DltŽAV Romunska vlada odstopila. Tatarescova vlada je odstopila. Kralj je poveril sestavo nove vlade bivšemu notranjemu ministru in voditelju narodne kmečke stranke, Mihalaku, ki je pa vrnil mandat. Nenadna smrt nekdanjega mogočnega voditelja angleške delavske stranke. Nekdanji angleški delavski voditelj in večkratni ministrski predsednik I. Ramsay Macdonald se je ukrcal s svojo najmlajšo hčerko na ladjo, da bi odpotoval v Južno Ameriko. V Ameriki je hotel proučiti tamošnje gospodarske in socialne prilike. I. Rarnsay 3Iac<lonal(l Pred odpotovanjem je izjavil čaenikarjem, da je ameriško potovanje »njegove edine počitnice v življenju«. Med vožnjo mu je postalo slabo, a so tolmačili to slabost kot morsko bolezen. Dne 10. novembra pa ga je zadela srčna kap. Njegovo truplo je iz- ložil parnik na Bermuda otokih, odkoder so ga prepeljali na Angleško. Macdonald je umrl v starosti 71 let. Rodil se je 1866 v mali škotski vasi Losiemouth kot sin podeželske delavske družine. Leta 1893 je ustanovil neodvisno delavsko stranko. Leta 1906 je bil izvoljen za poslanca in 1924 je postal kot socialist ministrski predsednik. Radi Rusiji prijazne politike je bil pri oktobrskih volitvah 1924 hudo poražen. Leta 1929 je še enkrat sestavil delavsko vlado. V naslednjih letih so ga vedno bolj izpodrivali konservativci, dokler ni moral izročiti vodstva države Baldwinu in tudi v delavski stranki je bil odigral vodilno vlogo. Z Macdonaldom je preminul eden naivečjih angleških politikov. Slavnostna vecerja na čast vladarjem in članom kraljevskih rodbin, ki so se mudilo v Londonu. Angleški kralj in kraljica sta priredila slavnostno večerjo, katere so se udeležili: angleška kraljica mati Mary, grški kralj Jurij, bolgarski kralj Boris s kraljico Ivano, soproga našega kneza namestnika Nj. Vis. kneginja Olga, vojvoda in vojvodinja Kentska, romunska princeza Helena, grška princeza Marina, sestra kneginje Olge, in njen soprog. Isti gostje in člani tujih vladarskih rodbin so bili na večerji tudi pri kraljici Mary. . Francoski zunanji minister se bo podal na pot. Francoski zunanji minigter Delbos bo potoval po Srednji Evropi med 10. in 25. decembrom. Obiskal bo Varšavo, Prago, Bukarešto in Belgrad. Francoski državnik bo skušal vplivati na omenjene države, da bi se ne priključile protikomunistični zvezi. V Belgiji začasno zopet prejšnja vlada. V Belgiji imajo že nekaj časa krizo vlade, katero je zaman reševalo par osebnosti. Belgijski kralj mora uradno odpotovati v London. Rc.di tega bo vodila vladne posle bivša Van Zeelandova vlada. Kralj bo nadaljeval s posvetovanji, kako rešiti krizo, po vrnitvi iz Londona 19. novembra. Državni prevrat v Braziliji — obramba proti komiuiizmu. V obrambo proti komunizmu je predsednik ogromne južnoaraeriške države Brazilije, Vargas, s pomočjo vojske izvršil državni prevrat. Brazilija se pretvori v stanovsko državo. Ukinjena je dosedanja ustava ter proglašena nova. Za Brazilijo, po kateri so nevarno rovarili komunisti, ni bilo druge rešitve, kakor da je posegla po vladi močne roke po zgledu Nemčije in Italije. Zastopnik Rusije zapustil konferenco v Bruslju. Poročali smo že, da zboruje v belgijski prestolici v Bruslju konferenca zastopnikov devetih držav, ki so leta 1922 podpisale pogodbo glede nedotakljivosti mej Kitajske. Na konferenci nista zastopani Italija in Nemčija, ker sta zvezani z Japonsko v protikomunistični zvezi. Na bruseljski konferenci so sestavljali pododbor, kateri bi naj pripravil pogajanja za posredovanje ffied Kitajsko in Japonsko. Anglija in Amerika sta hoteli imeti v tem pododboru zastopnika Italije. Temu predlogu se je uprla Rusija in je njen zastopnik ter komisar za zunanje zadeve Litvinov v znak protesta odpotoval iz Bruslja. Rusija izjavlja, da smatra bruseljska posvetovanja za zaključena in ne bo pošiljala več tja svojih odposlancev. Rusijo najbolj peče protikomunistična zveza treh velesil: Japonske, Italije ter Nemčije in se že tudi zaveda, da je doigrala s svojo komunistično politiko v Evropi.