ši. 2 t 4.V.V-'*' ¦- ¦••¦Sk Trboveljski slavžek" v Bolgariji ft Zopet je doživelo delo učiteljstva splošno odobravanje in zopet je bil doprinešen dokaz o pravilnosti naših stremljenj. »Vaše delo — delo učiteljstva — je pravilno ter bo prineslo ogromne koristi bodočim gencracijam.« To sta podortala sofijski župan in njegov pomočnik, ko sta sprejela zastopnike Trboveljskih slavčkov. V splošnem vrvežu zadnjih dni je skoraj neopaženo odpotoval Trboveljski islavček na koncertno turnejo. Povabljen je bil od vodstva II. balkanskega kongresa za zaščito dece v Beogradu, da priredi na čast gostom koncert v Beogradu. Istočasno se je odzval vabilu bolgarskega učiteljstva, posdbno sofijskih učitcljic, in pričel s pripTavami za koncerte v Sofiji in Perniku. Vse skupaj bi kmalu padlo v vodo. Iz Beograda je došlo sporočilo, da se vsi zanimajo samo za mednarodne dogodke in da ni pričakovati lepega obiska koncerta. Slavček je telegrafično odpovedal vse prireditve. Dragi dan je došla nova brzojavka, ki navaja, da vodstvo II. balkanskega kongresa žcli, da priredi Slavček koncert. T. Šuligoj je pridirkal v Ljubljano. Z novimi 'brzojavkami so bile stare preklicane. Vendar ie ta izmenjava neugodno vplivala na obiske koncertov, ker ni bilo časa za podrobno agitacijo. V Beogradu so imeli Slavčki 3 koncerte: slavnostni koncert, koncert za šolsko mladino, ki je bil izredno slabo obiskan. kar je znak, da v beograjskem učiteljstvu nimamo mnogo podpornikov (to vemo že iz glavne skupščine), in koncerta za gramofonske plošče za radio Beograd. Kar dosti tekanja je bilo za teh par dni. Toda napor je bil manjši zaradi tega, ker so imcli Slavčki udobno bivališče v Učiteljiskem doma v BeogTadu, kjer jim je bil z nasveti in dejanji vedno na razpolago tov. Dimnik. Beograjski koncert, ki je bil izključno slovenski, je prenašal tudi radio Beograd in je bilo prav lepo ves koncert čuti v Ljubljani. Le tov. Dimnik in Srečko Kumar, bivši dirigent UPZ, sta spremila male Slavčke k vlaku za pot v Bolgarijo. Potrebno je bilo dovolj trdnosti, da je vodstvo turneje ostalo - \\. Razumljivo je torej, da smo z nestrpnositjo čakali, kdaj bomo stopili na bolgarska tla, da se prepričamo, kaj je resnica. Ugotoviti moramo, da so bile vse govorice pretirane in da so sprejeli Slavčke tako prisrčno, lepo in razkošno, da nihče ne bi mogel tega p-ričakovati. Že v Dragomanu. obmejni postaji Bolgarije, so čakali zastopniki p. z. sofijskih učiteljic: gospa Georgijeva, Ivanova, Vitanova in dirigent g. Krum Bojadžijev. G. Georgijeva je izpregovorila prvo dobrodošlico Slavčkom, ko stopajo na bolgarska tla. Vsi gosti so bili okiteni s šopki in bolgarskimi državnimi trobojnicami. Sofijske učiteljice ne morejo pozabiti lepih dni, ki so jih prcživele ob gostovanju v Sloveniji. Poudarjale so, da niso nikdar pričakovale take goistoljubnosti, ki je bila neprisiljeno nudena od slovenskega učiteljstva. Izjavile so, da tako ne sprejema samo tovariš tovariša, temveč brat brata. Mi smo jih opozorili na to, da takrat ni bilo mogoče pokazati še drugih krajev naše domovine. Povabili smo jih, naj drugo leto zopet pridejo, da se bodo prepričale, da bodo povsod tako prisrčno sprejete kot so bile v Ljubljani, Škofji Loki in Trbovljah. Izjavile so željo, da si še podrobneje ogledajo Slovenijo. Pot do Sofije jc hitro minula. Tu nas je čakalo novo presenečenje. Krasen sprejem z grmadami cvetja, godbo in številnimi pozdravnimi govori. Govorili so zastopniki: prosvetnega sojuza (zveze, v kateri so včlanjeni vsi nastavljenci ministrstva prosvete) P. z. sofijskih učiteljic, mestne občine, jugoslovanskega poslaništva,* bolgarsko-jugoslovanske lige in končno učenka III. mešč. šole, ki je v prisrčnih besedah pozdravila male brate in sestre iz Jugoslavije. Tu na.j bo tudi omenjeno, da so na večih mestih pozdravljali Slavčke z govori sofijski učenci. Ti govori niso bili sestavljeni v šoli. Vsi učenci so dobili nalogo, naj sestavijo govore. Najboljši so pa nastopili. S kolodvora ,se je razvil krasen sprevod do III. meščanske šole. Na čelu sprevoda je korakala in neumorno igrala godba na pihala, sestavljena iz učencev III. meščanskc šole. (V Bolgariji imajo pogosto šole svo.je godbe. Vsaka šola pa ima svoj marš, ki ga igra god'ba ali pa pojcjo učenci cb slavnostnih prilikah.) Ostali učenci so obkrožili Slavčke in korakali z njimi. Ko smo prišli mimo carjevega dvora, so učenci vzkliknili trikrat »ura«. Sledil je sprejem na III. meščanski šoli, razdelitev Slavčkov po družinah in kosilo. Zopet se je izkazalo sofijsko učiteljstvo. Organizacija poseta je bila brezhibna. ; i. :. Na III. mešč. šoli imajo tudi krasno razstavo, ki nazorno prikazu.je razvoj človeštva in razvoj bolgarske države. Taka razstava je sijajen pripomoček za zgodovinski pouk. Slavčki so priredili v Sofiji tri koncerte; večernega, v krasni dvorani »Bolgarija«, dopoldanskega za šolsko mladino in še enega za učenke I. dekliške gimnazije. Vsi koncerti so bili krasno obiskani in je bilo izva.janje Slavčka sprejeto z največjim odobravaniem. Moram pa podčrtati, da je mnogo pripomogla k temu g. Viianova, ki je pred izvajanjem obrazložila vsako pesem po vsebinski in muzikalni strani. V teku 4 dnevnega bivanja v Sofiji, so si Slavčki v spremstvu tarakajšnjega učiteljstva ogledali mnoge zanimivosti. Povsod so bili predmet pozornosti in povsod so jih ljubeznivo sprejemali. (Dalje sledi.) —t Menda še do danes niste naročili knjige Emil Adamič, ki stane 125 din. Plačate jo lahko v mesečnih obrokih. Ne sme biti učiteljice (-a) brez te knjige moža našega stanu in največjega slovenskega skladatelja. Ta knjiga spada v vsako knjižnico. Spoštujmo svoje velike ljudi! —t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča glasbenim učiteljem in goslarskim učencem Karla Pahorja 100 slovenskih narodnih pesnii zn dvoje gosli. pn svojem namenu.