosti. KOLAR DRAGO S.P. GRADBENIŠTVO, GO-RIŠNICA 46/A, 2272 GORIŠNICA. Servis zaključna gradbena dela
-	zidar - M/Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 1 leto, oster vid, ročne spretnosti, iskanje ustreznih kandidatov tudi iz Romunije.
MATIC NUA S.P., ZAGREBŠKA CESTA 5, 2250 PTUJ.
VOZNIK AVTOMEHANIK Prevoz oseb - Taxist - M/Ž, NDČ, 10 ur/teden, gibljiv/nestalen, delovne izkušnje 3 leta, nemški jezik - zadovoljivo, dober voznik B kategorije s 3 leti vozniškega dovoljenja. DEŽMAN SREČKO S.P. TAKSI, ŠTRAFELOVA ULICA 9, 2250 PTUJ. Voznik specialnega tovornega vozila v domačem in mednarodnem prometu - M/Ž, voznik cestnih motornih vozil, DČ 6 mes, gibljiv/nestalen urnik; predvideno plačilo: 479,89 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. C,E, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, oster vid, angleški jezik
-	osnovno, hrvaški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3, 2250 PTUJ. PRODAJALEC
Prodajalec v trgovini s športno opremo in konfekcijo - Maya Maya
-	del. mesto na Ptuju - M/Ž, trgovinski poslovodja, DČ 1 leto, dvo ali več izmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat.
B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik -osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij
-	osnovno, potrebne so izkušnje v prodaji športnih artiklov (tekstil,o-prema), po potrebi se delo izvaja tudi v drugih poslovalnicah, pričakujemo zanesljivost, komunikativnost, natančnost, možnost zaposlitve za NDČ, lahko druga z zakonom določena izobrazba. ITU SPORTS FASHION D.O.O. LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE. NATAKAR
Natakar - strežba hrane in pijač - M/ Ž, pomožni delavec, srednja poklicna izobrazba, DČ 1 leto poskusno delo 1 mes, delovne izkušnje 3 mes. LETEČA ZVEZDA D.O.O. KITAJSKA RESTAVRACIJA BEIJING, SKORBA 43 B, 2288 HAJDINA.
Natakar - točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in toplih napitkov
-	M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 630,00 EUR neto, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 mes, komunikativnost - delo z ljudmi. RADOLIČ SLAVICA S.P. BAR PRI POŠTI, RAČE 03 PAB-BAR, CIRKOVCE 2, 2326 CIRKOVCE.
Točenje pijač - M/Ž, srednja poklicna izobrazba, NDČ, dvo ali več izmensko delo; predvideno plačilo: 500,00 EUR neto, voz. izpit kat. B, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin, slovenski jezik - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, plača je stimulativna-od 500 eur naprej+malica+potni stroški, delovno mesto je v Središču ob Dravi. ŠERUGA VESNA S.P., GORIŠNICA 141, 2272 GORIŠNICA.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA Parketar - M/Ž, DČ 3 mes, voz. izpit kat. B, ročne spretnosti, kandidati so lahko tudi iz Slovenske Bistrice. AVGUŠTIN MARJAN S.P.ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MAJŠPERK, MAJŠPERK 87, 2322 MAJŠPERK. Voznik - prevoz oseb in stvari - M/ Ž, certifikat, voznik v cestnem prometu, NDČ, 8 ur/teden, gibljiv/nestalen urnik, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, organizacijske sposobnosti, oster vid, urejenost, doslednost, poštenost. ZOREC DUŠAN S.P., AVTO-Z PTUJSKI TAKSI, POSR.-AVTOPREVOZN., PODVINCI 119, 2250 PTUJ.
Strojni tehnik, posluževalec na CNC stružnici - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, predvideno plačilo: 600,00 EUR neto, ročne spretnosti, natančnost. CLIO D.O.O., GA-JEVCI 17, 2272 GORIŠNICA. ELEKTROTEHNIK KV elektrikar - M/Ž, elektroinštala-ter, DČ 6 mes, enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost - delo z ljudmi, oster vid, ročne spretnosti, teamsko delo, delo na terenu. IMPACTO D.O.O., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ.
Delavec začetnik - V. stopnje strokovnosti (usposobitev za samostojno delo) - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, zahtevana usmeritev in poklic: - Strokovna izobrazba - V. st. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Dežurni elektrikar - M/Ž, DČ 6 mes, dvo ali več izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, voz. izpit kat. B, zahtevana usmeritev in poklic: - elektrotehnik dodatna znanja: privezovanje bremen in posluževanje dvigala s tal. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. TRGOVINSKI POSLOVODJA
Poslovodja bencinskega servisa
-	M/Ž, ekonomist za komercialno dejavnost, diplomirani ekonomist (VS), NDČ, enoizmensko delo, predvideno plačilo: 800,00 EUR neto, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 3 leta, voz. izpit kat. B, fizična moč, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, vodenje manjših skupin,
angleški jezik - zadovoljivo, nemški jezik - zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno, timsko delo, delo s strankami in zaposlenimi, vodenje manjše skupine. ŽIHER D.O.O. GORIŠNICA, MOŠKANJCI 1 G, 2272 GORIŠNICA. EKONOMSKI TEHNIK Finančni knjigovodja - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 5 let, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, nemški jezik - osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, pred oddajo vlog kontaktirajte delodajalca. DOMINKO D.O.O. PTUJ, ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ.
Prometnik - M/Ž, gimnazijski maturant, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, komunikativnost - delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, angleški jezik - tekoče, nemški jezik - dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami
-	zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. PAAM LOG TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3, 2250 PTUJ.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
Prodajalec vozil z izkušnjami - M/
Ž, DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 3 mes, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B. AVTOCENTER PRSTEC D.O.O. AVTOCENTER PR-STEC D.O.O. PTUJ, OB DRAVI 3, 2250 PTUJ.
INŽENIR STROJNIŠTVA Konstrukter I., konstruiranje - izdelovanje sklopov po projektni rešitvi, izvajanje ekperimentalnih preizkusov
-	M/Ž, diplomirani inženir strojništva (VS), diplomirani inženir strojništva za konstruiranje in gradnjo (VZDR.) strojev (VS), DČ 3 mes, enoizmensko delo, poskusno delo 2 mes, delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - dobro, nemški jezik
-	dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, znanje mikrosoft orodij, avtocad, proingener, project. AGIS ZAVORE DRUŽBA ZA PROIZVODNJO DELOV ZA VOZILA D.D., RAJŠPOVA ULICA 16, 2250 PTUJ.
Strokovni delavec začetnik - VI.st. str. (VSŠ) usposobitev za samostojno delo - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, VSŠ
-	Višja strokovna šola : želena izobrazba Inž strojništva (VSŠ). TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. Strokovni delavec začetnik - VI-st.str. usposobitev za samostojno delo
-	M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, strokovna izobrazba -VI.st želena izobrazba Inž. strojništva. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
Pripravnik VI.stopnje strokovnosti (VSŠ) usposobitev za samostojno opravljanje dela - M/Ž,
pripravnik, DČ 1 leto, enoizmensko delo, VSŠ- višja strokovna šola želena izobrazba : Inž.strojništva (VSŠ). TA-LUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO. KOMERCIALIST (VSŠ) Komercialist II/1 - M/Ž, DČ 1 leto, enoizmensko delo, delovne izkušnje 2 leti, voz. izpit kat. B, tuj jezik - pasivno. REVITAL D.O.O. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
Univerzitetni diplomirani inženir strojništva, strokovni delavec začetnik - VII.st.str. - usposobitev za samostojno delo - M/Ž, DČ 1 leto, eno-izmensko delo, delovne izkušnje 1 mes, UN- Univerzitetna izobrazba želeni poklic: Univ.dipl.inž.strojništva. TALUM D.D. KIDRIČEVO, TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČEVO.
Piše: Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (7)
Duhovi so med nami
Vera v duhove obstaja že od kamene dobe naprej. Strah pred mrtvimi, ki bi se vračali in vznemirjali žive, je pripomogel k nastanku različnih obredov. V zadnjih 50 letih so bili duhovi predmet tako obsežnih in natančnih raziskav kot še nikoli poprej. Nekateri primeri so se pokazali za čiste prevare ali zablode, veliko pojavov pa niti strokovnjaki niso znali razložiti. Brez dvoma drži, da so se duhovi med nami pojavljali vso človeško zgodovino. Morda celo z namenom, da nas opozorijo na onstransko razsežnost bivanja.
Duhovi in verovanja
Da bi pomirili duhove, so Stari Babilonci, Egipčani in Asirci dajali v grobnice obredne darove. Tudi Grki in Rimljani so verjeli, da duše umrlih, ki ne najdejo miru, strašijo in blodijo po svetu. V stari Indiji so v svetiščih puščali hrano in druge darove, da bi pomirili duhove, imenovane baute. Tudi Kitajci so s hrano skušali pomiriti prikazni. Med Japonci je strašil duh razmršene ženske v belih oblačilih, samurajski bojevniki brez nog in lisice, ki so se spreminjale v čudovita dekleta, ki začarajo vsakogar, kdor jih vidi. Severnoameriški Indijanci so z obrednimi plesi preganjali duše umrlih. Celo Jezus je govoril o duhovni dimenziji življenja na Zemlji. Ko so ga po vstajenju njegovi učenci imeli za duha, jim je rekel: »Dotaknite se me in poglejte; duh ni iz mesa in krvi, kot sem jaz.«
Prestolnica duhov
O duhovih, ki strašijo, si ljudje pripovedujejo zgodbe po celem svetu, ampak nikjer jih ni toliko kot v Veliki Britaniji. Raziskave so pokazale, da vsak sedmi Anglež trdi, da je videl prikazen. Priče so kralji, učenjaki, pisatelji (npr. Arthur Conan Doyle, avtor Sheloc-ka Holmesa), škofi in vodilni duhovniki anglikanske cerkve, vojaki, kmetje, delavci.
Največ duhov se baje potika po londonskem Towru, razvpiti ječi, kjer so mučili in usmrtili na tisoče ujetnikov. Najpogosteje ga obiskuje duh Anne Boleyn, druge žene Henrika VIII., ki jo je kralj dal obglavi-ti v Towru. Stražarji v Towru so pogosto poročali o padanju kamnov, ki jih nihče ni vrgel, o senci ogromne sekire, o posta-
vah brez glav. L. 1815 se je neki stražar onesvestil in kasneje umrl, ker mu je grozil duh velikega medveda.
Po palači Windsor Castle se sprehajajo duhovi Elizabethe I., Karla I. in Jurija III. Po Hampton Courtu strašita dve nesrečni ženi Henrika VIII., Jane Saymoure in Catherine Howard. Na mestu, kjer je Macbeth umoril kralja Dunca-na, so zgradili Glems Castle, da bi omilili strahotni dogodek. V gledališču Adelphi v Covent Gardenu vedri in oblači duh igralca Williama Terrisa. Na Downing Streetu št. 10 pa ljudje videvajo duh politika, ki se pojavi zmeraj takrat, ko deželi grozi kriza.
Obrazi v Španiji
Na tleh hiše družine Perie-ra v Belmezu so se l. 1971 pojavili izmučeni obrazi duhov. Opravili so različne poskuse, posneli so jih fotografi in televizija, ljudje so stali v vrstah, da bi jih videli. Odkopali so ves pod in odkrili dva človeška skeleta brez glav. Kljub temu da so kosti cerkveno pokopali, so se obrazi znova pojavili. Posneli so glasove: »Pravico!« in »Ven hočem!«
Duhovi na bojiščih
Na bojišču iz l. 1746 v Veliki Britaniji je na vresišču Cullodu še danes slišati rožljanje mečev in krike umirajočih, bežno pa se vidijo tudi sence korakajočih vojakov in okrvavljenjih trupel. Na tem mestu sta se spopadli vojski Škotov z višavja (Lepi princ Čarli) in britanske čete (vojvoda Cumberlandh).
Ameriška trdnjava Fort Pu-laski je še vedno polna senc in nepojasnjenih korakov iz l. 1862, ko so se tam bojevale čete Konfederacije in Unije.
Blizu francoskega mesta Dieppe, kjer so se l. 1942 spopadle zavezniške in nemške sile, je slišati streljanje, moško vpitje, detonacije topništva in nizko leteča letala.
Poltergajsti
Poletergajsti so t. i. »glasni duhovi«, ki strašijo po hišah, premikajo predmete po zraku, zapirajo in odpirajo vrata in se nenadno pojavljajo. Prvi znani primer je bil zabeležen l. 858 na kmetiji ob reki Ren. Danes so to duhovi, ki so najbolj zanimivi za medije in se o njih največ poroča.
Teorije o duhovih
Nemški in francoski okultisti
so v začetku razlagali, da je duh oblikovan iz soli v telesu, ko le-ta fermentira in razpade po smrti. Najbolj sprejeta misel je, da tudi po smrti ostajamo vezani na zemljo, dokler nam on-stranski vodniki ne pomagajo najti poti v novo obliko bivanja, v duhovni svet. Po drugi razlagi naj bi vsi že nekoč prej živeli in duhovi, ki jih vidimo, so in-karnacije ljudi, ki se jih megleno spominjamo. Tretji ponujajo razlago o različnih ravneh časa. Duhovi so zgolj odsevi ljudi, ki potujejo skozi čas. Knjiga Novosti psihologije pa trdi, da so duhovi brezčasni odtisi ljudi, ki so umrli v grozljivih okoliščinah.
Prihodnjič: NLP-ji letijo po nebu
Iskrice
Kdor veliko govori, veliko ve, ali pa veliko laže. -k-k-k
Človek je pogosto dober samo zato, ker nima priložnosti, da bi bil slab.
•k-k-k
Ni prav deliti ljudi na dobre in slabe. Lahko so samo zanimivi in dolgočasni.
-k-k-k
So ljudje, ki ne znajo zapravljati časa sami. Ti so prava nadloga za zaposlene.
-k-k-k
Čednost je podobna ošpicam: vsak človek jih ima enkrat v življenju in potem nikoli več.
-k-k-k
Kaj lahko naredi hladna in gola resnica proti bleščečim lažem?
-k-k-k
Bedak ima veliko prednost pred pametnim človekom: vedno je zadovoljen sam s sabo.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
narastek iz ajdove kaše*, zelena solata SREDA
čufti v paradižnikovi omaki, pire krompir ČETRTEK
česnova juha, njoki v gobovi omaki, kumarična solata PETEK
rižota s tuno in zelenjavo**, zeljna solata SOBOTA
prebranec s slanino NEDELJA
goveja juha z rižem, svinjska pečenka, pečen krompir, stročji fižol
v solati
PONEDELJEK
gobova juha s krompirjem, rižev narastek z jabolki, kompot
*Narastek iz ajdove kaše
250 g ajdove kaše, 250 g skute, 4 jajca, 1 kisla smetana, 1 por (če je velik, samo polovico), 1 bučka, 1 korenček, 2 paradižnika, 1 paprika, 2 stroka česna, sol, poper.
Ajdovo kašo skuhamo in pazimo, da je ne razkuhamo. Kuhano od-cedimo in nekoliko ohladimo. Vso zelenjavo zrežemo na majhne kocke, korenček lahko tudi nastrgamo (ni potrebno, da uporabimo vso našteto zelenjavo, ampak tisto, kar imamo pri roki). V posodo nalijemo malo olja in dodamo strt česen. Ko ta zadiši, takoj dodamo narezano zelenjavo in jo med mešanjem podušimo. V posodici zmešamo kislo smetano in jajca, da dobimo gladko zmes. K zelenjavi dodamo ajdovo kašo, skuto in zmes iz smetane ter jajc. Dobro premešamo. Pečico segrejemo na 200 stopinj. Nepregorni pekač malo namastimo, če je to potrebno, potem pa vanj naložimo pripravljeno zmes. Pečemo približno 1 uro.
**Rižota s tuno in zelenjavo
250 g riža, manjša bela čebula, 1 velika rdeča paprika, 1 zelena paprika, 1 korenček, 1 bučka, 2 konzervi tune, 1 konzerva graha, 1 konzerva koruze, 0,5 l juhe, olje, vegeta, lovorjev list.
Čebulo nasekljamo in jo stresemo v vroče olje. Pustimo, da poste-kleni. Papriki in korenček narežemo na koščke, bučko operemo in narežemo na rezine. Ko čebula postekleni, v lonec stresemo paprike in korenje. Dušimo 10 minut. Po 10 minutah dodamo bučke in dušimo še 3 minute. Nato dodamo riž, dobro premešamo in ponovno dušimo, da se riž prepoji s sokovi zelenjave in olja. Dodamo polovico juhe in pokrito kuhamo, da riž popije juho (cca. 15 minut). Dodamo lovorjev list in vegeto. Ko je rižota že kuhana, dodamo še 2 konzervi tune, grah in koruzo. Dobro premešamo in pustimo pokrito v posodi še 5 minut (da se okusi prepojijo).
Alenka Šmigoc
Na valovih časa
Torek, 22, april
Danes goduje Milan.
337 je umrl rimski cesar Konstantin Veliki. 1455 se je začela vojna med belo in rdečo rožo v Angliji. 1813 se je rodil nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere.
1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt.
1859 se je rodil angleški zdravnik in pisatelj Arthur Conan Doyle,
avtor slavnega detektiva Sherlocka Holmesa.
1907	se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier. 1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Char les Az-navour.
1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala
pakt o nemško-italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE).
1998 so izvedli na Severnem Irskem, to je Ulstru in Republiki Irski,
referendum o mirovnem načrtu.
Sreda, 23. maj
Danes goduje Željko.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti protestantske cerkve in preganjati duhovnike. 1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne. 1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala bojno Av-stro-Ogrski.
1928 je Italijan Umberto Nobile vzletel s cepelinom na Spitsber-gih in dan kasneje preletel severni tečaj, vendar je odprava tragično končala.
1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet. Četrtek, 24. maj
Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov
1819 se je rodila kraljica Velike Britanije in Irske ter cesarica Indije Viktorija iz Washingtona v Baltimore. 1905 se je rodil ruski pisatelj Mihail Aleksandrovič Šolohov. 1941 se je rodil Bob Dylan, ameriški pevec folka in rocka. 1949 je bila s sprejetjem ustave ustanovljena iz francoske, britanske in ameriške okupacijske cone Zvezna republika Nemčija. 1993 so se na referendumu odločili za neodvisno državo Republiko Eritrejo. Petek, 25. maj Danes goduje Gregor
1661 se je rodil francoski filozof , zgodovinar in pedagog Claude Buffier.
1810 je ljudska skupščina Argentine vrgla podkralja in izročila oblast začasni vladi. Zato praznuje danes Argentina dan neodvisnosti.
1879 se je rodil eden največjih časopisnih založnikov svojega časa, britanski politik baron William Maxwell Aitken Beaverbrook.
1883	so po štirinajstih letih gradnje v New Yorku odprli brooklynski most.
1889 se je rodil letalski konstruktor ukrajinskega rodu Igor Sikor-ski.
1926 se je rodil ameriški jazzovski glasbenik Miles Davis. 1935 je dosegel ameriški atlet Jesse Owens nenavadni rekord. V enem dnevu je postavil kar pet svetovnih rekordov. 1951 so se predstavniki Kitajske in Tibeta sporazumeli za »vrnitev« dežele pod kitajsko oblast, ohranitev avtonomnega položaja in zagotovitev svobode veroizpovedi.
1963 so ustanovili v Adis Abebi Organizacijo afriške enotnosti (OAE) za dekolonizacijo celine in večje sodelovanje med afriškimi narodi.
Sobota, 26. maj
Danes goduje Zdenko
1762 je umrl nemški filozof in pedagog Alexander Gottlieb Baumgarten.
1822 se je rodil francoski pisatelj Edmond Goncour. 1877 se je rodila ameriška plesalka Isadora Duncan. 1938 so položili temeljni kamen za avtomobilsko tovarno Volkswagen.
1955 je prvič po letu 1948, to je resoluciji Informbiroja, pripotovala v Beograd sovjetska državnopartijska delegacija. 1970 je sovjetsko nadzvočno potniško letalo Tu-144 prvič preseglo dvakratno hitrost zvoka. Nedelja, 27. maj Danes goduje Janez
427 (ali 428) p. n. š. se je rodil grški filozof Platon, ki velja za največjega antičnega idealističnega filozofa. 927 je umrl bolgarski car Simeon, ki je med svojim vladanjem dvignil Bolgarijo do njenega najvišjega vzpona. 1679 je angleški parlament izdal Habeas Corpus Act, enega najpomembnejših temeljnih zakonov iz varstva osebne svobode. 1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo pre-stolico ruskega imperija St. Peterburg. 1905 se je začela pomorska bitka med Japonsko in Rusijo. 1931 je švicarski profesor Auguste Piccard kot prvi človek z balonom dosegel stratosfero.
1937 so v San Franciscu odprli za promet 2,7 kilometra dolgi most Golden Gate Bridge.
1997 so v Parizu članice Nata in ruski predsednik Boris Jelcin podpisali dokument, ki odreja odnose med Natom in Rusijo. Ponedeljek, 28. maj
Danes goduje Avguštin
1453 je sultan Mehmed II. zavzel Carigrad.
1884	se je rodil češki državnik Edvard Beneš, eden glavnih ustanoviteljev medvojne Češkoslovaške.
1908	se je rodil angleški pisatelj in novinar Ian Fleming.
1961 so ustanovili v Londonu organizacijo Amnesty International.
1991 so etiopsko prestolnico Adis Abebo s tanki zavzeli uporniki.
AvtoD£OM
Scenic ostaja prodajno uspešen enoprostorec
Scenic je že dodobra preizkušen enoprostorec na naših cestah. In zakaj potem o njem sploh pišemo? Ker želi konkurirati s kvalitetnejšimi materiali v notranjosti, zmogljivim dizelskim agregatom, z različnimi karoserijskimi izvedbami, pa tudi prodaja se še zmeraj dobro. Francozi v samo obliko niso preveč posegali, temveč so le poudarili nekatere elemente, ki so v teh letih že rahlo zastarali. Sodi v okvir obljubljenih trinajstih novih in trinajstih prenovljenih modelov, ki so jih do leta 2009 napovedali pri Renaultu.
Pionirju med srednje velikimi eno-prostorskimi vozili se „leta" ne poznajo preveč, a nedavna prenova mu tudi ni škodila, saj je prinesla sodobnejši videz maske, luči in odbijačev, nova platišča ter sveže barve. Še nekaj časa nazaj smo poznali običajnega scenica in grand sce-nica s sedmimi sedeži, poslej je na voljo še grand scenic s petimi sedeži in večjim prtljažnikom, ki v osnovi ponuja za 533 litrov prostora, s podiranjem zadnje klopi pa prostornina naraste na 1960 litrov. Če vam tudi to ni dovolj, boste v dnu prtljažnika našli še dodaten 32-litrski predal.
Na slovenskem trgu se zaradi ugodne porabe in večjega motornega navora večina kupcev odloči za dizelsko izvedbo in scenic ima lahko pod motornim pokrovom sorazmerno nov 2,0-litrski agregat, ki je hkrati tudi najmočnejši dizel z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu zadnje generacije, pri katerem pi-ezo električni injektorji omogočajo tlak vbrizgavanja do 1600 barov. Motor poznamo že iz lagune in espacea, v grand
scenicu pa je prikrajšan za 25 konjev, vendar je moči vseeno dovolj, saj razvije 150 KM pri 4000 vrtljajih na minuto in največji navor 320 Nm pri 2000 vrtljajih. V primerjavi s starejšimi hišnimi dizli je bolj uglajen in tih pri večjih motornih vrtljajih, pa tudi značilne vibracije dizelskega motorja se ne prenašajo tako izrazito v notranjost vozila. K ugodni porabi pripomore tudi šeststopenjski ročni menjalnik s kratkimi gibi priročno nameščene prestavne ročice. Skupno lahko celotno motorno paleto razdelimo na štiri bencinske in štiri dizelske agregate. Bencinska izbira se začne pri 1,4-litrskem in konča pri 2,0-litrskem motorju, z močmi od 100 KM do 165 KM. Dizelsko ponudbo sestavljajo 1,5 dCi, 1,9 dCi in 2,0 dCi. Razpon moči sega od 85 KM do 150 KM. 2,0-litrski dizel je moč izbrati tudi z šeststopenjskim samo-prilagodljivim menjalnikom proactive z možnostjo ročnega pretikanja. Menjalnik se prilagaja voznikovemu režimu vožnje in prestavlja pri višjih oziroma nižjih vrtljajih ter zna zavirati s pomočjo motorja.
Najmočnejši dizel je naprodaj z najvišjo opremo privilege, kar seveda po eni strani pomeni, da avto ni poceni, po drugi pa, da ponuja praktično vse, kar si voznik ali potniki med vožnjo zaželijo. Na sredinski konzoli najdemo radijski sprejemnik in stikala klimatske naprave, namesto tipičnih analognih merilnikov voznika obkroža veliko plastične mase, vsi pomembni podatki pa so združeni v zasenčenem predalčku, kamor so Renaultovi inženirji namestili LCD zaslon. Zaradi tega je armaturna plošča precej „očiščena", čeprav so vsa pomembna stikala na dosegu roke, vključno z novim položajem gumba za vklop tempomata, ki je odslej na bolj prikladnem mestu. Med novostmi dodatne opreme za scenice naj omenim glasovno upravljanje določenih funkcij ter možnost priključitve I-poda in USB ključa.
Grand scenic s petimi sedeži se zdi najbolj sveža novost v družini scenic. Predvidevam, da so pri francoskem proizvajalcu sprejeli takšno odločitev, ker kupci grand scenica le priložnostno uporabljajo skromna sedeža v tretji sedežni vrsti in imajo zato na voljo več prtljažnega prostora za vso prtljago, ki jo prevažajo s seboj.
S prilagoditvijo sedežev lahko izbiramo, koliko več prostora želimo imeti v prtljažniku. Tudi v voznikovem delovnem okolju je predalov v izobilju. Izstopa tisti med prednjima sedežema, ki je tudi premičen in služi še kot naslonjalo za roke.
Če vam zdi espace prevelik, običajni scenic pa premajhen, lahko izberete grand scenica, ki bo poskrbel za potnike ter vso pripadajočo prtljago. V kolikor ne želite posegati po prestavni ročici, si ga lahko omislite s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je na voljo pri najmočnejšem turbodizlu. Takšen nakup sicer ne bo poceni, boste pa vozili avto, ki vas bo razvajal.
Linea je izpeljanka grande punta
V turški tovarni Tofas je stekla proizvodnja klasične štirivratne limuzine linee, ki za Fiat predstavlja tržno zelo pomemben avtomobil. Po besedah vodilnih mož pri Fiatu, kupci od takega vozila pričakujejo predvsem eleganco, udobje in slog.
Za zunanjost je „kriv" Fiatov oblikovalski center in treba je priznati, da so svoje delo opravili uspešno, saj je linea vsaj tako elegantna kot grande punto. V svojem razredu naj bi ponujala enega največjih prtjažnikov s kar 500 litri prostornine, narejena pa bo tudi za zahtevnejše kupce, saj bo naprodaj s tremi stopnjami opreme: active, dynamic in emotion. Na začetku prodaje bosta na voljo vstopna motorja- 1,4-litrski bencinski agregat (77 KM) in 1,3-litrski dizel z oznako multijet (90 KM), drugo leto naj bi se paleti pridružil še 1,4-litrski bencinski turbomotor s 120 KM.
Fiat linea je do neke mere duhovni naslednik nekoč priljubljene tempre, upamo le, da bo nekaj bolj zanesljiva. Zraven Turčije naj bi jo izdelovali še v Indiji, Braziliji, na Kitajskem in v Rusiji.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Varno in zdravo na soncu (1.)
Prvi močnejši sončni žarki nas spomnijo na počitnice, poletje in na potrebno zaščito naše kože pred njihovimi škodljivimi vplivi. Sonce ima nekatere pozitivne učinke na naš organizem. Zavedati se moramo tudi nevarnosti, kijih prinaša izpostavljenost sončnim žarkom, saj le-ti lahko povzročijo različna obolenja kože. Veliko ljudi ima alergijo na sonce. Sonce je lahko krivo za pojav kožnega raka. Tudi opekline zaradi sonca so nevarne. In nenazadnje, sonce lahko poslabša nekatera obolenja kože.
Skoraj vsak peti Evropejec ima preobčutljivost na sonce ali t. i. alergijo na sonce. V večini primerov je to polimorfna foto-dermatoza, ki se kaže kot rdeče bunčice oziroma mozoljčki, lahko pa tudi kot večje pordele površine. Koža močno srbi. Največkrat je prizadeta koža dekolteja, rok, hrbtne strani dlani, nog in obraza. Sprožijo jo UVA žarki.
Druga oblika alergije na sonce so t. i. akne mallorca. Pojavijo se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh in po obrazu. Sprožilec so UVžarki, pa tudi sestavine kozmetičnih proizvodov in sredstev za zaščito pred soncem, zlasti mastne krme in losjoni.
Prekomerna izpostavljenost soncu lahko povzroči sončne opekline. Te povzročijo UVB žarki.
UVB žarki ne prodirajo globoko v kožo, povzročijo opekline in so odgovorni za pigmentacijo kože. UVA žarki prodirajo v globlje plasti kože, povzročajo pojav alergij in so odgovorni za staranje kože.
Kako si zagotovimo brezskrbne počitnice, lepo in predvsem nepoškodovano kožo in dobro počutje? Upoštevajmo nekaj nasvetov:
-	na sonce se privajaj-mo počasi,
-	izogibajmo se opoldanskemu soncu, to je med 12. in 16. uro. V tem času ne načrtujmo aktiv-
nosti v naravi,
-	uporabimo ustrezno zaščito pred soncem, ki vsebuje dovolj visok zaščitni faktor in nas varuje tako pred UVA kot pred UVB žarki,
-	sonce nas doseže tudi v senci dreves in pod senčnikom ter pri oblačnem vremenu, zato tudi takrat uporabimo zaščitne pripravke za sončenje,
-	bolnikom, ki imajo veliko pigmentnih znamenj, se izpostavljenost soncu odsvetuje,
-	bolniki z raznimi kožnimi obolenji naj se glede izpostavljenosti sonca posvetujejo s svojim
zdravnikom oziroma dermatologom. Nekatere bolezni sončenje poslabša, pri nekaterih pa zmerna izpostavljenost soncu deluje blagodejno,
-	osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (delavci na prostem, ljudje z velikim številom pigmentnih znamenj, ljudje z rdečimi lasmi in zelo svetlo poltjo, ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka...) naj izpostavljene dele kože ščitijo skozi vse leto,
-	dobra zaščita so oblačila in pokrivala. Izberimo lahke, ne pretanke tkanine z dolgimi rokavi in hlačnicami. Pokrivalo naj zaščiti obraz, uhlje in vrat,
-	ne pozabimo na sončna očala z UV filtrom,
-	posebej zaščitimo ustnice, uhlje, vrat in
-	dermatologi odsvetujejo solarij, saj so UV doze pogosto previsoke, kar lahko sproži izbruh alergije in o nestrokovni uporabi tudi opekline.
Nadaljevanje prihodnjič Darja Potočnik Benčič Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Lepi majski dnevi
Kakor vsako leto, nas je tudi letos »poscana« Zofka obdarila z dežjem. Njeni prijatelji ledeni možje se sicer niso izkazali, saj so bili ravno njihovi trije dnevi izredno vroči in soparni. Kljub vsem vremenskim spremembam stari torej stari pregovori o vremenu vsaj delno še vedno držijo. Dež, ki nam ga je podarila Zofka, je prišel zelo prav, kljub temu pa bo zalivanje in namakanje kmalu spet potrebno. Pred nami naj bi bili lepi dnevi, ti bodo zdaj predvsem za plodovke prišli zelo prav. Prav tako pa so toplote in sonca potrebne naše cvetlice. Na oknih smo jih že posadili, da gredicah pa po večini tudi ali pa jih prav zdaj presajamo.
Sobne rastlne
Obratno pa prihaja čas počitka pozimi cvetočih sobnih rastlin. Med njimi so najpogostejše ciklame in kalanhoje. Slednje sicer še vedno kupimo cvetoče v trgovinah, v tujini sem jih videla na primer tudi na grobovih, seveda pa jih tam posadijo cvetoče, po mesecu dni pa zamenjajo z novimi. Kalanhoja je ena najbolj skromnih cvetočih rastlin, ki se odlično obnese na oknih, kjer jo opeče sonce, kakor tudi v ogrevanih prostorih pozimi. Ne potrebuje veliko vlage, zato jo lahko sadimo tudi na gredice, seveda pa samo kot začasen cvetoč okras. Cvetove nastavi namreč v kratkem dnevu, ravno zato pa tako lepo cveti pozimi. Ko odcveti, posušene cvetove porežemo, rastlino presadimo v večji lonček in po potrebi skrajšamo - odrežemo vršičke. Nato jo postavimo na prosto, na sončna mesta, kjer pa bo del sneva vseeno v senci. Cvetove bo nastavila, ko bo dan dovolj dolgo krajši od 12 ur.
Tudi v jeseni in pozimi kupljene ciklame so prenehale s cvetenjem ali pa kmalu bodo. Presadimo jih le, če so v premajhnem lončku. V prevelikem lončki je namreč nevarnost, da bo gomolj zgnil, veliko večja. Enako velja za substrat - ne uporabimo izključno kupljenega, bolje ga je zmešati z nekaj gozdne zemlje in nekaj zemlje s krtin.
Tudi rastline amarilisov ali vitezovih zvezd presadimo ali s posodami vred posadimo na prosto, nekam v polsen-co.
Okrasne gredice
Foto: Miša Pušenjak
Zdaj sadimo enoletnice. Ne pozabite, da veliko lepše cvetijo, če gredice niso preveč pognojene. Posebej škodljiv za nastavek cvetov je dušik. Najlepše bodo uspevale, če gnojimo z domačim kompostom, povsem dovolj bo 1 l/m2 z enako količino lahko zdaj dognojimo trajnice, če jih seveda niste že spomladi, pred začetkom rasti.
Nekatere enoletnice, ki so napol prezimile, ali pa celo zgodaj vzkalile, so že semenile. Največ vidim zajčkov, kalifornijskega maka in seveda ognjiča. Če boste sproti odstranjevali semenske zasnove, bodo rastline veliko dalje cvetele. Posebej velja to za zajške, ko je cvetenje končano, odlomimo steblo tik pod prvim cvetom. Rastline se obraste in spet zacveti.
Zelišča
Zdaj je čas pobiranja kamilice, ki bujno cveti. Ne pozabite, najboljši del dneva za pobiranje cvetov je okoli 12 ure. Rastline morajo biti popolnoma suhe, sušimo pa jih v tankih plasteh. Kar najmanj je mogoče, jih premikamo. To kar zavohamo ob premikanju rastlin je namreč učinkovina, ki odhaja v zrak.
Ne pozabite, kamilice koristijo tako nam kot tudi rastlinam. Ravno zdaj, v takem vremenu je velika nevarnost različnih plesni. Pojavljajo se na solatah, čebuli, ... na vrtu ni primerno uporabljati škropiv, lahko pa skuhamo kami-lični čaj ali pa pest kamilic čez noč namočimo v vodo, s tem pripravkom pa zalijemo paradižnik, papriko, česen, solato in čebulo. Dodamo še nekaj milnice, pa bomo začasno odgnali tudi uši.
Miša Pušenjak
torek • 22. maja 2007
Zanimivosti, mladi pišejo
ŠtajerskiTEBKlK 19
OŠ Ivanjkovci
Urice prijetnega počutja
-V,. -_____■■■: -■ ■
Foto: arhiv šole
Foto: arhiv šole
Voščilnica Evropi: Špela in Samanta, 8.a
V okviru preventive nasilja in projekta Pomladni dan v Evropi poteka na naši šoli celoletni projekt Urice prijetnega počutja. V okviru le-tega uresničuje-
mo cilje, kot so: naučiti učence videti in odkrivati vzroke za nasilje; naučiti jih konstruktivno reševati konflikte med seboj; spoznati in spoštovati sošolca,
Prometna varnost ni naključje, ugotavjajo učenci na OŠ Ivanjkovci.
učitelja, ... razvijati pozitivno klimo v razredu in šoli; graditi občutek lastne vrednosti in pripadnosti; razvijanje strpnosti in tolerance do drugačnosti; učenje socialnih spretnosti, skrbeti za kulturno okolje.
Na šoli smo izvedli tudi naravoslovni dan, kjer so učenci v različnih delavnicah spoznavali sebe, druge, reševali namišljene konfliktne situacije, razvijali pozitivno klimo. V zaključku so nastopili učenci 5. a z igro vlog o konstruktivnem reševanju konfliktov med učiteljem in učencem v razredu. Nastopili so tudi učenci 2. a, ki so sami napisali pesem in skoreografirali ples o
prijateljstvu. Na koncu smo vsi učenci in učitelji sklenili verigo prijateljstva, po kateri je od enega do drugega potoval nežen stisk roke, prijazen pogled in nasmeh.
V okviru projekta Pomladni dan v Evropi 2007, ki nosi letos naslov »Šole praznujejo Evropo - SKUPAJ 50 let«, so in še bodo na šoli potekale druge aktivnosti, in sicer: modna revija učencev podaljšanega bivanja z naslovom »Pričela se je pomlad v Evropi ...« (21. marec, 2007); šolska radijska oddaja »50 let EU« (26. marec, 2007); velikonočna delavnica za učence podaljšanega bivanja in njihove starše, dedke in babice »Posli-kajmo velikonočna jajca v barvah Evrope« (30. marec, 2007); tri učenke devetega razreda so se udeležile srečanja mladih v Državnem zboru (13. april, 2007); praznovanje rojstnega dne Evrope - 9. maj 2007; 5 minut slave ali ne poznam besede »ne zmorem« - 23. 6. 2007; v okviru šolskega parlamenta bo potekala okrogla miza na temo: Jaz in Evropa (namenjena predvsem učencem devetega razreda); sodelovali smo na različnih likovnih in fotografskih natečajih: E-voščilnica za rojstni dan Evrope, Darilo Evropi, Powerpoint predstavitev »50 let EU«, Spominska znamka - nekatera dela so objavljena na spletnih straneh projekta Pomladni dan v Evropi.
Za konec pa še pesem o prijateljstvu učencev 2. a: Mi smo prijatelji, veselo pojemo, radi se imamo in to zelo. Mi smo prijatelji, veselo plešemo, če se skregamo, se pobotamo. Tina Turin Puklavec, Mojca Grula, Andreja Žinko
Vrtec Ptuj
Prvi« planinski izlet
»
Kar nekaj časa smo se dogovarjali in 14. aprila smo se končno dogovorili in odločili, da se odpravimo na skupno pot. Na planinski izlet na celjski grad z našimi najmlajšimi - vrteškimi otroci.
Nekaterim otrokom je bila to prva vožnja z vlakom v življenju. Bili so zelo navdušeni, vzhičeni, radovedni in zvedavi. Prav takšni kot štiri-, pet- in šestletniki
morajo biti.
Na izlet smo se pripravili tako, da smo imeli planinske urice, katerih mentorica je gospa Zdenka Fajfarič. Na teh uricah smo se pogovarjali o planinskih poteh, markacijah (katere smo na poti pridno šteli in iskali), prehrani in kako se za planinski izlet oblečemo. Otroci so aktivno sodelovali in veliko spraševali.
Veseli me, da smo dobili planinsko skupino še v vrtcu Ptuj, saj s tem gradimo temelj za bodoče navdušene hribolazce, ki jih je v naših in okoliških šolah veliko. Sodelujemo s petnajstimi osnovnimi šolami, vez za dobro sodelovanje so mentorice planinskih krožkov. Na tem mestu bi se jim želela še posebej zahvaliti in jih vzpodbuditi naj vztrajajo, ker raste nov rod mladih planincev ...
Nepopisno lep občutek je, ko slišiš, kako vrteški otrok, ki se povzpne na celjski grad, pogleda proti mestu in reče: »Vauu, to se pa vidi cela Slovenija!« Drugi ga hitro popravi in reče: »Ne, ne, to je celi svet.« Takšnih in podobnih situacij ter izjav je na naših izletih veliko.
In res je celi svet v iskrivih, nagajivih, radovednih in veselih otroških očeh. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki nam zaupajo svoje otroke, in vsem mentoricam, ki z nami sodelujejo.
Marija Baškarad, planinska vodnica
OŠ Kidričevo
KONS 9
Šola je N2 N2je šola. Kje je bistvo? Bistva ni. Glava se polni. Glava se prazni. V glavi = 0? Tabla se piše. Tabla se izbriše. Nič ne ostane? Vsak sam si izbere? Bo junak, bo bedak? A, ko se vse konča, se vsi povrnemo v prah. Vsi pustimo svoj pečat -ali dober ali slab.
Tamara Krošl, 9. a
PA DA BI ZNAL
Pa da bi znal, bi vam zapel,
čeprav ne znam,
pa bi poskusil,
kajti tako rad,
tako rad imam to življenje.
Rok Medved, 9. a
Zanimivosti
Avstralski najstnik dobil dosmrtno rento
Sydney (STA/AFP) - Vrhovno sodišče avstralske zvezne države New South Wales je najstniku Benjaminu Coxu podelilo rekordno odškodnino, potem ko je razsodilo, da je utrpel hude psihične poškodbe zaradi ustrahovanja v osnovni šoli. Takrat šestletnega Coxa je v osnovni šoli Woodberry redno ustrahoval nek starejši in moteni učenec, tako da si ta ni več upal v šolo. Sodišče je v razsodbi dejalo, da je država pri zaščiti pravic mladega Coxa "pogrnila na celi črti". Sodišče je Coxu, ki danes trpi za nočnimi morami, glavoboli, depresijo in drugimi duševnimi motnjami, dodelilo enkratno odškodnino v višini 177.500 ameriških dolarjev ter še dosmrtno tedensko rento, kar naj bi na koncu znašalo več kot milijon dolarjev.
Stopnja ločitev v ZDA upada
New York (STA/AP) - Kljub splošnemu mnenju, da je v ZDA na pohodu epidemija ločitev, se je stopnja ločitev od leta 1981, ko je znašala 5,3 ločitve na 1000prebivalcev, dejansko zmanjšala za tretjino in sedaj znaša le še 3,6 ločitve na 1000 prebivalcev. Vendar nekateri strokovnjaki, ki se ukvarjajo z družinsko problematiko, pravijo, da ni pravega razloga za veselje. Po njihovem mnenju so zakoni nestabilni kot še nikoli, ločitev pa je manj predvsem zato, ker vedno več parov živi "na koruzi". Tako se je število parov, ki živijo skupaj neporočeni, od leta 1960povečalo za desetkrat, število porok v zadnjih 25 letih pa je upadlo za 30 odstotkov. Strokovnjaki ugotavljajo tudi, da število ločitev upada med visoko izobraženimi pari, ne pa tudi med manj izobraženimi. "Vdružinah z dvema zaposlenima, ki imata solidne prihodke, je manj možnosti za različne napetosti in posledično je verjetnost ločitve nižja," je dejal profesor javnih politik na univerzi John Hopkins, Andrew Cherlin.
Sprehajalec ustavil vlak in preprečil samomor
Karlsruhe (STA/dpa) - Naključni sprehajalec v nemškem mestu Karlsruhej je preprečil samomor neke 66-letne ženske, ki se je ulegla na železniške tire in čakala na vlak. Kot je sporočila lokalna policija, je 49-letnik med tekom opazil, kako se je ženska ulegla na tire, zato je po tirih takoj stekel proti prihajajočemu vlaku. Med tem je na vse pretege mahal in krilil z rokami ter kričal na ves glas. Strojevodja ga je opazil dobesedno v zadnji sekundi, saj se je vlak po silovitem zaviranju ustavil le nekaj metrov pred žensko, katere motivi za dejanje zaenkrat niso znani, je pa 66-letnica pustila za sabo poslovilno pismo.
Japonski turisti prenočili na Zahodnem bregu
Tel Aviv (STA/dpa) - Skupina 15 japonskih turistov je zaradi šuma v komunikaciji noč preživela v nekem izraelskem naselju na Zahodnem bregu. Japonci, ki so se bili na izletu po Izraelu, bi morali odpotovati v mesto Afula na severu države, vendar pa so na avtobusni postaji kupili napačne vozovnice. Japonci so namreč črko l v besedi Afula izgovorili kot r, tako da jim je uslužbenec pomotoma dal vozovnice za naselje Ofra na Zahodnem bregu. Ko so zvečer prispeli v naselje in povprašali varnostnika po najbližjem hotelu, jim je ta le s težavo razložil, da na tem kriznem območju ni nobenega hotela. Turistom potem ni preostalo nič drugega, kot da so noč preživeli v izraelskem naselju sredi palestinskega ozemlja.
Ameriški znanstveniki za zaščito volkov
Jackson (STA/AP) - Več kot 230 ameriških znanstvenikov je podpisalo pismo, v katerem nasprotujejo načrtu oblasti o črtanju volkov v zveznih državah Wyoming, Montana in Idaho iz zakona o ogroženih živalskih vrstah. Znanstveniki trdijo, da so volkovi v treh državah še vedno ogroženi, saj je njihovo število relativno majhno, poleg tega pa se populacije volkov na tem območju med sabo ne mešajo. V pismu so znanstveniki kritizirali načrt oblasti o ohranjanju le 300 volkov na tem območju in izjave uradnikov, da je trenutno število volkov -1300 - več kot preveč, in bi jih morali umakniti s seznama zaščitenih živali. Predlog o umiku bi lahko oblasti uresničile do začetka naslednjega leta, vendar pa bodo sodne pritožbe proces verjetno zavlekle.
Muslimane v Maleziji spodbujajo, naj se poročijo z materami samohranilkami
Kuala Lumpur (STA/AP) - Malezijska zvezna država Te-rengganu je svoje muslimanske moške prebivalce zaprosila, naj se poročajo z materami samohranilkami, da bi na ta način zmanjšali število žensk, ki same skrbijo za otroke. Samo v tej zvezni državi je namreč kar 18.000 mater samohranilk, oblasti pa menijo, da bi zanje najbolje poskrbeli s poroko. Moški, ki lahko imajo po islamskih zakonih do štiri žene -pod pogojem, da jih lahko preživljajo in da z vsemi pravično ravnajo -, lahko poskrbijo za samske matere s tem, da jih sprejmejo za žene, je opozoril vodja odbora za islamske in socialne zadeve v Terengganu, Abdullah Che Muda.
Lujzek • Dober den vsoki den
Sedim pod brajdami in grozdeki me gledajo. V šumi kukovi-ca poje ku-ku-ku in me vobi naj grem k Mici domu. Saj vete kdo je kokavca, prebrisana ptička? To je tisti ftič, ki v druga gnezda jajca znese, da potli drugi ftiči za njene mladiče skrbijo, jih fojtrajo in gor vzgojijo. To je skoro glih tak kak človeška mati, ki svojega otroka zapusti in ga potli druga družina redi. Provijo in pišejo, da je v naši držovici premalo rojstev in preveč ubojstev. Zato so zdaj začele občine in držova nasploh spodbujati vejkšo rodnost tak, da dovlejo družinam nekšne finančne injekcije, ki so glih tak kak inšpekcije, pridejo in grejo, haska pa je boj malo in niti za plenice neje skoro nič ostalo. Če bi mija z Mico mlajša bila, bi čista zgvišno še kokšnega Slovenčeka naredila. Edina hčer Jula v Nemčiji živi, midva pa sva sama v svoji hišici, vsoki den boj stora kak šumska štora.
Na našem bregi smo že začeli trovo kositi in seno sušiti. Ko sem bija jaz še mlodi in
lepi, smo trovo s kosami kosili, gnešji den pa že skoro na vso-kem bregi motorna kosilnica cvili. V tistih cajtih smo si tudi zapeli tisto kosecovo himno: »Oče naprej kosijo, pajimjajca doj vicijo...«Blo pa je tudi tak, da smo prej kak smo šli kositi deklina gor budit, jim pokosli venerine hribčke, da nemo reka p(t)ičke... Joj, joj, saj vidite, da mam govorne napake kak srake, ki se grdo derejo in te tudi poserjejo .
Vidite, tak je to, če nemamo kruha, pa jemo tudi mesto, spijemo enega dečka vina in samo družba fina. Pa še to vam naj povem, da naša čreš-nja že zori, se rdeči in debeli. Vete, jaz mam črešnje zlo rad, kak stori gad, edino v petek jih ne jem saj je te brezmesni den. Črveki pač radi v črešjah živijo in se mastijo .
Pa smo na kunci, mejte se lepo in fajn, čuvajte svoj dizajn, ženske svoje ritke in zi-ske, moški pa tisto kaj vam visi ali pa stoji med nogami z željo, da bi bli še dugo med nami...
Te pa srečno do drugega tjed-na in žegna. Mica se dere in zove tak, ke bo najbrž zgubila svoje umetne zobove .
Smeh ni greh
Indijanska imena
Mali Indijanček vpraša svojega očeta, plemenskega poglavarja in vrača:
"Oče, zakaj imamo mi tako dolga imena, ko pa imajo belci tako kratka - npr. Bill, Tex ali Sam."
Oče mu odgovori: "Poglej, sine, naša imena so simboli, znamenja, prikazujejo lepoto naše kulture, ne kot imena belcev, ki se ponavljajo iz generacije v generacijo. Predstavljajo tudi, kako smo kljub preganjanju preživeli. Na primer, tvoji sestri je ime Majhna romantična luna nad jezerom, ker je bilo tiste noči, ko se je rodila, videti prekrasen odsev lune v jezeru. Potem je tu še tvoj brat, Veliki beli konj, ki galo-pira čez prerije sveta, ki jih vidiš iz našega tabora, kar predstavlja našo sposobnost preživetja in življenjsko silo naših ljudi. Zelo preprosto je in lahko razumljivo. Imaš še kakšno vprašanje, Majhen počen kondom Made in China?"
Tašča
Kaj je sprenevedanje? Če porineš taščo po stopnicah in jo vprašaš, zakaj tako hitro teče!?
Tresenje
Banana in vibrator ležita na stolu. Vibrator se med tem stalno trese. Saj veste: brrrr brr brrr brr brr ... Banana se tega počasi naveliča in reče: "Zakaj pa se ti tako treseš, kot da bodo tebe pojedli!"
končno k bistvu!"
"No, ja, jaz sem zaplodil Indijca in ne Kitajčka!"
Pes katolik
-	Dober dan, gospod župnik, prišel sem z zelo nenavadno željo.
-	Bog daj, kar na dan z njo.
-	Poginil mi je pes, ki je bil zares moj prijatelj, zato bi vas prosil za mašo zadušni-co zanj.
-	Zelo mi je žal, vendar za živali ne moremo imeti maš. Pojdite k Hare Krišni, morda vam bodo lahko ustregli.
-	Prav. Ali mislite, da je dovolj, če jim plačam 5.000 evrov?
-	Človek božji, zakaj pa niste takoj rekli, da je bil vaš pes katolik!
Črnogorci
Kaj rečejo Črnogorci zvečer, ko gredo spat?
"Ajde zemljo, diž se, da leg-nem!"
Nesreča
Radijsko sporočilo: "Danes zjutraj se je v Albaniji zgodila najhujša letalska nesreča v zgodovini te balkanske države. Dvosedežno motorno letalo Cessna, model 152, je strmoglavilo na pokopališče v Tirani. Albanska policija in reševalci so našli že 826 žrtev nesreče. Verjetno bo število žrtev še naraslo. Izkopavanje trupel se bo namreč nadaljevalo pozno v noč."
Šnops
Kakšen je gorenjski šnops? Štamperli vode in z dilopo hrbtu, da fino zapeče!
BRAZILSKI NOGOMETAŠ (ROBERTO, ROJ. 1946)
PONAVLJALNI GLAGOL
JAPONSKA DENARNA ENOTA
REDOVNICE
STAROŽIDOV-SKI KRALJ
UJEDA IZ DRUŽINE KANJ, SRŠENAR
Blondinka
Seksa nekdo z blondinko, ki ga vpraša: "Saj menda ja nimaš aidsa?"
"Seveda ne!"
Blondinka srečna odgovori: "Hvala bogu, res ga ne bi rada še enkrat dobila..."
Medicinska sestra
Medicinska sestra je rekla bolniku, ki so ga ravnokar sprejeli v bolnišnico: "Zdaj se pa slecite in pojdite v posteljo. Takoj bom prišla za vami!"
Še enkrat
"Dragi, povej mi ob najini tridesetletnici poroke: Če bi se še enkrat odločal, ali bi naredil vse enako, kot si?"
"Bi, vendar s katero drugo..."
Aids
Pride starejša ženska preko 90 let k zdravniku: "Ali bi lahko nekako dobila aids?"
"Ja, gospa, zakaj bi pa radi dobili aids, saj je nevaren?"
"Pravijo, da živiš še 10 let, ko ga dobiš!"
Žena
"Ločil se bom!" je Franc rekel prijatelju.
"Zakaj pa?" je bil ta radoveden.
"Že mesec dni ne govori z menoj!"
"Bodi vesel! Tako ženo je prav težko dobiti!"
Budilka
Hvaležen sem za budilko, ki se oglasi vsako jutro, ker to pomeni, da sem živ.
Podobnost
Kakšna je največja podobnost med spermiji in moškimi?
Na vsaka 2 milijona je eden dober!
Razveza
Indijec je prišel k odvetniku zaradi vložitve vloge za razvezo zakona.
"In zakaj se želite ločiti?"
"Jaz sem kmet. Če zasadim mango, potem tudi dobim mango, če zase jem riž, potem tudi žanjem riž!"
"No, človek, pridite že
Lasje
Plešec se je ogledoval v zrcalu in si bil všeč. "Šestdeset let imam in niti enega sivega lasu!" je govoril sam pri sebi.
Pedantnost
"Moram se ločiti od žene!"
"Zakaj pa?"
"Pretirano je pedantna."
"Samo zaradi tega?"
"Pomisli. Kadar ponoči vstanem, da bi spil malo vode, ona takoj pospravi posteljo, preden se vrnem v spalnico."
Babjek
"Kako naj sploh še živim s tem babjekom, ko kar naprej preganja ženske!" se jezi žena.
Sodnik pogleda njenega soproga, ta pa se brani: "Gospod sodnik! To sploh ni res! Jaz jih osvajam, preganja jih pa ona."
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: prima, Reval, atona, kršin, gesaprim, prestava, AA, odpust, razvada, UC, odrastek, Stean, faleristika, Tarn, KB, APA, Altaras, AN, ASDS, Ivo, Nikozijčanka, znalka, Kjo-erstad, Etela, Erl, Aaas, ataka, Radok, nit. Ugankarski slovarček: AARO = estonski skladatelj Pertmann; ALCOVER = francoski igralec (Pierre, 1893 - 1957); IFA = nigerijski bog vedeževanja pri Jorubih; KAI = japonska pasma družabnih psov; OREILLER = francoski alpski smučar (Henri, 1925 - 1962); OREJE = težki svileni brokat; RENAUDOT = francoska literarna nagrada; SKATALITES = jamajška glasbena skupina, ustanovljena 1964.
Govori se ...
... da se nekemu dokaj znanemu, in kot sam trdi, tudi nadvse uspešnemu slovenskemu političnemu lobistu ptujska razstava Dobrote slovenskih kmetij baje tako močno dopade, da bi jo rad čimprej prenesel v svoje lepo mesto.
... da na novem Puhovem mostu še vsaj kak mesec ali dva ne bo potrebna nobena omejitev hitrosti, saj večina voznikov vozi čezenj z močno zmanjšano hitrostjo, okoli 10 km na uro; da si ga lahko v miru ogledajo.
... da je bilo v veseli karavani četrtega Vlaka zvestobe na slovenskem Primorju tudi nekaj takih, ki nanj (baje zaradi nezvestobe) niso najbolj sodili.
... da je predstavnik Slovenskih železnic organizatorjem in udeležencem 5. vlaka zvestobe za prihodnje leto obljubil še en, tokrat plesni vagon.
... da je ob vrnitvi Vlaka zvestobe ostalo še nekaj hrane in celo pijače samo zato, ker je ob
odhodu vlak odpeljal iz Ptuja 5 minut prej, kot je prišel na postajo nek humoristični sodelavec Pepija.
... da so tisti Ptujčani, ki komaj čakajo, da pride zima in ribnik v Ljudskem vrtu zamrzne in si lahko nadenejo drsalke, v zadnjem času navdušeni, ko so v Ptuju že nekajkrat videli Anžeta Kopitarja, saj so pomislili, da se mestu obeta kakšna hokejska reprezentanca. Konec koncev - ko je v Ptuj
prihajal Peter Mankoč, smo dobili vaterpoliste. Ampak sedaj so izvedeli, da tudi Anžeta v Ptuj vlečejo podobne "težave", kot so Petra - srčne ...
Vidi se ...
... da je naš nadvse iznajdljivi državnozborskiposlanec že pričel priprave na volitve in si sredstva zanje pričel zagotavljati na enega najbolj domiselnih načinov, kot so ga poznali že za časa Avstro-Ogrske.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Sliki se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do sobote, 24. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili dežnik z našim napisom.
Nagrajenka iz prejšnje številke: Slavica Petrovič, Pacinje 20, 2250 PTUJ Nagrado dvignete na sedežu družbe v tajništvu.
Pa veliko zabave!
Foto: Mojca
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Mojca in pripisala: "Pošiljam vam sliko sinka Janžeta z lepimi kodr-čki, ki bodo kmalu odstranjeni." Verjemite, Mojca, ne bi bili radi zraven takrat, ko bo šel Janže "pod škarje", kajti kar predstavljamo si, kakšno tuljenje bo to.
Cradioptuj
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
3					2	7		1
	4		6			9		
2	5				7			6
4		9		6	1		7	2
7	2	1		5		6	4	
		3		7		8		
	1							
8		2	4		6		5	7
9			1	8	3			4
Anekdote slavnih
Nekoč je francoski pisatelj Aleksander Dumas karal svojo kuharico, ker takrat, ko ima na obisku goste, nikoli ne pove, kdaj gre spat: "Nina, če se spravite v posteljo in me ne obvestite o tem, se lahko zgodi, da kaj potrebujemo v kuhinji, vendar stvari brez vas ne bomo našli. Zato me morate obvestiti, da vas ne bo."
Ko je bila nekoč kasneje pri njem zvečer zbrana druščina, je stopila k Dumasu kuharica in rekla: "Gospod, če boste kaj želeli - zdaj grem v posteljo."
Ko je bil nemški igralec švicarskega rodu Emil Jannings še bolj na začetku gledališke, kaj šele filmske poti, je stopil v pisarno direktorja nemškega gledališča v Glogowu in prosil za predujem. V tistem trenutku se je izpod pisalne mize pognal proti njemu buldog. Seveda je prosilec po najkrajši poti izginil.
Kolegi so mu pojasnili, kaj se je zgodilo: »Stari je dal cucku ime Vorsc-huss (predujem). Z njegovo pomočjo doseže, da se je nemogoče pogovarjati o tem vprašanju.«
Prijatelji so se hoteli pošaliti z znamenitim naravoslovcem Georgeom Cuvierjem. Neke noči ga je prebudil ropot in pred posteljo je zagledal grozljivo podobo z volovsko glavo.
"Kaj hočeš?" je znanstvenik mirno vprašal prikazen.
"Požreti te!" je zamolklo odgovorila pošast.
"Kako neki?" se je nasmehnil Cuvier in si še enkrat mirno ogledal pri-kazen."Saj si vendar rastlinojedec. Ne moreš me požreti! Izgini!"
Duhu ni preostalo drugega, kot da se je pobral.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©©©	€€	OO
Bik	vvv	©©©	€	O
Dvojčka	v	©©	€€	OOO
Rak	vvv	©©©	€€	OO
Lev	v	©©	€€€	OOO
Devica	vvv	©©	€€€	O
Tehtnica	vv	©©©	€€	O
Škorpijon	v	©	€€	OOO
Strelec	v	©©	€€€	OO
Kozorog	vvv	©©	€	OO
Vodnar	vv	©©©	€€	O
Ribi	vvv	©©	€	OOO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. maja do 28. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ptuj • Odprtje razstave v Mestni hiši
Lenart • V skrbi za okolje
Gradimo mostove
V Galeriji Magistrat ptujske Mestne hiše je od 17. maja na ogled razstava pod naslovom Gradimo mostove - Puhov most na Ptuju.
Na ogled so fotografije, makete in drugi eksponati, povezani z zgodovino ptujskih mostov, ki se začenja s prihodom Rimljanov, ko so ob prihodu najverjetneje postavili lesen most in ga kasneje nadomestili s kamnitim. V 9. stoletju je Ptuj imel nov lesen most, ki so ga zgradili nad dominikanskim pomolom, v 14. stoletju je mesto ponovno dobilo leseni most, postavljen je bil skoraj 600 metrov niže in na tem mestu ostal do sredine
20. stoletja. Sredi 19. stoletja je Ptuj dobil železniški most, a je bil ob koncu II. svetovne vojne razrušen, zato je bil po vojni zgrajen novi. 22. februarja 1959 je bil svečano odprt prvi ptujski cestni most po II. svetovni vojni, ki je bil posebnost zaradi svoje nosilnosti, konstrukcije in načina graditve (prednapeti beton). 2. avgusta 1997 je desetitisočglava množica Ptujčanov dočakala odprtje mostu za pešce kot neke vrste podaljška ulice na reko. Puhov
most, ki so ga svečano odprli 18. maja, pa je bil »dorečen« junija 2001. Graditi so ga pričeli oktobra 2005, gradnja je potekala 20 mesecev. Puhov most je moderni simbol Ptuja, z njim mesto rešuje prometne probleme, hkrati pa je dobilo unikaten inženirski objekt.
Razstava, ki bo odprta do 30. maja, ponuja še veliko drugih podatkov iz zgodovine ptujskih mostov, v katere se splača pogledati.
MG
Dobrodošli
v deželi nakupov
QLANDIA
Vabljeni na zabavno - glasbeno prireditev Maraton slovenske glasbe - Polka in Majolka, ki bo v Qlandii v petek, 25. maja, od 15.00 ure dalje. Zagotavljamo nepozabno veselico z več kot 20 nastopajočimi ansambli, med njimi bodo nastopali PTUJSKIH 5, PTUJSKI KVINTET, FREDI MILER, TAPRAVI FAL0TI, VESELI GORENJCI, SANDRA, DAMJAN MURKO in še mnogi drugi.
Vabljeni tudi na predstavitev društva Multipleskleroze od 25.5. do 27.5.
V deželi nakupov Qlandia na Ptuju vas pričakuje 35 trgovin in lokalov:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weiji, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, C0NA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, KijuS-kijučavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Pričeli razgradnjo odsluženih avtomobilov
S 1. aprilom je pričel v Sloveniji, kjer se letno izrabi okoli 50.000 motornih vozil, delovati nov sistem ravnanja z njimi, saj so resna okoljska nevarnost.
Foto: Črtomir Goznik
Pred uvedbo novega sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili so le-ta običajno končala na divjih odlagališčih ali avtoodpadih, kjer v večini primerov niso bila obdelana v skladu z okoljskimi standardi in zahtevami. Nov sistem ravnanja z izrabljenimi vozili zagotavlja zajem in ustrezno predelavo vseh izrabljenih motornih vozil na območju celotne Slovenije. Tako ravnanje odpravlja negativni vpliv zapuščenih vozil na okolje.
Podjetje Letnik-Sauberma-cher, d. o. o., iz Lenarta v je pridobilo pravico do razgradnje vozil kot poslovni partner Di-nosa iz Ljubljane. Obe podjetji sta skupaj na podlagi javnega razpisa pridobili koncesijo na četrtem koncesijskem območju. Vodja tehnične službe Janez Letnik je o tem povedal: »Vozila razgrajujemo tako, kot to določa uredba. Opremljeni smo z vso tehnično opremo, kar je bil pogoj za opravljanje te javne službe, kot so dvigala z dvižnimi rokami, pnevmatske škarje za razrez karoserij, stroj za demontažo gum, mlin za mletje gum, odcejevalna stojala, zabojniki za nevarne odpadke in tako naprej. Nevarne odpadke, ki nastanejo pri razgradnji vozil, oddamo pooblaščenim podjetjem, ta pa jih zbirajo oz. predelujejo.
Avtomobil je sestavljen iz približno 40 različnih materialov in 10.000 sestavnih delov. Približno 70 utežnih odstotkov motornega vozila tvorijo železne in neželezne kovine, ki jih je mogoče reciklirati. Poleg kovin motorna vozila sestavljajo še številne druge sestavine, med drugim tudi nevarne snovi. Posebno nevarne za okolje so: svinec, živo srebro, kadmij, šestvalentni krom, olja, tekočine proti zmrzali, zavorne tekočine, gorivo, akumulatorji in druge snovi.
Poudariti je treba, da država od 1. aprila naprej več ne sofinancira razgradnje. Motorno
vozilo, ki postane izrabljeno, lahko stranka odda v našem centru za ravnanje z odpadki v Lenartu brezplačno. Ob tem bo pri nas prejela potrdilo o razgradnji, ki ga zraven prometnega dovoljenja, osebnega dokumenta in registrske tablice potrebuje na upravni enoti za odjavo vozila iz prometa.
Za nas je pomembno tudi dejstvo, da smo s tem poslom ustvarili enajst novih delovnih mest, kar tudi ni zanemarljivo. V tem trenutku razgradimo dnevno do štiri vozila, če pa bo potreba, bomo zaposlili še nove delavce za drugo izmeno.«
Zmago Šalamun
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Podjetje Mega marketing d.o.o.
razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO KOMERCIALISTA
Opis dela:
Trženje oglasnega prostora, negovanje komunikacije z obstoječimi kupci in pridobivanje novih, priprava tržno komunikacijskih sporočil, prodajnih pisem, ponudb.... Delo v pisarni in na terenu.
Pričakujemo:
-	izrazite sposobnosti trženja
-	izkušnje s trženjem na terenu
-	izobrazbo V-VI. stopnje
-	visoko motiviranost, samoiniciativnost in ambicioznost
-	odlične pogajalske in komunikacijske sposobnosti
-	pridobivanje novih kupcev
-	znanje uporabe računalniških programov
-	lasten prevoz
Nudimo:
-	3 mesečno poskusno dobo - možnost redne zaposlitve
-	raznoliko, zanimivo delo
-	stimulativno plačilo
-	uvajanje in pomoč pri delu
Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih razpisnih pogojev prepoznate in jih v celoti izpolnjujete, vljudno vabljeni, da pošljete svoj podroben življenjepis do 01.06.2007 na naslov: Mega marketing d.o.o. PP 13, 2250 Ptuj s pripisom: za RAZPIS.
Foto: ZS
VSI NA ZABAVO Z GLAVO IN RE(A)POM!
RSJS Največja in najboljša zabava zamladespetnaPtuju!
i
www, TLinuiJCfjn ■zgnz. si
Petek, 25. maja 2007, od 17. do 20. ure v Termah Ptuj
vvsakem vremenu!
^ ^^ ® Izvedboprojektajeomogočil; P ' U J Mestna občina Ptuj
Generacija Nuianuia-raper Pižama kantavtor Peter s kitaro
čarovnik in požiralec ognja Sam Sebastian
žonglerka Petra animatorji...
Nagrade v skupni vrednosti več kot 2000 EUR
bodo podeljene
zmagovalcem različnih spretnostnih tekmovanj. Glavna nagrada: obiskkoncerta RED HOT CHILI PEPPERS v Udinah!
Izvedboprojektajeomogočila Mestna občina Ptuj
Lokalni organizatorji
Terme Ptuj, Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti v MO Ptuj, CID Ptuj
Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina
Sandija Predikaka
5. 1. 1987 + 2007
LOVRENC 96
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč ter nama v težkih trenutkih preranega slovesa stali ob strani, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter za svete maše.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma ge. Hedviki in prijatelju Petru za ganljive besede slovesa, pevcem in godbi Taluma, cerkvenim pevcem, g. Hinku za odigrano Tišino, sodelavcem Taluma - DE Livarske zlitine, Boxmarka, Vulkanizerstva Tomanič, Seta, d. o. o, ter pogrebnemu podjetju Mir. Posebna zahvala g. Romanu Tomaniču in mladim iz Apač. Vsem še enkrat iskrena hvala.
V globoki žalosti: ati Miran in mamica Tatjana
Prireditvenik
Torek, 22. maj
19.00 Maribor, SGN, balet, Faust, VelDvo, za abonmaje Opera torek in izven
20.00 Maribor, SNG, drama Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama torek 2
20.00 Ptuj, v Stari steklarski delavnici, komedija za enega igralca Hamlet
-	Ptuj, CID, prijave za Tabor Robinzon, ki bo potekal v bližini Term Ptuj
-	Ptuj, CID, prijave za mladinski tabor v Veržeju, ki ga izvaja Društvo Hopla
Sreda, 23. maj
14.00
14.00
17.00 17.00
18.00
19.00 20.00
Ptuj, CID, drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2006-07
do 17.00 Ormož, glasbena šola, vpis učencev na vse glasbene
instrumente, petje in pripravnico baleta
Ptuj, CID, odprtje razstave natečaja »Moj pogled«
Maribor, SNG,drama, Za nacionalni interes, StaDvo, za abonma
Drama popoldanski in izven
Ormož, na gradu, strokovno predavanje »Vpliv političnih sprememb na modernizacijo Ormoža po letu 1918«
Maribor, SNG, balet, Faust, VelDvo, za abonmaje Dijaški 11 in izven Maribor, SNG, drama, Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški
Četrtek, 24. maj
18.00 Maribor, SNG, drama, Sokratov zagovor, KomOd, za abonma Drama dijaški
-	Slovenska Bistrica, OŠ pohorskega odreda, Zaključek bralne značke
Kino Ptuj
Torek, 22. maj, ob 00.05 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 16.40, 19.10 in 21.40 Favnov labirint. Ob 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.40 Glasniki zla. Ob 18.50 in 21.00 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 16.00 Artur in Minimojčki. Ob 16.35 Smo že končali? Ob 18.40 in 21.30 Življenje drugih. Ob 17.40 in 19.50 Divjaka. Ob 22.00 Strelec. Ob 16.20 Popolni tujec. Ob 16.30, 18.30 in 20.30 Beanove počitnice. Ob 18.10 300. Ob 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D. ob 17.00, 19.00 in 21.00 Spoznajte Robinsonove 3D.
Sreda, 23. maj, ob 14.30, 16.00, 17.00, 18.00, 20.20 in 21.30 Pirati s
Karibov: Na robu sveta. Ob 17.00 in 20.20 Pirati s Karibov: Na robu sveta.
Četrtek, 24. maj, ob 14.30, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 20.20 in 21.30 Pirati s Karibov: Na robu sveta. Ob 17.00 in 20.20 Pirati s Karibov: Na robu sveta.
RADIOPTUJ
eta ¿filetcc
www.radio-ptuj.si
Glasbena šola Ormož
Dobravska cesta 13a Tel: 741 0 730
Vabi na:
Vpis UČENCEV NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE in pripravnico BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen:
5-letni	- Predšolska glasbena vzgoja
6-letni	- Glasbena pripravnica
Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 20072008
bo 23. maja 2007 od 14. do 17. ure v prostorih šole. Število učencev je omejeno.
O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni.
Mali oglasi
NA STOJNICAH v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, kličite dopoldan na tel. 01 241 33 72.
REDNO ZAPOSLIMO delavce v proizvodnji in prodaji. Mesarstvo Igor Bračič, d. o. o, Ljubljanska cesta 17, 2327 Rače, tel. 030 600 691, kontakt g. Igor Bračič.
VOZNIKA C in E-kategorije, zahodna Evropa, zaposlimo. Lamot Zdravko, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 971 899.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM kvalitetna bukova drva z dostavo. Tel. 041 914 263.
PRODAM dobro ohranjeno motorno škropilnico, 100-litrsko. Telefon 031 222 140.
POSKOČNIH
1.	Ans. VANDROVCI - Sam na dopust
2.	BOŠTJAN KONEČNIK S PRIJATELJI - Petki, sobote in nedelje
3.	Ans. GOLTE - Kmetije ne prodamo
4.	TAPRAVIH 6 - Narcisne poljane
5.	ROK ŽLINDRA - Najlepše je kadar sva skupaj
6.	Ans. SICER - Le doma
7.	VESELI SVATJE - Zdaj razumem
1.	MANCA ŠPIK - Zvezala bi si krila
2.	BRENDI - Katarina
3.	DOMEN KUMER - Po dežju
4.	KINGSTON - Bosa noga
5.	PETER FINK - Zapeljiva soseda
6.	OBJEM - Pomlad
7.	SANJA GROHAR - Varaj me varaj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Danica Skok Njiverce vas 37 2325 Kidričevo
SUHA metrska kalana drva prodam, možnost dostave. Tel. 81 81 240
PRODAM luščeno koruzo - 1200 kg, ličkalnik na traktorski pogon ter luščilec - drobilec zrnja. Tel. 040 875 128.
PRODAM črno-belo telico, brejo 8 mesecev. Tel. 040 285 434.
PRODAM drva kamionska ali metrska z dostavo. Telefon 041 661 311.
NEPREMIČNINE
CRES, prodam stanovanje in cafe bar v centru, 3 m od morja. Tel. 00385514 36 310.
DOM STANOVANJE
NA VOLKMERJEVI CESTI v Ptuju oddam v najem neopremljeno garsonjero. Informacije 041 764 395.
ODDAM stanovanje za eno ali dve osebi v Ptuju. Telefon 051 240 314.
RAZNO
PRODAM otroško kolo 20-colsko in čelado. Tel. 040 875 128.
VSAK ČETRTEK Ob 20.00 URI
IZPOSOJA oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko. s. p., Senešci 2a, 02 719 86 93, 031 258 704.
ZAPOSLIMO:
-	strojnika minibagra
-	pomožnega delavca za montaže ograj.
Informacije: telefon 77 88 751 (do 17. ure) ali osebno na naslov Ograje Rogina Rajšpova ul. 15, Ptuj.
KREDITI
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI ( do 8 let ) (tudi za OD nižji od 417 EUR oz.100.000 SIT)
* STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI (do 30 let)
: 051 804 324
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini vedno spremljajo človeka.
V SPOMIN
Dne, 22. 5., mineva osem let, odkar nas je zapustil naš dragi
Slavko Hentak
IZ PODVINCEV 106
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Brat Janko
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN
21. maja mineva 8 let žalosti, odkar je odšla v svet tišine
Ana Geč
IZ PTUJA
7. 7. 1927 + 21. 5. 1999
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Žalujoči: mož Slavko, sin Franc, hčerka Ana
in brat Jakob
Zagledam zarjo na jutranji strani -pomislim nate.
Začutim mehki veter na obrazu -pomislim nate.
Zagledam luč, sijočo skoz oblake -pomislim nate.
Zagledam ptice, ki lete v daljavo -srce zajoče.
(Peter Levec) Tiha bolečina spremlja
SPOMIN
na 22. maj 2006, ko je prenehalo biti tvoje srce, ljubi mož, oče, dedek in tast
Mirko Holc
IZ GRADIŠČA 129 B, CIRKULANE
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Glasujem za
Naslov
ime in priimek

Ptuj • Sodni proces po eksploziji hiše na Mariborski cesti
Osebna kronika
Deljena mnenja o tem, kje je bil obtoženi v času eksplozije
Kot smo poročali, so po dobrih dveh mesecih premora v nadaljevanju glavne obravnave zoper Boruta Erhatiča, ki ga obtožnica bremeni povzročitve splošne nevarnosti, kar naj bi imelo za posledico, da sta v eksploziji hiše na Mariborski cesti februarja 2000 umrla njegova starša Štefanija Kmetec in Jože Erhatič, v ponedeljek, 14. maja, pred senatom Okrožnega sodišča v Ptuju pričali novi sodni izvedenci in presenetili z novimi ugotovitvami.
V nadaljevanju glavne obravnave so svoje strokovne ugotovitve tričlanskemu senatu Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje okrožna sodnica Katja Ko-larič Bojnec, predstavili sodna izvedenka kemijske stroke za eksploziva Alenka Verbek Garbajs, izvedenca inštituta za sodno medicino Borut Štefančič, dr. med., in Tomaž Jančar ter patolog Srečko Kovačič.
Potem ko je v prvem delu pričanja sodna izvedenka za eksploziva Alenka Verbek Garbajs v zvezi z eksplozijo hiše na Mariborski cesti predstavila nekaj novih ugotovitev, o čemer smo pisali v prejšnji številki Štajerskega tednika, je v nadaljevanju obravnave zagovornik obtoženega Boruta Erhatiča, odvetnik Stanislav Klemenčič, vprašal, zakaj ob eksploziji ni zgorel bencin, ki je bil najden na oblačilih pokojnega Jožeta Erhatiča. Izvedenka mu je odgovorila, da bencin na omenjenih oblačilih ni zgorel zato, ker je Jože Erhatič ob eksploziji ležal na trebuhu in je s svojim telesom pokrival ta del oblačil, zaradi česar je prišlo do pomanjkanja kisika, ki je pri gorenju potreben. Ko je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec izvedenki predočila mnenje sodnega izvedenca Rajka Korena, da so bila oblačila pokojnega Jožeta Erhatiča kontaminirana z bencinom že pred eksplozijo, pa je izvedenka Alenka Verbek Garbajs dejala, da se strinja s takim mnenjem, saj je moral biti Jože Erhatič pri svojem delu v kontaktu z bencinom, tako da so bila njegova oblačila kontaminirana, niso pa bila polita z bencinom.
Ko je zagovornik Stanislav Klemenčič sodno izvedenko vprašal, ali je upoštevala dejstvo, da so bili po eksploziji
Foto: M. Ozmec
Sodna izvedenka Alenka Verberk Garbajs je v zvezi z eksplozijo hiše na Mariborski cesti predočila nekaj novih ugotovitev.
z drobci stekla poškodovani tudi avtomobili na parkirišču, nekaj drobcev pa so našli celo na bližnji Mariborski cesti (kot dokaz za to trditev je predložil nekaj fotografij, ki jih je posnel obtoženec), je izvedenka dejala, da so na fotografijah vidni sledovi močne eksplozije ter da je vidno, da je v prostorih hiše tedaj tudi močno gorelo. Po njenem mnenju je najprej nastala eksplozija, nato pa požar. Ko so razpravljali o tem, kje je deloval udarni in vročinski val in kje je po njenem mnenju stal obtoženi v času eksplozije, pa je izvedenka menila, da glede na poškodovane in ožgane dele telesa obtoženca obstaja večja verjetnost, da je ta v kritičnem trenutku stal v vetrolovu.
Na vprašanje okrožne državne tožilke Sonje Erlač, ali bi prišlo do ožganin obtoženca, če bi ta stal v pred-prostoru, pa je izvedenka Verbek Garbajsova dejala, da toplotni oblak povzroča gorenje obrvi, trepalnic in las, na kožo pa ne vpliva tako hudo. Na dodatno vprašanje tožilke, kakšne posledice bi bile na zaseženem predalu, ki je bil najden na prostoru, pa je izvedenka menila, da če bi
predal stal tam kot omarica za čevlje, bi ob eksploziji moral nastati ožgan površinski rob, na predalu pa ni sledov termičnih poškodb.
V razpravo se je vključil tudi obtoženi Borut Erha-tič, ki spremlja proces in vsa pričanja od vsega začetka, ter sodišču povedal, da izjava priče D. Erhatiča, da naj bi pred eksplozijo podrli neko steno, netočna, izvedenka Garbajso-va pa je menila, da je lahko domnevna porušitev nosilne stene pripomogla k porušitvi dela hiše, ter dodala, da je po eksploziji v hiši intenzivno gorelo, zato sklepa, da je bilo polito precej bencina po celotnem prostoru gostinskega lokala. Obtoženi Borut Er-hatič se s slednjo trditvijo ni strinjal, saj je menil, da če bi bila gorljiva tekočina razlita tudi v predprostoru, njega več ne bi bilo tam. Njegov zagovornik Klemenčič pa je izvedenko vprašal, ali je upoštevala dejstvo, da številni drobci stekla, ki jih je imel obtoženi v svojem telesu, ne ustrezajo steklu iz vetrolova, vendar je okrožna državna tožilka Erlačeva proti temu vprašanju protestirala, saj je menila, da je zavajajoče. Zagovornik Klemenčič je me-
Napoved vremena za Slovenijo
Kakor je vreme Urbana (25.); tako bo tudi malosrpana,
Sprva bo še pretežno jasno, čez dan pa bo nekaj več oblačnosti. Popoldne bodo nastale posamezne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, na Primorskem okoli 16, najvišje dnevne danes od 24 do 29, jutri do 31 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo krajevne nevihte. V četrtek bo delno jasno in suho.
nil, da je o umestnosti vprašanja pristojno odločiti sodišče, nakar mu je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec odgovorila, da sodišče meni, da je na tak način postavljeno vprašanje zavajajoče. Zagovornik je nato zahteval, da protokolira dejstvo, da je predsednica senata zavrnila vprašanje obrambe brez posveta s senatom.
Nato je predsednica senata zaradi posveta s senatom obravnavo začasno prekinila, v nadaljevanju pa je razglasila sklep senata, da naj zagovornik vprašanje zastavi tako, da se lahko predoči strokovno mnenje, vendar je zagovornik nekoliko ogorčeno odvrnil, da ne bo več vpraševal, da nima več vprašanj.
V nadaljevanju je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec izvedenki Alenki Verbek Garbajs predočila strokovno mnenje o drobcih stekla, ki ga je izdelal center za kriminalistično-tehnične preiskave. Izvedenka pa je po tem, ko je predočeno prebrala, dejala, da tega stekla ni obravnavala, ampak da se lomni količnik razlikuje ter da ji je iz spisa znano, da je obtoženi Borut Erhatič imel v podkožju drobce stekla debeline 4 milimetre, ni pa ji natančno znano, kakšen je bil vzorec stekla v določenem prostoru. Ob tem je dodala še, da je lomni količnik odvisen od kemijske sestave snovi ter da sklepa, da drobci stekla, ki so bili najdeni v podkožju obtoženega, niso bili izpostavljeni ognju. Zagovornik Klemen-čič jo je nato vprašal, od kod so po njeni oceni drobci stekla, ki so bili najdeni v podkožju obtoženega, glede na to, da se ne ujemajo z delci stekla, ki so bili najdeni v lokalu in na terasi, izvedenka Garbajsova pa je odgovorila, da na to vprašanje sama ne more odgovoriti. Ko pa jo je zagovornik vprašal, ali bi bilo pričakovati, da bi bili delci stekla zunanjih vrat v telesu obtoženega, če bi ta stal zunaj na dvorišču, pa je izvedenka odgovorila, da bi bilo to pričakovati, ter s tem svoje pričevanje pred tričlanskim senatom zaključila.
Prihodnjič pa več o tem, kar sta v zvezi z eksplozijo hiše na Mariborski cesti glede na okoliščine in ugotovljeno pojasnila na Okrožnem sodišču v Ptuju sodna izvedenca dr. Borut Štefanič in Tomaž Jančar z Inštituta za sodno medicino v Ljubljani.
M. Ozmec
Rodile so: Marica Ovčar, Podvinci 108, Ptuj - Mitja, Julija Šeruga, Ul. Lackove čete 45, Ptuj - Marušo; Maja Veldin, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj - Dašo; Jasmina Kučan, Spodnji Kocjan 8/a, Radenci - Žiga; Jožica Jurhan, Lasigovci 5/b, Polenšak -Jureta; Jelka Meznarič, Sakušak 16/a, Jur-šinci - Andia; Nastja Levanič, Prerad50, Polenšak - Patri-ka in Nika; Darinka Amon, Skorba 37/a, Hajdina - Patri-ka; Natalija Plošinjak, Pohorje 26/a, Cirkulane - Aljaša; Maja Prša, Kvedrova ulica 2, Ptuj - Nejca; Brigita Jevto-vič, Panonska ulica 5, Ptuj - Luka; Vesna Verlak, Stojnci 8/b, Markovci - Zalo; Natalija Rojht, Moravci 138, Mala Nedelja - Katarino; Lea Seredi, Dobrina 7, Žetale - Ajdo; Doris Levanič Cigula, Dornava 83/b, Dornava - Ano. Umrli so: Alojzij Jerenko, Slovenja vas 29/a, rojen 1933 - umrl 11. maja 2007; Sandi Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 96, rojen 1987 - umrl 12. maja 2007; Marija Seidl, Tovarniška c. 14, Kidričevo, rojena 1938 - umrla 5. maja 2007; Franc Gojkovič, Starošince 22, rojen 1920 - umrl 15. maja 2007; Angela Petrovič, rojena Drevenšek, Videm pri Ptuju 49, rojena 1933 - umrla 14. maja 2007; Izidor Cafuta, Sedlašek 2, rojen 1924 - umrl 14. maja 2007; Elizabeta Belšak, rojena Pintarič, Bratislavci 33, rojena 1922 - umrla 16. maja 2007;Ivan Kelc, Meje 21, rojen 1951 - umrl 14. maja 2007; Avguštin Brlek, Pobrež-je 8, rojen1918 - umrl 15. maja 2007; Martin Kokot, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj, rojen 1946 - umrl 28. aprila 2007; Helena Kolar, Podgrad 11, rojena 1924 - umrla 9. maja 2007; Vladimir Brezočnik, Rajšpova ul. 6, Ptuj, rojen 1944 - umrl 13. maja 2007.
Poroke - Ptuj: Vlado Koletnik in Darinka Krajnc, Mure-tinci 18; EdvardPistotnik, Ižanska cesta 138/b Ljubljana, in Mirjana Kocmut, Peršonova ul. 17/a, Ptuj. Poroke - Ormož: Anton Rizman, Kog 63, in Ivanka Zor-jan, Kog 63; Peter Rep, Veliki Brebrovnik 92, in Simona Zemljič, Veliki Brebrovnik 92.
Od tod in tam
Slovenija • Varno sončenje
V ponedeljek, 21. maja, so slovenske lekarne v okviru Lekarniške zbornice Slovenije, začele svoj novi teden zdravja, ki ga tokrat namenjajo varnemu sončenju brez opeklin in alergij. Za zdravo porjavelnost in dobro počutje je potrebno upoštevati »zlata« pravila, svetujejo v lekarnah. V tednu zdravja, ki bo trajal do 26. maja, bodo v vseh lekarnah na voljo informativna gradiva, farmacevti pa bodo rade volje pomagali tudi s strokovnimi nasveti in pomagali pri izbiri primernih zaščitnih sredstev.
Ptuj • Trava na grajskem hribu je padla
Foto: Črtomir Goznik
Pokrajinski muzej Ptuj je v soboto, 19. maja, organiziral zdaj že tradicionalno košnjo na grajskem hribu. Koscem od blizu in daleč, ki jim ni vseeno za podobo ptujskega grajskega hriba, so se letos pridružili tudi tlača-ni iz Spuhlje. Zapele so Spominčice. Graščak v podobi direktorja PM Aleša Ariha je bil letos še posebej zadovoljen, ker ga malica ni več veliko stala, sodobni kosci so si jo namreč prinesli s seboj, pa tudi za pijačo so delno poskrbeli. Zadovoljna je bila tudi grajska gospodinja Štefka. Županov, ki so lani vneto kosili za volilne točke kot županski kandidati, na prvi letošnji grajski košnji ni bilo zraven. Zagotovo pa bodo na septembrski, graščak jim namreč obljublja posebno tekmo, tekmovanje v košnji, na katero bopovabil vse izvoljene župane z lokalnih volitev 2006 v občinah na Ptujskem.