MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravai Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 , Telefon 2440 m 2465 liha a razen nedel|e In praznikov vsak dan ob 16. uri , Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din i Oglati po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani » Poitnl čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA” Stara pravda med Anglijo in Irsko UPLIV IZIDA IRSKIH VOLITEV NA ANGLEŠKO POLITIKO. ,Ko je koncem 1. 1918 potihnilo po boj-poljanah grmenje topov, so se vrasli zmagoviti narodi domov z nado, da bodo zdaj uživali dolgo dobo miru in profita. A namenjeno jim je bilo drugače. ^'asti Anglija se mora v povojni dobi bo-riti z notranjimi težavami, kakršnih v Prvih dveh desetletjih 20. stoletja ni poznala. V Egiptu se upirajo. Indija vedno Slasneje zahteva svojo neodvisnost, Juž-"a Afrika zahteva svojo lastno državo, Kanada si je izvojevala pravico postavat! Sv°3e 'astne Poslanike, in Avstralija °Pklanja plačilo svojih dolgov. Vse te ne-'hte Pa bliskajo v daljavi in njih grme-ne prihaja tako do ušes londonskih ™2otcev. Zato so se pa tem bolj spogle-. °b temnih oblakih, ki se zbirajo tam z ^ske strani. Poletja je vodila Irska krvavo borbo Proti angleškim osvojevalcem, dokler si 1 leta 1922 priborila nekako neodvisnost ln svobodo. Irska je tedaj postala do-jPmjbii, enakopraven član v družini brionskega občestva; z Anglijo jo danes Veže prav za prav še samo personalna unija. Vendar tudi te zveze so skrajnim irskim revolucionarjem, ki zahtevajo po-Polno neodvisnost, preveč. Na čelu te ^upine stoji De Valera, čegar državnike sposobnosti so se izoblikovale v kr-^i državljanski vojni. De Valera ni djt^ik-aapadnega formata, bolj je porot e" V0^J‘ ^akega klana, uporniške za-ko C’ revoll cestne doklade bi bil ukinjen banovinski kpluk. Od te 25°/» enotne cestne doklade bi se porabilo 15°/« kot nadomestilo za banovinski kuluk, ostalih 10°/« pa za kritje materi-jelnih izdatkov, ki so jih dosedaj • stav-ljali cestni odbori v svoje proračune. Dosedaj sq pobirali cestni odbori 32°''° cestno doklado. Ker pa presegajo mate-rijelni izdatki tretjino celotnega proračuna, bo po uvedbi enotne cestne doklade mogel cestni odbor kriti svoje izdatke za ceste tudi v dosedanji izmeti, z manj kot 20°/°no cestno doklado. Le na ta način se bo izboljšal položaj cestnih odborov in davkoplačevalcev. Predležeči proračun je še po starih, dosedanjih predpisih. Do izprememb v posameznih postavkah pride šele, ko odobri finančno ministrstvo od banskega Danes petek kabaretni večer v Veliki kavarni. Službeni list dravske banovine objavlja v 15. številki med drugim pravila za polaganje praktičnega učiteljskega izpita, pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil, nadalje tarifo o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela osrednje uprave za mere in dragocene kovine, razne norme za navadno opeko, opeko iz apna in peska, norme za stuka-turno trstiko in za pletenine iz stukatur-ne trstike in odredbo o vložitvi prijav za draginjske doklade državnih upokojencev. Za pomožno akcijo so darovali v zadnjem času večje zneske; uradništvo kolodvorske pošte 450, uradništvo mestne hranilnice 1.025, Zadruga izvoščkov in voznikov v Mariboru 1.000, hranilnica dravske banovine 450, ravnateljstvo ženskega učiteljišča 315, progovna sekcija Glavni kolodvor 1.078. sresko načelstvo, levi breg 247, vojaki obmejne čete 133, Podružnica zadružne gospodarske banke 1.000, ravnateljstvo realne gimnazije 475, Mariborska mlekarna in tovarna sadnih izdelkov 500, na-stavljenci kurilnice drž. železnice 1-262, delavci kurilnice drž. železnice 742, pekovski pomočniki iz Maribora 500 Din. Prispevek v naravi pa so darovali: Na-bavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. in tvrdka Hutter in drug. Ponesrečen kolesar. Delavca Antona Krambergerja je doletela včeraj, ko se je vračal na kolesu iz Maribora v Dogoše, težka nezgoda. Vozil je v naglem tempu, pa mu je spodneslo kolo na zaledeneli cesti, da je padel in obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, kjer dolgo časa ni prišel k zavesti. Hud zet. V Sp. Dupleku staTi Jurij Maček in njegov zet nista dobro soglašala, ampak se često prepirala. Včeraj proti večeru sta se spet sporekla in je zet svojega tasta grdo zdelal. Zadal mu je tako hude poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. S policije. Policija je aretirala dva moška radi razgrajanja in neko žensko zaradi vla-čugarstva. V policijskih bukvah pa imajo zabeleženih pet prijav radi tatvine, pretepa, poškodbe javnih nasadov in kršitve cestno-policijskih predpisov. Na policiji je prjjavil A. H. iz Prešernove ulice, da je že v sredo zvečer odšla od doma njegova tašča Julijana Ihlova, vdova po trgovcu in se do danes še ni vrnila. Ker je tašča zapustila pismo, v katerem pravi, da pojde v smrt, domnevajo, da utegne biti ona tisti nesrečni Človek, ki je v sredo zvečer utonil v Dravi, kakor smo o tem dogodku poročali včeraj. sveta stavljene predloge po uvedbi enotne cestne doklade. Zato je cestni odbor sklenil pobirati dotlej 31°/» cestno doklado, namesto dosedanje 32°/» doklade. V proračunu pa je več važnih postavk. Predviden je en milijon dinarjev za nadaljnjo gradnjo ceste Reka—Sv. Areh; gradila se bo nadalje cesta Sv. Peter— Ložane, ;toda le s sredstvi, ki jih ima na razpolago cestni odbor, in cesta Sv. Benedikt—Lomanoši. Tudi v slovenjebistriškem okraju se bodo gradile nove ceste in sicer: Slov. Bistrica—Sv. Martin na Pchorju, Slov. Bistrica—Tinje in Mo-stečflo—Sikole. V proračunu je predvidena tudi postavka 30,000 Din za nabavo snežnih plugov. V bodoče bo čistil ceste snega okrajni cestni odbor sam. Le v izrednih primerih bodo pri čiščenju pomagale občine. Cestni mojster v mariborskem okraju dobi motorno kolo. Zvišan pa je tudi prispevek cestnega odbora za vzdrževanje občinskih cest. Proračun, ki predvideva devet milijonov izdatkov in istotoliko dohodkov, je bil soglasno sprejet in bo predložen banski upravi v odobritev. Legitimacije za brezplačno avtobusno vožnjo. .Mestno avtobusno podjetje v Mariboru nam javlja, da z dne 10. marcem t. 1. izgubijo veljavnost legitimacije za brezplačno vožnjo na mestnih avtobusnih progah, katere so bile izdane od vodstva svojčas do preklica. Do omenjenega roka se bodo zamenjale te legitimacije proti predložitvi stare pri ravnateljstvu podjetja. Plinarniška ulica 9 ob uradnih urah- in nove legitimacije bodo veljavne samo do konca leta 1932. Borza dela išče vajenca, ki bi se hotel posvetiti že-lezninarstvu. Hrano in vso ostalo oskrbo bo dobil pri delodajalcu. Interesenti naj se obrnejo na borzo dela. Sprememba posesti. Trgovca brata Leo in Heinz Biidefeldt sta kupila hišo št. 14 v Gosposki ulici od trgovke Julijane Michelitscheve za 600.000. Din. Društvo za podporo revnih učencev bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 28. t. m. Ob 11. uri v Cankarjevi šoli (1. nadstr. levo). Vabljeni prijatelji mladine! Obrtniki in novi obrtni zakon. Slovensko obrtno društvo je sklenilo na zadnji odborovi seji sklicati na 2. marca v Gambrinovi dvorani sestanek obrtnikov, da jih seznani z novim obrtnim zakonom, ki je za interese našega obrtništva največje važnosti, Dvodnevni sadjarski tečaj bo 4. . in 5. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Obravnavalo se bo sajenje, oskrba, gnojenje, pomlajevanje in precepljanje sadnega drevja. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je javiti z dopisnico ravnateljstvu šole. Protituberkulozna liga v Rušah bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo 6. marca ob 9. uri zjutraj v prvem razredu stare šole v Rušah. Vabljeni Vsi, ki se zanimajo za ljudsko higi-jeno. Brat umorjene Julijane Heričeve. Po dvajsetih letih se je vrnil iz Avstrije, iz Halbenraina, kjer je služil za hlapca, brat umorjene Julijane Heričeve, Jože Herič, o katerem so splošno domnevali, da ga ni več med živimi. Oglasil se je pri nekem tukajšnjem odvetniku s prošnjo, naj mu pojasni zadevo o zapuŠčnlni njegove sestre Julijane, katero je umoril v jeseni lanskega leta zdaj na smrt obsojeni Falež. Možakar je izvedel, da bo podedoval po svoji pokojni sestri okoli 150.000 Din, po svojem pokojnem stricu pa nekaj nad Din 200.000. Da bi postal čez noč tako bogat, ne more ubogi hlapec nič kaj prav verjeti. REPERTOAR. Petek, 26. februarja. Zaprto. Sobota, 27. februarja ob 20. uri »Dijak-prosjak«. Ab. C. Nedelja, 28. februarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica v Narodnem dcA mu ponovi v nedeljo 28. t. m. ob 15. uri pravljično igro v sedmih slikah »Kralj Lavrin ali Gašperček med roparji«. Lutkovno gledališče pri Sokolu Maribor I. predvaja v nedeljo 28. t. m. ob 15. (3.) uri v kadetnici igr° »Gašperček in njegova junaška dela«. Studenci pri Mariboru Pomožna akcija se je po zgledu Maribora organizirala tudi v Studencih s po-močjo naših društev, katerih člani pridno pobirajo prispevke. Pripomniti moramOi da naši delavci po svojih močeh prispe* vajo k akciji, ker čutijo usmiljenje do sotrpina, ki je brez zaslužka in brez kruha. Studenčani, izkažite se in prispevajte k pomožni akciji, da najsiromašnejšim olajšamo težko usodo! Umrla Je 801etna zasebnica Jožefa Geričeva. Pogreb je oskrbelo naše pogrebno društvo. Naj, ji bo lahka zemljica domača, družini pa naše sožalje! Proslavo JOOletnlce rojstva očeta Sokolstva, Tyrša, priredi tudi naš Sokol v soboto 5. marca v dvorani Sokolskega doma. Ker je Sokol že imel svojo društveno akademijo, bo proslavo organiziral prosvetni odbor v obliki koncerta-Nastopil bo tudi novoustanovljeni pevski odsek pod vodstvom br. Kavčiča. Na sporedu bodo deklamacije, govori o Tyršu in po sporedu bo prosta zabava. Ob tej priliki bo slavil Sokol tudi 701etnico pr* ve telovadne ure. Narodna odbrana v Studencih priredi i... praznik sv. Jožefa družaben večer s pestrim sporedom, ki bo obsegal razne humoristične prizore, balete itd. Rdeči križ bo imel jutri v nedeljo ob 10. uri svoj redni letni občni zbor v občinski pisarni. Vsi člani in prijateb" društva vljudno vabljeni. Škriatlnka v Prekmurju. V Prekmurju, posebno v okolici Muf* ske Sobote in Dolnje Lendave, se je razširila nevarna epidemija škrlatinke. Obolele otroke prevažajo v bolnišnico V Mursko Soboto. . Zagoneten umor notarja. V kraju Rackeve blizu Budimpešte Je v sredo ponoči izbruhnil požar. Gorelo je v notarski pisarni. Pri gašenju pa so ljudje odkrili grozen umor: V sobi je ležal notar dr. MiklOš mrtev v mlaki krvi. Morilec je bil svojo žrtev z zverinsko krutostjo razmesaril; umorjenec je imel obraz ves razrezan, ušesa odrezana, prste odsekane. — Dr. Mikloš je kot substitut zastopal krajevnega notarja dr-Evgena Revicžkyja, ki je bil že delj časa v nekem sanatoriju, kamor so ga odpravili radi živčnega obolenja, ko si je hotel prerezati vrat. Za . koncipijenta pri Mi' klošu pa je bil neki sorodnik obolelega notarja Ladislav Pač. Baje je med njima vladalo zelo napeto razmerje. Oblasti preiskujejo to skrivnostno zadevo, ki J® silno razburila prebivalstvo. Roparski umor je po vseh ugotovitvah popolnoma izključen, domnevajo pa, da je morile® imel interes na tem. da zgorijo akti javnega notarijata, kar se je tudi zgodi!0' Požar je ves arhiv uničil. Sum pada Reviczkyja, ki je baje svojemu nasled' niku prisegel maščevanje. Baje so ljudje dan popreje tudi videli v kraj” Njegovo sedanje bivališče je neznano- Ameriška zapuščina In ameriški davek ' ' Nedavno umrli ameriški bogataš Thomas Fortune Ryan je zapustil svoji vdovi in trem sinovom 135 milijonov dolar jev, toda dediči morajo, preden do1 dedščino, plačati državi 25 milijonov dolarjev davka. To je največji davek, ki le bil kdaj plačan za prevzem zapuščine, ijj sicer ne samo v Ameriki, ampak sploh na vsem svetu. VM a riborn, 'dne 26. IT. 1932. —1m—saageanB——— Mariborski »VEČERNI K« jutra Miiiockerjev „ Po številnih modernih in hipermodernih operetah je starejše delo oddih in obenem pogled nazaj. Spomni nas starih časov, ki so bili bolj romantični, kakor je težka in realna sedanjost. Zato je storila gledališka uprava prav, da je segla po Millockerjevem »Dijaku prosjaku«, in tudi občinstvo, ki je gledališče skoraj docela napolnilo, je s svojim navdušenjem pok -zalo, da je bilo zadovoljno. Če se pa za moderne operete žrtvuje vse, bi se moralo nekaj tudi za stare in režija bi ne smela biti tako staromodna, kakor si jo {e zamislil g. Trbuhovič. Posebno ne v casu, ko se »Dijak prosjak« igra na Dunaju v docela moderni predelavi in režiji. ? Obvladati ves veliki aparat te operete, ni lahko delo, kljub temu ga je režiser na Svoj način uskladil in izgladil. Motile so ga samo nekatere prepovršne podrobnosti. Mimo tega je primanjkovalo solistov in so morali kot pevci, odnosno pev-Ke> nastopiti nepevci. Na drugi strani pa s° Pokazali naši prvi solisti prav pri »Di- Dijak prosjak- jaku prosjaku« vso svojo moč in napredek. Gdč. Udovičeva (Laura), gdč. Bar-bičeva (Bronislava), g. Sancin (Rymano-wicz) in g. Medven (Janicki) so s svojimi nastopi ogrevali. G. VI. Skrbinšek je segel po ekstemporih in postal namah popularen. Jetnišničarski trio, gg. Pavle Kovič, Furijan in Nakrst, je bil igralsko dobro ubran. V ostalih vlogah so nastopili ga. Za-krajškova (grofica Novalska), ga. Savi-nova (kornet Richthoffen), g. Rasberger (major), g Blaž (ritmojster), g. Tovornik (poročnik), g. Harastovič (Malachowski), g. Gorinšek (sluga Anufrij) in g. Lobnik (gostilničar) v skladu s celotno režija in igro. Tudi zbori so bili dobro uporabljeni in izvežbani. Dirigent g. Herzog je delo naštudiral z vidno ljubeznijo in ambicijo. Še dosti večji pa bi bil uspeh, če ne bi bili režija in inscenacija tako zastareli in če bi se bilo pazilo na podrobnosti, ki so ponekod zaradi površnosti precej neljubo motile. , —r. I aKasausii..,,. Stran 3. Sokolstva Sokolom-sraučarjem! SQ;kol Maribor-matica priredi v nede-J10 28. t. m. svoje društvene smučarske twme. Tekmuje se v naslednjih skupi-tmh; 3) člani, b) članice, c) moški nara-Scaj in d) ženski naraščaj. Razen teh tek-muieio na članski progi tudi slušatelji sa-Vez«e prednjaške šole SKJ v Mariboru. Start za vse oddelke je ob pol 16. ' popoldne nad gostilno »Lovski °m«, cilj na letnem telovadišču. — Zbirališče vseh tekmovalcev in tekmovalk & točno ob 14. uri pri »Lovskem domu«, kjer se bo vršilo žrebanje startnih šte-in objasnitev posameznih prog. — Prijave se sprejemajo na licu mesta. — Pratje in sestre, vaša sokolska dolžnost te- da se tekme udeležite vsi, ki smučate! Zdravo! Iz Poljčan Kronika zadnjih dni. Odšel je pred dnevi od nas priljubljeni žel. uradnik, vr-|f sokolski delavec, g. Fr. Heric, ki je ^enovan za postajenačelnika v Pesnici, in tovariši so mu priredili prisrčno »očnico. — Rudnik na Zbelovski gori Poljčanah, ki je dolgo počival, bo zdaj Spet obratoval, prevzel ga je in obnovil K- Andreal, upokojen konzul iz Švice. Jako bo za naše ljudi spet zaslužek do-513’ da jim ne bo treba hoditi po svetu s trebuhom za kruhom. Zaslugo na obnovitvi rudnika ima predvsem rudarski ttadpazinik g. Josip Mlekuš, ki je izposloval zvezo z omenjenim podjetnikom. — jj^tvaški zvon je zapel te dni kar štirim °niačinom, ki so bili že vsi visoko v ®tih, in to v Poljčanah hlapcu Tonetu, 80 let, na Stanovskem posestniku “°sipu Jamniku in Jaki Jevšeku, v Lu-,®čkl vasi pa starki Učkovi Klari. Svetna jim večna luč! frank Crane: Ljubezen do ženske Amor setpenta in noi d'ogni virtute. Ljubezen seje v nas vsako čednost. Dante. L'amour est un feu, auquel s’čpurent les plus nobl?s sentiments. Ljubezen je ogenj, ki očiščuje naša najplemenitejša čuvstva. Balzac. Človeštvo označuje ljubezen do Boga . °i najmogočnejšo nravstveno silo. ^ubezni najbližja po pomenu in h je ljubezen moškega do ženske. Najsi je ta ljubezen gnana od pcltne-j>a Poželjenja, najsi korenini v telesnosti *;awr lilija v zemlji, vendar je v njenem cvetu in duhovnem izpolnjenju najnež-; Jsi dih duše, ki je od pozemskega neizrečeno daleč... - r čudno je, koliko svetnikov, koncilov in cerkvenih polemik je smatralo ljubemu do ženske kot nekako sorodno zlu. Le so pobožnjaki proti sladkemu smeh-haju in toplim očem grmeli, češ, da so nevarnost za dušo, so francoski’ trubadurji osnovali bolj človeško teologijo, ki |e romala preko Alp, in tam v Toskani jaletela na Danteja, ki je morda bolj ka- or VSgk drugj gen]. dvignil žens]t0 iz me sfere čutnosti in jo posvetil v du-°vno vodnico moškega. Dantejev evan- Jugoslovanska banka v Parizu izropana. Kakor poročajo iz Pariza, je bil v sredo opoldne izvršen drzen roparski napad na jugoslovansko banko bratov Baruh, ki ima svoje poslovne pirostore v eni najbolj prometnih ulic v Rue Lafayette. Kmalu po 12. uri, ko so se šefi in uradniki odpravljali h kosilu; so se naenkrat pojavili v banki trije maskirani roparji z revolverji v roki in pognali vse osobje v stranski prostor. Neki mlad uradnik, ki banditom ni bil dovolj hiter, je dobil ubodljaj v ledja. Banditi, ki so govorili madžarsko, so ugrabili 130.000 frankov in se jim je posrečilo uiti. Madžarski Mohorko. Sodišče v Bebrecinu je te dni obsodilo na smrt na vešalih 241etnega Aleksandra Szaba, ki je lani s sekiro ubil in oropal neko kmetico in dva njena nedoletna otroka. Razbojnik je napadel kmetico v odsotnosti njenega moža in se nato precej časa skrival. Pred sodiščem pa se je ta madžarski Mohorko zagovarjal na sila OMginalen način- Trdil je namreč, da je žer.o ubil in oropal »samo« iz maščevanja. ker je z njim prekinila Ijubavne od-ncšaje. Denar je pobral pretežno radi tega, da bi odvrnil od sebe sum umora. Temu zagovoru pa seveda nihče ni verjel. Sod zlata padel v morje. Iz Cherbourga poročajo: V torek je dospela z oceanskim parnikom »Beren-garia« nova ameriška pošiljka zlata v vrednosti 600 milijonov frankov. Pri izkladhnju sodov z zlatom se je utrgala veriga žerjava in en sod v vrednosti 5 milijonov frankov je padel v morje. Potapljačem se je po večurnem iskanju posrečilo dvigniti pogreznjeni zaklad, dasi se je bil sod razbil in so morali zla-to iskati po globokem blatu. Potomci naroda, ki je živel pred 4-tisočletji Senzacionalno odkritje zadnjih Hetitov v Mali Aziji. Mala Azija je bila v prošlih tisočletjih pozorišče neštetih bojev med najrazličnejšimi narodi, ki so prihajali tako iz Azije, kakor iz Evrope. Ustanavljali so tam države, dvigali kulturo, izpopolnjevali svoj jezik, naposled pa — izginili. Reči bi mogli, da je bila prav Mala Azija grob neštetim ljudstvom. Šele po prihodu Arabcev in Turkov so se razmere nekako ustalile. Toda kaj je tudi to na-pram petim tisočletjem davne, nemirne prošlosti. Da žive še danes tam prastari narodi, kakor so n. pr. Armenci, je znano, nihče p . ni vedel in niti ne pričakoval, da krije Mala Azija malo skupino ljudi, ki so zadnji potomci starih Hetitov, ki so živeli že v drugem tisočletju pred 'Kristusom. Ves kulturni svet je bil prepričan, da je ta stari kulturni narod že pred tisočletji izumrl in da je ž njim za vselej izginila tudi njegova živa govorica. Pravo pravcato presenečenje je zato odkritje madžarskega znanstvenika prof. J. Mesza-rosa, ravnatelja novega turškega etnografskega muzeja v Ankari. Prof. Meszaros je na pobudo in s podporo ameriške Rockefellerjeve orientalske ustanove preiskal nekatera doslej malo znana maloazijska področja, in našel v neki vasi ljudi, posebno stare, ki govore docela drug jezik kakor njihovi sosedje. Bilo mu je takoj znano, da morajo biti ti ljudje zadnji potomci nekega starega, izumrlega naroda, zato se je z vso vnemo lotil dela, da bi ugotovil nji- hovo narodno in jezikovno pripadnost. Z velikim trudom je zbral vse še znane besede, sestavil slovnico in slovar ter zapisal njihove bajke, reke itd. Ko je svoj materijal nato primerjal z znanimi prastarimi jeziki, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da se krije z jezikom Hetitov, najstarejših znanih prebivalcev Male Azije. Hetite smo doslej poznali samo po izkopanih spomenikih ih napisih, ki so prizadevali znanstvenikom velike težave. Posrečilo se jim je sicer, da so jih pre-čitali, a vseh besed niso mogli razumeti. Slovar, katerega je sedaj sestavil prof. Meszaros, bo nadaljno delo silno olajšal in odkril tudi doslej še neznano fonetiko hetitščine. Razlika med starim in sedanjim jezikom je sicer znatna, a koreni besed so vendar enaki. Za znanost bo to senzacionalno odkritje ogromnega pomena, javnosti pa bo znano v celoti šele tedaj, ko bo Meszarosev material, ki je . še v rokopisu, objavljen v tisku, kar se bo zgodilo še letos. Tisk bo oskrbela omenjena Rockefellerjeva ustanova v. Chicagu. Že danes je gotovo, da je bila hetitšči-na indoevropski jezik in se je tedaj temeljito razlikovala od ostalih jezikov starih maloazijskih narodov, ki so bili večinoma semitskega in kamitskega porekla. Odkritje zadnjih Hetitov v Mali Aziji in zadnjih potomcev Kaldejcev v Tibetu pa dokazuje, da je na svetu še marsikaj, česar ne vemo in ne poznamo. Primorske novice Mladi Mario Štok iz Marezig v Istri je šel s svojo zaročenko Veroniko Babič pred dvema mesecema skrivaj čez mejo v Jugoslavijo. Ker nista mogla dobiti zaposlitve, sta odšla 9. t. m. nazaj proti domu. Prišla sta čez mejo in tavala po snegu med gorovjem štiTi dni. Veronika je opešala in Štok jo je nosil na hrbtu, dokler je mogel. Potem jo je odložil, a bila je že mrtva. Korakal je ves zmeden dalje, potem so tudi njemu pošle moči. Slučajno so ga našli ležečega v snegu že skoro zmrznjenega gozdni čuvaji. Spravili so ga s težavo v Postojno in od tam v tržaško bolnico. Zmrznjene ima roke in noge. Mladenko Babičevo so našli po dolgem iskanju s snegom pokrito. Pokopali so jo v Studenem. Na Prevalu so našli zmrznjenega 221et-nega Ivana Bremca iz Lokovca. Ostra burja je brila zvečer, ko se je lahko oblečeni fant vračal domov. Na dolgi poti je omagal in na cesti preminul. Stanko Kožuh, 21 letni fant iz Oseka, je šel skrivoma čez mejo v Jugoslavijo. Ko se je vračal, so ga prijeli miličarji pri Hotedršici. Sodišče v Gorici ga je obsodilo na 3 mesece zapora in 2000 lir globe. Proti obsodbi je podal priziv, ki pa je bil te dni pri drugi razpravi zavrnjen. Andrej Bavčar, star mož, ima v Se- lu na Vipavskem trgovino z jestvinami. Ko je te dni zvečer s svojo ženo sešteval inkaso, je pridrl v trgovino neznanec in zahteval po italijansko od Bavčarja, naj mu takoj izroči ves denar. Bavčarjeva sta se prestrašila, tujec pa je med tem pograbil denar, okoli 1800 lir, in zbežal. Drugi dan so ga izsledili črniški orožniki. Ropar je 43Ietni potepuh Vitto rio Buttolo. Izročen je sodišču. Mariji Makuc iz Trebuše je bila ovadena oblasti, da je vtihotapila čez meio precejšnjo množino alkohola. Te dni so jo orožniki uklenjeno odgnali v goriške zapore. Katoliški jubileji I. 1933. Prihodnje leto bo katoliška cerkev slavila razne važne stoletnice: uvrstitev zadnje večerje med zakramente, muka in smrt Kristusova in njegovo vstajenje od mrtvih, ustanovitev katoliške cerkve, vnebohoda in prihoda Svetega Duha. Zaradi tega bo 1. 1933. proglašeno za sveto jubilejno leto katoliške cerkve. Rešilni izhod. »Kaj, ti v svojih obupnih denarnih razmerah se še vedno voziš v II. razredu?« »Kaj pa naj storim? V tretjem naletim vselej na kakega svojega upnika.« gelij hoče razodeti, da je ženska tista, katere duša prebuja dušo moškega k zavesti njenega božjega poslanstva. Michelangelo je v svojem sonetu na Vittorio Colonna izrekel misel, da mora biti Bog dober, ker je ustvaril nekaj tako dobrega kot je ta ženska. Mohamedanci so ženski odrekali dušo-Puščavniki in sveti samotarji so molili za odrešenje od ženske. Strah! Toda pred čim? Kdo more skočiti preko lastne sence? Resnica je, da bi bila slaba z napredkom Človeštva, da ni srčna in duševna moč ženske delo moškega vsegdar podpirala, da, morda šele omogočila. Najboljše, kar so ustvarili moški, je bilo spremljano vedino od inspirativnih žena- Med obema spoloma poljejo misterija, katerih nismo mogli še povsem dogledati in raztolmačiti. Ce je Mohamedanec nekoč dvomil, ali ima ženska dušo, je pri nas na zapadu., kjer je mož vse preveč zaposlen z zaslužkom, poklicom in delom, upravičeno vprašanje: ali ima moški še dušo? Vsekakor: ako je teologija jakega moškega tako zmedla, da ne ,vč več natančno povedati, ali ljubi Boga, — pa naj ljubi žensko. Četudi ni to božja ljubezen, ie vendar taka ljubezen ljubezni do Boga najbližja. Saj ne moremo Boga v splošnem boljše ljubiti nego v njegovih bitjih. • Dobra ženska — govorim to neoženje nim — dobra ženska je boljše sredstvo proti neplemenitim mislim kakor vse poštenje in bičanje. Goethe je zaključil sVojega »Fausta« z zagonetno besedo: Večno-žensko nas dviga! Je to načelo nesebično služeče, do smrti in preko smrti zveste ljubezni ženske, ki odreši moškega. Wagner nam je pokazal to v »Holandcu« in v »Tann-Lduserju«. Ljubezen ženske je, njena i ež-ra žlahtnost, njena sposobnost, z duševno močjo dosezati višave duha, ki z razumom niso dosegljive. Da, te božanstve-ne lastnosti ženske so, ki jo določajo za vodnico moškega. Umirajoči Bunsen je dejal svoji ženi ko se je nagnila, da ga poljubi: »V tvojem obličiu sem zagledal večnost!« Njena plesna toaleta. Ona se pride pokazat soprogu v novi plesni obleki. On: Draga, ta obleka je nemogoča. Saj se ti vidi srajca skozi! Ona: To se samo zdaj vidi. Na plesu pa ne bom imela srajce. Zadnji izhod. »Ce do jutri ne Spravim skupaj 3000 Din, se moram ustreliti: Ali mi ne murete pomagati, gospod ravnatelj?« »Obžalujem — nimam revolverja!« Eleganten bandit Nenavaden, a za velemestno življenje značilen dogodek se je odigral te dpi sredi Londona, v bližini viktorijanskega kolodvora, kjer vedno mrgoli ljudi. Po širokem trotoarju so se kakor navadno drenjale množice, ko je privozil eleganten avto in se ustavil pred veliko trgovino z zlatnino in dragulji. Iz avta je skočil šofer v zlatoobšiti livreji in odprl zelo elegantnemu gospodu, ki je izstopil iz voza. In kar se je potem v par trenutkih odigralo, to je tako presenetilo vse gledalce, da se noben niti zgani' ni. Kaj se je .dogodilo, o tem pripoveduje juvelir Mr. James Walker: Ko se je tisti gentleman približal naši izložbi, smo videli,. kako je vzel iz. papirja neki kovina-sti predmet, naglo potegnil z njim par-krat križem kražem po šipi in že segel v izložbo z roko. Njegov plen pa je bil toliko ko nič. Najprej je segel po palčici, na kateri so bili nabrani dragoceni prstani, a je ni mogel odtrgati, ker je bila pritrjena na verigi. Dobil je sicer etui z dragocenim prstanom v vrednosti nad 50.000 Din. a tudi tega je izgubil v naglici bega. Ostal mu je samo prazen etui. Cim se je publika zavedla, za kaj gre, se je takoj vrgla na zasledovanje elegant-, nega avtomobila, v katerega je bil gentleman naglo spet skočil; toda tudi policist v avtotaksiju ga ni mogel dohiteti. Currer Bell: 55 Lovvoodska sirota Trudil se je, da bi vzljubili, a srčki je niso mogli trpeti in jezil se je nad njimi, če so kazali svojo mržnjo. Ko je zbolel, je venomer zahteval, naj mu prineso otroka k postelji, in ko je umiral, sem mu morala obljubiti, da bom pokveko negovala kot lastne otroke. Da so mi vsilili otročaja iz kake sirotišnice, bi mi bilo dražje. Bil je pač mehkega srca. John mu prav nič ni poaooen, kar mi pač zelo ugaja. John je meni enak in mojim bratom — pravi Gibson je. Oh, ko bi me le ne mučil s prošnjami za dtnar! Saj ga nimam več, revni postajamo. Pol družine bom odslovila in del hiše zaprla ali pa dala v najem. Kako bi sicer zdelovala? Dve tretjini dohodkov požro obresti. John strašno kvartopiri; ubogi fant venomer izgublja. Sami lopovi se ga držijo- John se mi je skazil, John je propadel — strašno ga je videti — sram me Vse bolj se je razvnemala. Zato sem šepnila Liziki, da bo najbolje, če odidem. »Nemara res, gospodična. A zvečer je vedno taka, le zjutraj je mirnejša.« Vstala sem. »Počakajte!« je vzkliknila Mrs. Reed. »5e nekaj bi vam rada povedala. John so mi venomer grozi z lastno ali mojo smrtjo in včasih se mi sanja, da ga vidim na mrtvaškem odru z veliko rano na vratu ali pa z nabreklim licem, Čudno se mi zdaj godi, hude nadloge me tarejo. Kaj naj počnem? Kje bom jemala toliko denarja?« Lizika ji je nudila pomirjevalni lek; le težko je uspela. Kmalu nato je ujna utihnila in začela dremati. Šla sem iz sobe. Več kot deset dni se nisva več pomenkovati. Ali se ji je bledlo ali pa je bila popolnoma mrtvična in zdravnik ji je prepovedal zdražljive pomenke. — Georgija in Eliza sta bili začetkoma vzdržljivi in malo-besedni. Eliza je po ves dan šivala, čitala ali pisala in ni orivoščila besede ni meni ni sestri. Georgina je klepetala bedastoče svojemu kanarčku, ne da bi se zmenila zame. A obljubila sem si, da jima nikoli ne pokažem, da mi je hudo za posel ali zabavo. Saj je bilo za oboje preskrbljeno, ker sem si bila prinesla s sabo tudi risalno orodje. Sedla sem blizu okna in risala vinjete: pogled na morje med dvema pečinama; vzhajajoč mesečin ladja, ki reže njegovo oblo; bičje in ločje, iz katerega moli ovenčana glava vodne vile; vila v stržkovem gnezdecu, pod šipkom. Nekega jutra sem začela risati obraz, ne da bi mislila na to, koga bi hotela upodobiti. Risala sem kar tako. Najprej sem upodobila široko in močno čelo in štirioglato lice, Obris mi je ugajal in začela sem ga pclniti s podrobnostmi. Narisala sem vodoravne, jake obrvi, lep nos z ravnim hrbtom in napetimi nosdrvmi, ne baš majhna, a okretna usta, krepko brado z jamico na sredini, črne zaliske in vrane lase, s čopki na sencih in kodri nad čelom. Zdaj pa oči! Velike so in lepe, trepalnice temne in dolge, zenice velike in blesteče. Še dve, tri poteze — uspela sem. Prijateljevo obličje mi je ležalo pred očmi. Kaj mi je bilo zdaj do tega, da sta mi sorodnici kazali hrbet? Smehljala sem se, če sem pogledala sliko in ugotovila, da je podobna gospodarjevemu licu. »Ali je to kak znanec?« me je nenadoma vprašala Eliza, ki je bila neopaženo pristopila. Odgovorila sem ji, da je to le izmišljena glava; hitro sem jo skrila med drugo risbe. Tudi Georgina je pristopila. Pogledala je slike, ki so ji vse ugajale razen »grdega moža«. Obe sta se čudili moji spretnosti. Ponudila sem se jima. da ju naslikam, in obe sta ponudbo sprejeli. Nato je Georgina prinesla svoj album. Obljubila sem ji, da ji naslikam vanj krajino z vodenimi barvami, kar jo je takoj udobrovoljilo. Predložila mi je izprehod po parku. Preden sva bili dve uri zunaj, sva se zaupno pomenkovali. Opisala mi je razkošno zimo, ki jo je zvabila v London, in kako so jo tam občudovali. Popoldne in zvečer mi je še toliko tega nablebetala, da bi o njenih dožitkih utegnila napisati roman. Dan na dan je ponavljala iste stvari; govorila je o sebi, o svoji ljubezni in o svojih težavah. Čudno, da niti enkrat ni omenila bolezni svoje matere, smrti svojega brata ali žalostnih obiteljskih razmer. Nje duša se je topila v spominih r.a užito veselje in v nadah na nove užitke. Le kakih pet minut na dan je prebila pri bolni materi. Eliza je bila še vedno redkobesedna; bržkone se ni utegnila razgovarjati, ker je bila prezaposlena. Ali težko bi bilo povedati, kaj je pravzaprav delala in težko bi bilo pokazati kak uspeh njenega dela in njene marljivosti. Budilka jo je zarana budila in vsaka ura, sko-roda vsaka minuta je imela svojo določeno nalogo. Trikrat na dan je prebirala nekak molitvenik. Tri ure na dan je vezla z zlato nitko prt za oltar nove cerkve. Dve uri je pisala dnevnik, dve uri sc je ukvarjala v vrtu in celo uro se je bavila s svojimi računi- V tem delu se je čutila srečno in nič je ni tako kačilo kot motenje, njenega dnevnega reda. Ko je bila nekega večera bolj zgovorna kot ponavadi, mi je pravila, da je John rodbino upropastil, kar jo je neizmerno bolelo; a vedela je natančno, kaj in kako bo ukrenila po materini smrti. Poišče si zavetje, kjei ji nihče ne bo v nadlego in kjer jo bo ločila varna ograja od pregrešnega sveta. Ko sem jo vprašala, ali pojde tudi Georgiana ž njo, mi je rekla: »Kaj še! Z Georgiano nimava nič skupnega. Za^noben denar bi se ne hotela obremeniti z njeno druščino. Georgiana naj dela, kar hoče.« Ce si Georgiana ni lajšala srca pri meni, je ležala na počivalnici in tožila, kako je doma dolgočasno in da bi še bila rada pri teti Gibson. »Kako lepo bi bilo, ko bi mogla izginiti, dokler ne ba doma vse pri kraju,« je dejala. Bržkone je mislila na materino smrt in na mračne pogrebne obrede. Navadno se Eliza ni zmenila za sestrino lenobo in tarnanje. Nekega dne pa je odložila svoje račune in nenadoma planila: »Geoigiana, ničmrnejše in bedastejše zverin® cd tebe širni svet ne glešta. Prav nobene pravice do rojstva nisi imela, ker svojega življenja ne uporabljaš. Namesto da bi živela zase, v sebi in s seboj, kakor bi pričakovali od razumnega stvora, se samo trudiš, kako bi obesila svojo nemoč na tujo moč- Ce se nikomur neče, da bi se obremenil s tako zajetnim, šibkim, nadutim, neuporabljivim bitjem, kričiš, da slabo ravnajo s teboj, da te zanemarjao, da si reva. Morala bi biti neprestano v druščini in razčiljena, sicer ti i® svet ječa. Občudovati bi te morali, oboževati in se tl laskati, godbe, plesa ti je treba, sicer se dolgočasil umiraš. Zakaj si ne določiš sestava, ki bi te rešil odvisnosti od drugih in te postavil na lastne noge? Razdeli si dan na enake dele. Vsak del določi za kako opravilo, niti ure, niti minute ne smeš prebiti brez dela. Vse naloge rešuj metodično, po neizpremenljivem redu. Dafl ti bo mit 51, že preden se boš zavedela, da je začel In nikomur se ti ne bo treba zahvaljevati, da ti je po* mogel prebiti le en sam dolgočasni trenutek. Neben* druščine ti ni bilo treba iskati in ne iztikati za pomenkom, simpatijo, prizanesljivostjo. Živela boš tako, kakor se spodobi. Poslušaj moj nasvet, potem ne bos potrebovala tuje pomoči, pa naj se ti pripeti, kar hoče-Ce pa nečeš, lenuhari, stokaj in pričakuj ne vem kaj. a trpi tudi posledice svoje bedastoče. Cisto in bistro ti povem- po materini smrti se ne bom ukvariala s teboj, in ko jo pokopljemo, si bova tako tuji, kot da se nisva nikoli poznali. Ne zanašaj se na mojo pomoč, ker sva otroka istih roditeljev. Ko bi poginil ves človeški rod in bi ostali sami na svetu, bi tebe pustila na starem svetu, sebi bi pa poiskala novega.« Imaš že zlato nalivno oero Pisati z nalivnim peresom je res užitek! Ne odlašaj ai ga kupiti takoj! Bogato izbiro najboljših nalivnih peres po najnižjih cenah ima KNJIGARNA IN PAPIRNICA TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA i3 e» NAČELSTVO GREMIJA TRGOVCEV V MARIBORU naznanja svojim članom, da je preminul bivši ugledni trgovec v Mariboru in dolgoletni agilni podnačelnik gremija, gospod Karl Worsche Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 15. uri na Pobrežju. 693 Slava njegovemu spominu! Poceni fužinica ! 1 par toplih hrenovk .... Din 1*— 1 debrecinka............. —.75 1 kozarec vina............ I.— 1 skodelica čaja (z rumom ali slivovko) «.»»..».«» 3«— rl tvrdki L. U ler delikatesna trgovina, Glavni trg ere §eli«a najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 SOKLIČ J*ndro ■Mtopnild m sprejme!« N KJ O K/S J2 rt c m ■+-* ' inserirajte 1 T«WWS‘- '!-7 Rodbine WORSCHE in KORAZlJA naznanjajo tužno vest, da je njih ljubljeni soprog, ozir. oče, tast, stari oče in stric, gospod Karol Vvorsche trgovec v četrtek, dne 25. februarja 1932 ob 5422. uri v 61. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 28. februarja 1932 ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala v nondeljek. dne 29. februarja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. 691 Maribor, dne 26. februarja 1932. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. Zahtevajte povsod »Večernih“ Prvovrstna govedina ves dan jutri v soboto od 4*« do Din Svinjsko, teletino in prekajeno meso po najnižjih dnevnih cenah KIRBIŠ, Oos oska ulica it. 23 Oddam v najem s 1. marcem lokal s stanovanjem, sobo in kuhinjo. Pobrežka cesta 13. 663 Jeterne klobase in pečenice v soboto 27. t. m. v restavraciji Senica, Tattenbachova ulica. Priznano dobra vina, radiokoncert in najnovejše plošče. 16-a. Gambrlnusova dvorana, najboljša domača hrana, kosilo In večerja Din 12.50. 686 Oddam takoj čisto opremljeno sobo s posebnim vhodom v Ruški cesti št. 7/II, vrata 3. 669 Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Orajska ulica 3, za kavarno »Astoria«. 3 Smučarska. Zdravnik: »To je pa kapitalna bula, W na Vaši glavi. Kako ste jo dobili?« »To je vse od tega vražjega smučar-stva, gospod doktor.« »A tako, smučar ste!« »Nisem smučar, ampak iz vlaka sefl* stopil tik za takim dilcarjem...« Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFl.lC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.