ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BELA KRAJINA V UPORU Janko Jarc Bela krajina je eden tistih predelov slo- venske zemlje, ki je v obdobju narodno- osvobodilnih bojev slovenskega ljudstva postal vsemu slovenskemu partizanstvu najbolj znan ne samo po naravnost prislo- vični privrženosti svojega prebivalstv^a narodnoosvobodilni stvari in njenim bor- cem ter po skrbi zanje, temveč predvsem po tem, da je bila deželica že od novembra 1943 dejansko popolnoma osvobojena in je zato postajala vedno bolj središče vsega slovenskega osvobodilnega gibanja. Zase- danja prvega svobodnega slovenskega par- lamenta — Slovenskega narodnoosvobodil- nega sveta — v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944, časnikarska konferenca v Metliki od 5. do 6. maja 1944, prvi kongres kulturnih delavcev na osvobojenem ozemlju 4. in 5. januarja 1944 v Semiču, ustanovitev Slo- venskega Rdečega križa v Gradacu 18. ju- nija 1944, plenum OF in zborovanje AFZ Slovenije v Črnomlju itd., so bili dogodki, katerih važnost se je tikala vse Slovenije. Bela krajina je bila od pomladi 1944 dalje povečini sedež Glavnega štaba Slovenije in od začetka 1945 tudi našega i>olitičnega vodstva, t. j. CKKPS in lOOF ter Pred- sedstva SNOS z njegovimi komisijami in ustanovami vred. Od jeseni 1943 je bila v Beli krajini stalna oficirska šola GŠS in podioficirska šola YII. korpusa, v belokranj- skih vaseh in obeh njenih mestih se je vse do osvoboditve zvrstilo lepo število raznih tečajev od vojaških, sanitetnih in upravno- politionih do prosvetno-vzgojnih, učitelj- skih itd. Bela krajina je od pomladi 1944 postala važno sprejemališče zavezniške po- moči, pošiljane z letali; z njenih letališč je vodila varna pot v bolniške in evakuacijske baze v južni Italiji in Dalmaciji ter v srce nove Jugoslavije, v osvobojeni Beograd. Na belokranjskih tleh je pr\dč prišlo do več- jega sodelovanja slovenskih in hrvatskih odredov in brigad v borbi z italijanskimi osvajalci v letu 1942. Julija 1944 so slo- venske, hrvatske in srbsko-kordunaške bri- gade skupno odbile nemško-ustaško-domo- branski napad na Belo krajino. V aprilu 1945 je Bela krajina prva na slovenskih tleh pozdravila del IV. armade — Peto prekomorsko brigado — in iz nje je ob koncu aprila 1945 odšlo naše vojaško in politično vodstvo na svojo triumfalno pot v Ajdovščino, Trst in Ljubljano. Yes ta čas je belokranjsko ljudstvo z vso iskrenostjo, vso svojo gospodarsko močjo in vso svojo politično aktivnostjo strnjeno sfalo v predmji črti osvobodilnega boja, za katerega uspeh in zmago je mnogo njegovih sinov in hčera prelilo tudii svojo kri. In med tistimi, ki so za zmago in svobodo padli že v letu 1941, so bili skoraj vsi borci Prve belokranjske partizanske čete. BELA KRAJINA V BOJU Z MONARHOFAŠISTICNIM REŽIMOM STARE JUGOSLAVIJE Za to, da je belokranjsko prebivalstvo lahko bilo takšno, kakor se je pokazalo v letih 1941—1945, je treba iskati vzrokov v njegovem gospodarskem in socialnem polo- žaju pred vojno, v njegovi puntarski tra- diciji ter v smotrnem in uspešnem delu Partije med Belokranjci zlasti v desetletju pred fašistično okupacijo. Bela krajina je del jugovzhodnega pasu slovenske zemlje, ki pred vojno ni bil industrializiran in je bila njegova glavna ozinaka ta, da se je 80 do 90 % njegovega prebivalstva ukvarjalo s poljedelstvom. Poljedelstvo samo pa je bilo v primeri s severozahodnim delom Slovenije zelo za- ostalo. Postopna proletarizacija kmečkega prebivalstva je bila v Beli krajini kot v vsem jugovzhodnem delu posebno občutna, ker tamkajšnji vaški proletariat ni mogel najti zaposlitve v bližnji industriji, ki je bilo ni, izseljevanje pa je bilo pO' prvi sve- tovni vojni skoro onemogočeno s tem, da so bile meje izseljencem več ali manj zaprte. Težki gospodarski položaj Belokranjcev, ki jim je ukinitev železarne v Gradacu odvzela edino možnost zaslužka v domači industriji, nam ponazoTujejo tudi številke o gibanju prebivalstva v Beli krajini v drugi polovici XIX. stoletja in v desetletju pred prvo svetovno vojno. Crnomeljski okraj, to je Bela krajina, je leta 1869 štel 29.646 prebivalcev. Po prirod- nem prirastku, ki je statistično ugotovljen, bi moral ta okraj v letu 1910 šteti 36.764 prebivalcev. Dejansko pa je bilo tedaj pri ljudskem štetju naštetih le 24.755 prebival- cev. Te številke nam povedo, da se je v dobrih štiridesetih letih pred prvo svetovno vojno zmanjšalo število za nad 12.000 pre- bivalcev, kar vse gre v pretežni meri na račun izseljevanja. V odstotkih in v primerjavi z drugimi okraji na Slovenskem nam statistika pokaže tole podobo: Prirodni prirastek v Beli kra- jini je znašal 24,01 "/o, dejansko pa je število ^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prebivalstva glede na leto 1869 padlo za — 16,50 "/o. Tolikšen odstotek pri upadku pre- bivalstva je daleč največji med vsemi slovenskimi pokrajinami. Saj izkazujeta v tem obdobju upadek prebivalstva le dva okraja z mnogo manjšim odstotkom: okraj Kranj za 1,743 "/o, okraj Velikovec pa za 2,103 »/o. V času med obema vojnama se stanje nekako stabilizira oziroma je opaziti celo rahel dvig. Leta 1921 je štela Bela krajina 23.828 prebivalcev, leta 1931 pa 25.265. Ta prirastek gre gotovo na račun otežkočenega izseljevanja, kar pa na drugi strani pomeni zopet poslabšanje splošnega socialnega sta- nja v Beli krajini, kjer se donosnost tal ni zvišala, pač pa prebivalstvo na njih.* Belokranjski kmet je dobro čutil, da mu more iz vseh teh težav pomagati le spre- memba vladajočega režima in sis'tema, zato je bil dovzeten za vse glasove, ki so mu to spremembo obetali. Mnoga razočaranja, ki jih je v tem doživel, so ga odtujevala vplivom predvojnih strank, ki so ga poznale samo v volilni kampanja, potem pa pozab- ljale na vse obljube in zagotovila. To raz- položenje kmetskega prebivalstva je znalo pravilno oceniti šele leta 1932 novo formi- rano začasno vodstvo Partije, ki s tovariše- ma Edvardom Kardeljem in Borisom Ki- dričem na čelu razvije »svoje široko, po- globljeno in zelo uspešno delo tudi na kmečkem terenu«, izhajajoč iz »spoznanja, da je Partija dolžna biti vodnica vsega naroda v vsakem konkretnem boju, kadar kdorkoli ogroža narodove socialne in nacio- nalne interese«, in da je »treba v konkret- nih akcijah povezati borbo za ekonomske in politične interese delavstva z borbo kmečkega ljudstva za ohranitev demokra- tičnih svoboščin in proti ekonomskemu izkoriščanju.«^ V Beli krajini, kjer je med ljudmi še živel spomin na uporne dneve tako imeno- vane »Viniške republike«' iz leta 1919, in sta jo monaihofašistični režim šestojanu- arske diktature in istočasna velika gospo- darska kriza politično in ekonomsko tiščala ob tla, je Boris Kidrič že leta 1931 obnav- ljal zveze med starimi partijci. Po formi- ranju novega začasnega vodstva je skrb za Belo krajino prevzel tov. Tone Šušteršič, kovinar v signalni delavnici Direkcije državnih železnic v Ljubljani. Navezal je stike z Jakom Butalom, krojačem iz Gra- daca, ki se je tisti čas vrnil iz jetnišnice v Mariboru, kjer je odsedel tri in pol leta zaradi revolucionarnega delovanja med vojaštvom za časa odslužen j a kadrovskega roka. S progresivnim gibanjem se je Butala seznanil in v njem sodeloval v Karlovcu, na Sušaku in v Celju, kjer se je učil svoje obrti. Po povratku iz zapora se je v Gra- dacu seznanil s Tonetom Sušteršičem, ki mu je nosil razno literaturo in mu dajal naloge za izvršitev. Z Jakom Butalom in njegovim krogom sta dobila stik takrat v Zagrebu študirajoča komunista agronom Janez Marentič iz Boginje vasi pri Pod- zemlju in medicinec Alojzij Mihelčič iz Vapče pri Semiču. Zlasti Janez Marentič je za razvoj progresivnega gibanja v Beli krajini izredno pomemben. Sam doma iz ubožne bajtarske družine, ki si je hotela poiskati belega kruha v daljni Ameriki, pa našla tam le še večje uboštvo, je Janez Marentič po povratku v domovino in zgod- nji osirotelosti na lastni koži občutil vso težo življenja kmetskega proletarca. Po smrti tete, ki je v vsem svojem uboštvu skrbela še zanj, je kot gojenec v križni- škem konviktu v Ljubljani, kamor je na- darjenega fantiča sprejel takratni prior viteškega reda, spoznal vso izkoriščeval- nost svojih »dobrotnikov«. Takrat je upor- no dvignil glavo in se ves poglobil v študij problemov naše vasi, kar je z vso vnemo in tehtnostjo nadaljeval vse do svoje pre- zgodnje in tragične smrti. V neprestanem boju z revščino, lakoto in boleznijo ni niti za hip prenehal plameneti v njem ogenj revolucionarja, ki je razvnemal vse, s ka- terimi je prihajal v dotiko. Ob svojih bivanjih v domačem kraju se je tako seznanil s kajžarjem Nikom Cerni- čem iz Boginje vasi. Ta je bil nekoč v službi pri finančni straži, pustil službo in odšel v Kanado, od koder se je leta 1930 vrnil. Černič je v Kanadi prišel v stik s komunističnim gibanjem, se v njem orga- niziral in prinesel s seboj tudi zadevnp, v slovenščini pisano literaturo. Z Marentičem sta postala tesna sodelavca in vzdrževala zvezo z Novim mestom. Z novomeškimi partijci sta se pogosto sestajala, večkrat celo na Trdinovem vrhu v Gorjancih. Marentič ni izgubil nobene prilike, da ne bi v kmetih svoje okolice budil njihove samozavesti, predvsem pa se je povezoval s kmetsko mladino okoliških vasi. Število njegovih prijateljev je rastlo vedno bolj, fantje so se vse bolj začeli zanimati za knjigo, vedno bolj so jih privlačila naravo- slovna, gospodarska in politična vprašanja. Vedno manj so zapravljali čas s pohajanjem po gostilnah, vse bolj pa so se oprijemali društev kmečkih fantov in deklet, katerih 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prvega je Marentič leta 1932 ustanovil za vas Prilozje in 'bližnja naselja. Poleg nekaterih drugih je treba med aktivne pristaše naprednega gibanja takrat- nega časa prišteti še kmeta Nika Jakofčiča iz Cerkvišč, delavca Toneta Pezdirca iz Krasinca, agronoma Jožeta Berkopca iz Kloštra pri Gradacu, študenta Stanka Ba- juka iz Drašič, Kozana iz Pribincev, pro- fesorja Jožeta Schweigerja iz Črnomlja itd. Marentič je postal glavni organizator Par- tije in akcij Gospodarske sloge v Beli krajini.* Uspeh dela Janeza Marentiča in tovarišev se je pokazal kaj kmalu v vse večjem akti- viziranju kmetskih množic, zlasti mladine, v progresivnih političnih gibanjih, ki so ta čas zajela tudi Belo krajino, ter v močni opozicionalnosti proti vladajočemu režimu. »Seljački pokret« v sosednji Hrvatski je odmeval tudi tostran Kolpe in našel svoje vodstvo in središče pri takratnem znanem belokranjskem veletrgovcu Petru Korenu v Črnomlju. V tem taboru je imela Partija svoje močno krilo, medtem ko je povsem obvladala takrat v Beli krajini snujoča se »Društva kmetskih fantov in deklet«. Ta društva so vsako leto prirejala tekme kos- cev in žanjic ter grabljic, združenih vedno z javnimi manifestacijami, obhodi s konje- nico na čelu, prepevanjem pesmi in vzkli- kanjem gesel povsem revolucionarnega značaja. Takrat je v Beli krajini nastala in bila mnogo prepevana pesem »Kosec koso brusi«, ki jo pripisujejo Jaku Butali in so jo desetletje zatem partizanske brigade raznesle po vsej slovenski zemlji. Prav društva v Gradacu, Črnomlju in Dra- gatušu so bila med najbolj aktivnimi. Društvo v Gradacu je bilo pozneje raz- puščeno, ker so njegovi člani in članice z vzkliki »Dajte nam dela!«, »Dajte nam kruha!«, razbili zborovanje Katoliške akcije, ki naj bi se vršilo pred cerkvijo v Kloštru pri Gradacu. Prav tako so razbili volilno zborovanje JRZ v Podzemlju, na katerem naj bi govoril znani belokranjski politični konjunkturist Jure Koce. Nadaljnji stiki partijskih aktivistov so bili zlasti tesni v sokolskih društvih. Ko sta bili društvi kmečkih fantov in deklet v Gradacu in Prilozju leta 1935 zaradi razbitja zborovanja Katoliške akcije v Kloštru razpuščeni, so člani in članice dru- štva v Gradacu v celoti vstopili v tam- kajšnje sokolsko društvo, Jaka Butala pa je bil kmalu izvoljen za prosvetarja dru- štva. Sokolske telovadnice so postajale vse bolj zbirališča tiste doraščajoče mladine, ki je kasneje ustvarjala jedro prvih belo- kranjskih partizanskih skupin. Kako so znali aktivisti izrabiti vsako priliko, da so pridobivali mladino in se povezovali z njo, pripoveduje v svojih spominih Tone šušteršič, ki pravi: »KP je izkoriščala svoj vpliv tudi v čisto krajev- nih organizacijah, kot so bila n. pr. pevska društva. V teh se je zbirala mladina, tam se je bilo mogoče na legalen način shajati in vršiti marksistično-leninistično propagando. V začetku je pevski zbor n. pr. v Gradacu' vodil Škrjanc Avgust, po poklicu organist. Ideja, ki je prevladovala v tem pevskem zboru, ni bila všeč Škrjancu, zato so ga pevci odslovili. S poučevanjem je potem nadaljevala tov. Passek Rada, učiteljica v I^odzemlju. Za njo pa je potem hodil po- učevat petje tov. Uroš Kraigher iz Ljub- ljane.«' Leto 1934 prinese v to delo novega poleta. Pokrajinska partijska konferenca, ki se je tega leta vršila blizu Ljubljane v prisot- nosti tovariša Tita, je dala Partiji novih pobud tudi za delo med kmečkimi množi- cami, za borbo proti diktaturi in za na- rodno enakopravnost. Eden največjih re- zultatov te konference je bila po besedi) Slika 1. Janez Marentič KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vlada Kozaka ustanovitev »Ljudske pra- vice«, pollegalnega partijskega časopisa, ki je postal ne samo glasilo Partije, temveč tudi njen organizator, ker je iz kolporter- skega in dopisniškega omrežja »Ljudske pravice« rastlo tudi organizacijsko omrežje Partije.* »Ljudska pravica« se je kmalu za- tem, ko se je razširila po Prekmurju, širila tudi po Beli krajini, kjer se je vedno bolj in bolj utrjevala vrsta fantov in mož, ki so postali kasneje glavni oporniki Zveze de- lovnega ljudstva, v začetku osvobodilnega boja pa Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Rezultat vsega tega dela in vplivanja se je pokazal ©"b petomajskih volitvah 1935. Takrat sta si v vsej Jugoslaviji stala na- sproti predvsem dva tabora: vladni Jevticev blok in blok Združene opozicije z dr. Vlad- kom Mačkom na čelu. Maček se je moral v Sloveniji zaradi dvolične igre dr. A. Ko- rošca — istočasna pogajanja s princem Pavlom in Jevtičevim ministrom Milanom Stojadinovičem, predvidenim bodočim mi- nistrskim predsednikom, in z opozicijo ter nato proglasitev volilne abstinence — naslo- niti na Partijo, kar je storil po posredništvu skupine okoli »Ljudske pravice«. Partija sama zaradi terorja in zakasnelih ter proti- slovnih direktiv v inozemstvu bivaj očega Gorkicevega vodstva ni mogla na volitvah postaviti svojih kandidatov, je pa pomagala pri postavljanju kandidatnih list Združene opozicije in pozivala na glasovanje zanjo predvsem v podeželskih predelih.^ Temu klicu se je odzvala tudi Bela krajina. Kako velika je bila politična napetost v Beli krajini na dan volitev 5. maja 1935, nam n. pr. ilustrirajo dogodki v Poljanski dolini, ki mi jih je opisal takratni politični aktivist Združene opozicije Peter Romanič. Dogodke v Starem trgu ob Koilpi je opisal takole: »Orožniki so pričakovaili nemirov, ker so vedeli, da se pripravljajo mapadi na tiste, ki bi glasovali za ojMJzicijo. Da bi zaščitili glasovalce za vladno listo pred razjarje- nimi opozicionalci, so mobilizirali vse lovce in celo konjača. Vsi ti so si morali vpričo orožnikov nabiti puške. Opozicionalni vo- livci so prišli na volišče organizirano in na vozovih že v prvih jutranjih urah. Da bi se vozovi ne mogli vračati po nove volivce, so orožniki zaplenili vsa vozila in jih zaprli na Majerletovem, po domače Jurjevem dvo- rišču. Proti poldnevu so ljudje zahtevali, da jim dovolijo povratek domov. Orožniki so zapovedali lovcem, naj naperijo puške v množico na dvorišču, česar pa ti niso hoteli storiti. Ljudem so se positavili po robu samo orožniki z nasajenimi bajoneti, toda pod pritiskom množice so morali po- pustiti in vsi vozovi opozicije in kolesarji so se po dvanajsti uri odpeljali. Vladni kan- didat Jure Koče je sam najel za pomoč orožnikom nekaj domačih plačancev, ki so lovili vozila opozicije tudi zunaj vasi. Volivce sem vozil tudi jaz, voz s konji pa sem pustili že na Deskovi vasi. Ravno ko sem se hoted vrniti po drugo skupino, so pridrveli najeti fantalini, in mi hoteli za- pleniti voz. Z vozno vago sem jih razpršil in se odpeljal.« Ko se je na belokranjskih voliščih 5. maja zvečer razvedelo za volilne rezultate, ki so kazali, da je proti pričakovanju in prepri- čanju volivcev s pičlo večino zmagala Jevti- čeva lista, je sipričo očitne volilne goljufije nastal med prebivalstvom vihar ogorčenja in protestov, ki je bil posebno močan v Črnomlju. Polegel pa se ni tudi še dneve Uradno so bili razglašeni naslednji volilni rezultati: volilnih upravičencev 4069 glasovalo 2952 od teh za vladno listo (kandidata Evgen Lovšin in Jure Koče) 1487 za opozicijsko listo (kandidat Peter Koren) 1465 volilna abstinenca 1117 Po ustni informaciji takratnega kandi- data Evgena Lovšina je bilo po poročilih z volišč samih popolnoma jasno, da je s precejšnjo večino zmagala lista Združene opozicije in je zanjo glasovalo nad 2000 vo- livcev. Jure Koče je na vladni listi dobil kakih 300 glasov, drugi kandidat Evgen Lovšin pa kakih 1200. Ko so s potvorjenimi rezultati sporočili v Ljubljano zmago vladne liste, sp tam hoteli najpreje pro- glasiti za poslanca E. Lovšina, ki pa je to, vedoč, da je dejansko zmagala opozicija, odločno odklonil in se ni več dalje menil za vso stvar. Tako so tedaj prisodili mandat Juretu Kocetu, ki so ga belokranjski volivci z ogromno večino odklonili. Iz povedanega in iz primerjave z uradnimi volilnimi re- zultati sledi, da so kandidatu opozicije od- vzeli kakih 500 glasov in izkonstruirali volilne rezultate tako, da je imela vladna lista vsaj skromno večino 22 glasov. To naj bi bilo pesek v oči belokranjskim volivcem. Obenem pa kažejo potvorjeni rezultati, da je vlada skoraj 500 oddanih glasov prištela raje med neoddane in s tem na videz okre- ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pila celo položaj klerikalne stranke, ki je razglasila volilno abstinenco. Ko je torej na voliščih bila razglašena zmaga vladne liste, je prišlo med volivci do razburjenja in nemirov. Najtežji so bili v Dragatušu. Tja so se zgrinjali volivci iz sosednjih vasi že v nedeljo zvečer in ob- kolili volišče. V zvoniku so od časa do časa bili plat zvona kot znamenje za punt. Ko drugega dne kmetje niso dovolili odvoza volilnih skrinjic, so iz Črnomlja prihiteli volilni komisiji na pomoč orožniki na ka- mionu. Zopet je udaril plat zvona, nakar se je razburjena množica zgrnila in s kame- njem napadla orožnike. Ti so odgovorili s streli v zrak, le eden od njih je meril na- ravnost v množico in ubil 55-letnega malega kmeta Mihaela Goršeta iz Sel pri Draga- tušu. Ta politični umor je prebivalstvo Bele krajine še bolj razburkal in orožniškim po- stajam je prihitelo na pomoč celo orožni- štvo in vojaštvo iz Novega mesta. Ker so se na Goršetov pogreb zbrale velike množice prebivalstva, da ga spremijo na pokopa- lišče na Goleku, so orožniki in vojaki ob- kolili pokopališče in preprečili dostop vsem razen najožjim domačim. Odmev teh dogodkov ni bil velik samo v Beli krajini, temveč po vsej Sloveniji. Ko je takoj po volitvah junijski plenum CK KPJ raziprarljal o situaciji po volitvah in naročil, da je treba povečali partijsko de- javnost predvsem v krajih, kjer je prišlo pri volitvah do spopadov in demonstracij, je v svoji resoluciji med takimi kraji na- vedel tudi Črnomelj. »Bojevnik«, glasilo neodvisne in takrat s Partijo sodelujoče Zveze bojevnikov iz prve svetovne vojne, pa je v svoji 14. številki z dne 8. septem- bra 1935 v poročilu »Zaupni sestanki po vsej Sloveniji« objavil: »V našem opozicio- nalnem, slovenskem in neodvisnem taboru je tudi pretežni del Štajerske, Dolenjske in Bele krajine«. Zelo viden in vpliven politični delavec- domačin v naprednem gibanju Bele krajine tega časa je bil Franc Špehar. Spočetka vnet mačkovec je bil na nekem novome- škem predvolilnem zborovanju leta 1938 pridobljen za stvar kmetsko-delavskega gibanja in mu ostal dosledno zvest. Izredno nadarjen se je neprestano izobraževal in prebiral zlasti marksistično literaturo. Za- nimivo je, da je po zatrjevanju njegovih prijateljev znal n. pr. Speransa skoraj na izust. Odslej je bil Franc Špehar na vseh zborovanjih mačkovskega in kmetsko-de- lavskega gibanja in je vedno nastopal kot predstavnik ljudskega kmetskega ele- menta. Njegov vpliv je bil takrat tako velik, da je njegova pridobitev za progre- sivno kmetsko-delavsko gibanje pomenilo pravzaprav pridobitev vsega obmejnega belokranjskega pasu. Medtem so se v velikem svetu vse ostreje križala nasprotja med demokratskimi in vedno bolj napadalnimi fašističnimi silami, ki so se na evropskih tleh prvič z orožjem v roki spopadle v španski državljanski vojni. Prav ob borbi španskega ljudstva proti Francovim fašističnim falangistom, ki sta jih Nemčija in Italija politično in ' vojaško podpirali, se je jasno pokazala ločitev sveta v dva tabora: mimo oficial- nega stališča držav in vlad so se posamez- niki, struje, gibanja in stranke v vsakem narodu in vsaki državi razporedili v fronto resnično demokratičnih, miroljubnih in svobodoljubnih sil in v tabor reakcije. Ljudska fronta kot široka zveza vseh protifašističnih sil je na naših tleh dobila isvojo posebno obliko in vsebino in se uveljavila najprej pod klasičnim imenom Slovenske ljudske fronte, zatem pod ime- nom Kmečko-delavskega gibanja, po usta- novnem kongresu KPS pa se razmahne kot Zveza delovnega ljudstva. Pri volitvah 11. decembra 1938 je to gibanje nastopalo kot legalna forma Partije, katere vodstvo je po načelih, ki jih je sprejel ustanovni kongres, za te volitve »usmerjalo komuni- ste v posameznih krajih v iskanje kon- kretnih oblik koalicije za udeležbo pri vo- litvah, za ustvarjanje in širjenje bloka opozicije«.^ Pred volitvami se je vršil v Ljubljani v odvetniški pisarni dr. Lada Vavpetiča sestanek delegatov za izdelavo skupnega programa vse opozicije s komunisti vred za enoten nastop pri volitvah. Udeležilo se ga je kakih dvajset mož iz vse Slovenije. Med več Belokranjci sta bila tudi Josip Veber in Peter Romanič, medtem ko je Franc Špehar zamudil vlak in ga zato nd bilo.9 Da je ob teh volitvah bila Bela krajina zopet močno razgibana in polna protire- žimskega in opozicionalnega poleta, pričajo dogodki, ki so se ob teh volitvah vršili n. pr. v Podzemlju, Gradacu in Črnomlju. Tone Šušteršič piše o tem v svojih za- piskih: »Zelo pomembna akcija je bila leta 1938 ob priliki volitev, ko je Mačko- va opozicijska lista zmagala z veliko ve- čino v občini Podzemelj. Pri teh volitvah potvarjanje ni bilo mogoče zaradi velike odločnosti volivcev iz Gradaca, ki so ves čas nadzorovali volišče in zagrozili, da bodo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razbili volišče, če takoj po končanih volit- vah ne objavijo volilnih rezultatov. Po ob- javi so se razvile manifestacije in se na- daljevale vso pot do Gradaca, kamor so Gračani z mnogimi drugimi odšli v spre- vodu. Spotoma so njihove vrste naraščale z novimi manifestanli. V Gradacu so odšli na postajo, vstopili v vlak in se odpeljali v Črnomelj ter nadaljevali z manifestaci- jami po poti od kolodvora proti mestu. Na tako imenovanem »Suhem mostu« (ožini pred gradom) jih je zaustavilo kakih 15 orožnikov z nasajenimi bajoneti. Ko je Sobar Tone, starejši mož, razgalil prsi in vzkliknil »Prehodite me prvega!«, je mno- žica navalila na orožnike in predrla kor- don. Pred Prosvetnim domom (nasproti gradu) so manifestanti naleteli na kleri- kalce, ki so se pripravljali, da z baklado proslave svojo »zmago«. Ko so zagledali razjarjeno množico, so se seveda potegnili v Prosvetni dom in z baklado ni bilo nič. Gračanom se je pridružilo še veliko število Crnomaljcev in po vsem Črnomlju so se razvile bučne protirežimske demonstra- cije.«'" 18. jun. 1939, o priliki, ko je bil v Črnom- lju prirejen prvi belokranjski festival z nastopam raznih belokranjskih skupin, je dala Partija navodilo, naj vzdolž vse proge v Beli krajini razobesijo takrat prepove- dane slovenske in rdeče zastave. Za to ak- cijo je bil v Črnomlju zadolžen tov. Milan Šimec. Podobne demonstracije so se raz- vile tudi ob festivalu v Metliki, kjer je razvil slovensko zastavo kasneje v parti- zanih padli Petric Tone. Ta čas je tudi Zveza delovnega ljudstva dobila svojo trdno organizacijsko obliko. 5. septembra 1939 je bilo v Celju ustanovno zborovanje delegatov in na njem v načelu sprejet program Zveze. 24. septembra 1939 je bil v Črnomlju zbor delegatov za Belo krajino in sosedno Dolenjsko. Poleg Belo- kranjcev so se ga udeležili tudi Maks He- nigman in Rudolf Zupane iz Toplic na Do- lenjskem, oba kandidata CK KPS, kmet Pirnar Anton iz Broda in Pirkovič Jože, ključavničar iz Šentjerneja. Zbor sta vodila Franc Leskošek in Ivan Kreft. Na podlagi predlogov črnomeljskega zbora je bil celj- ski program dopolnjen in 20. oktobra 1939 so ga za belokranjsko Zvezo delovnega ljudstva podpisali Jakofčič Niko, kmet iz Cerkvišč pri Podzemlju, dr. Mihelčič Lojz, zdravnik iz Metlike, Slane Josip, kmet in čevljar iz Metlike, Sašek Jože, krojač iz Metlike in špehar Franc, kmet iz Gorice pri Sinjem vrhu.*' Politično razgibanost in svojo opozicio- naliio razpoloženje so Belokranjci pokazali tudi ob proslavi 60-letnice dr. Mačka julija 1939 v Zagrebu. Takrat seveda se nikomur niti sanjalo ni, kako se je prav ta čas Vladko Maček že sporazumel z Rimom, kasneje pa še z Berlinom za razbitje Jugo- slavije in da je zato že prejel dvajsetmili- jonsko podporo od Mussolinijeve vlade. Za 28. oktober 1939 je bilo v Ljubljani sklicano veliko zborovanje v restavraciji Kmet na Gosposvetski cesti. Slo je za zdru- žitev vseh naprednih strank in skupin v eno stranko. Sklicatelji so po dr. Viktorju Mačku, odvetniku v Ljubljani, zborovanje prijavili, vendar dovoljenja zanj niso pre- jeli. Ko se je v dvorani zbralo okoli 250 delegatov iz vse Slovenije in je bilo stav- ljeno vprašanje, ali naj zborujejo kljub temu, čeprav še ni prišlo dovoljenje, je Spehar Franc iz Gorice vstal in zaklical: »Smo svobodni državljani in se lahko svo- bodno razgovarjamo!« Zborovalcem je bilo nato sporočeno, da se zborovanje vrši, v primeru pa, da ga policija razžene, se bo zborovanje nadaljevalo čez štirinajst dni v Zagrebu v hiši v Frankopanski ulici št. 7. Ravno ko je govoril delegat iz Beograda, je policija res vdrla v dvorano. Zborovale! so žvižgali in cepetali z nogami, Spehar Franc pa je zopet zaklical, da ne gredo iz dvorane prostovoljno, temveč naj jih poli- cija znosi ven, če hoče. Končno jih je poli- cija le razgnala; ko pa so se zborovalci na ulici ponovno začeli zbirati in prepevati, so jih z gumijevkami pretepali in razpodili po vsej Ljubljani, nekaj pa so jih tudi zaprli. Cez štirinajst dni se je v Črnomlju in Gradacu naložilo na tovorni avtomobil rudnika Kanižarice kakih 45—50 mož in se odpeljalo v Zagreb na dogovorjeno zboro- vanje. »Hrvatska seljačka zaštita« v narod- nih nošah jih je sprejela na ulici, s čiani zaščite pa je bila zavarovana tudi vsa pot do številke 7 v Frankopanski ulici, kjer se je v drugem nadstropju vršilo zborovanje. Pred vstopom je moral vsak udeleženec pokazati posebno vabilo, pri čemer sta bila odkrita tudi dva Natlačenova vohuna, ki ju je zaščita aretirala in odpeljala. Med ude- leženci tega zborovanja, ki je trajalo kakih šest ur, se Peter Romanič spominja Belo- kranjcev: Jurija Prebiliča iz Dola, Luke Nagodeta iz Predgrada, Petrica iz Tuševega dola. Stegneta iz Vinice in Butale Jake iz Gradaca.'^ Poskus organiziranja »Vzajemnosti«, za katero je dal pobudo tov. Radko Polič iz Grosuplja in ki bi imela ugodna tla zlasti 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V Črnomlju, kjer je že bilo nekaj delavstva V tamkajšnji livarni, veliko pa na gradbi- ščih železniške proge Črnomelj—Vrbovsko, je oblast preprečila s tem, da ustanovitve ni dovolila. Delavstvo na progi je bilo ta- krat vsaj deloma organizirano v Zvezi gradbenih delavcev (Savez gradevinara). Posebno živahne so bile protestne akcije proti draginji, ki jih je v Črnomlju Partija organizirala takrat, ko je bil zaradi trgo- vinske pogodbe Jugoslavije « Hitlerjevo Nemčijo povečan izvoz živil, katerih cena je doma zato rasla. Ob koncu leta 1939 je prišlo v Gradacu in Podzemlju do večjih demonstracij, ker je bil tamkajšnji učitelj zaradi sodelova- nja v progresivnih kulturnih društvih služ- beno premeščen. Precejšnja množica oko- liškega prebivalstva ga je demonstrativno spremljala na železniško postajo v Gra- dacu. Demonstracije so se ponovile na božič 1939, ko so ljudje odhajali od polnočnice. Po naročilu Jake Butale jih je organiziral Stane Cuznar. Z vzkliki »Dol z bajoneti« so množice demonstrirale posebno, ko so jim prišli naproti gradaški orožniki in jih skušali ustaviti in razgnati.*' Te demonstracije so še dolgo odmevale. 27. decembra 1939 so orožniki aretirali Cu- znarja Staneta, ko se je vračal iz službe v Vranoviče, in ga odgnali na orožniško po- stajo v Gradac. Isto noč so tja prignali še pet Gračanov. Odpeljali so jih v sodne za- pore, proti njim pa je bila vložena obtožba. Nekako po 14 dneh so bili izpuščeni, da se branijo na svobodi, Gračani pa so jim ob vrnitvi priredili na postaji hrupen sprejem s harmoniko in petjem. Na procesu marca 1940 so bili zaradi pomanjkanja dokazov vsi oproščeni. Vse te in podobne akcije so bile pred- vsem delo belokranjskih partijcev, ki so se 6. januarja 1937 zbrali na prvo partijsko konferenco v Mihelčičevi zidanici v Semiču. Udeležili so se je: metliški zdravnik dr. Mi- helčič Lojze in njegov brat Jože iz Vavpče vasi pri Semiču, Jakofčič Niko, kmet iz Cerkvišč, Šimec Milan, mizar iz Črnomlja, Butala Jaka« krojač iz Gradaca, Spehar Jure, kmet iz Dami j a, Kovačič Milan, mizar iz Gradaca, Pezdirc Anton, delavec iz Čr- nomlja, Satošek Slavko, brivec iz Črnomlja, Slane Jože, čevljar iz Metlike, Bahor Ma- tija, delavec iz Dragovanje vasi, Bahorič Jože, kmet in čevljar iz Pribincev, Cernič Niko iz Boginje vasi.'* Po tej konferenci so se formirale prve celice v Gradacu, Semiču, Metliki in Čr- nomlju.*' V maju 1940 je bila ponovna par- tijska konferenca, ki je v prisotnosti tov. Vide Tomšičeve postavila Okrožni komite, v katerega so bili izvoljeni tovariši: Mihel- čič Jože, Slane Jože, Butala Jaka, Bobič Franc, Šimec Milan in Kovačič Milan. OK si je ta čas ustvaril tudi svojo ilegalno teh- niko pri Gradacu v Starčevi zidanici. V njej so delali Kovačič Milan, Štampohar Jule in Butala Nande. Ko je Cvetkovič-Maček-Kulovčeva vlada začela z množičnimi interniranji partijcev in levičarjev v zloglasnih taboriščih v Bi- leči in Ivanjici pri Medurečju, je bilo v to zadnje taborišče odgnano iz Bele krajine 14 tovarišev, med njimi tudi člani okrož- nega komiteta Mihelčič Jože, Bobič Franc, Butala Jaka in Šimec Milan. Partija je ob tej priliki zopet zaktivizirala množice s tem, da je pokrenila podpisovanje zahteve po izpustitvi interniranih. Razrahljano organizacijo je ponovno utrdil Tone Tomšič na partijski konferenci januarja 1941. Vršila se je na Kanižarici pri Dvojmoču Jožetu, starem komunistu že iz leta 1918. Na tej konferenci je bil izvo- ljen nov okrožni komite, v katerem so bili tovariši Bahor Matija, ki se je nekaj pred tem vrnil iz Francije in Sovjetske zveze, Crnič Ivan, Dvojmoč Anton, Mišica Lado, Štampohar Jule in Kovačič Milan. Sekretar komiteja je postal Bahor Matija. Slika 2. Tone Šušteršič — Tine Železnik (orig. v muzeju NO, kred. retuša J. Pogačnik) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Članstvo Partije se je namreč posebej okrepilo v letu 1940 in 1941 s sprejetjem cele vrste mladih fantov, zrastlih v SKOJ, ki jih skoraj vse zasledimo med prvimi belokranjskimi partizani in od katerih so mnogi žrtvovali tudi svoje življenje. Tako se nam v času, ko se je svetovna kriza ostrila iz dneva v dan zaradi vedno bolj brezobzirno v vojno stremečega nem- ško-italij ansko-japonskega fašističnega im- perializma, djokler ni v septembru 1939 vojna tudi dejansko izbruhnila, in v času, ko so jugoslovanske vlade Stojadinoviča, Cvetkoviča in Mačka prehajale popolnoma na fašistične pozicije, v Beli krajini kaže tale slika: Belokranjsko ljudstvo, razočarano nad politiko režimskih strank, stoji po večini v opozicijskem taboru. Nekateri v zmedi časov in pojmov pričakujejo rešitve v Hitlerju, za katerega spretno dela iz so- sedne Kočevske dobro organizirana, vzdrže- vana in vodena propaganda. Po vsej Beli krajini od Gorjancev do Kolpe pa so raz- tresena majhna jedra partijskih celic, ka- terih člani so nenehno na delu, da pripra- vijo množice na velike preizkušnje, ki mo- rajo priti. SOVRAŽNA ZASEDBA Odkar se je v jeseni 1939 začela druga svetovna vojna, je v našem ljudstvu vedno bolj naraščal nemir. Uradno Jugoslavijo je z ene strani pritegoval k sebi zahodni za- vezniški blok, z druge strani pa se je vedno bolj krepil pritisk nemško-italijanskih fa- šističnih napadalcev, katerim se ni vse bolj približevala samo takratna vlada Jugosla- vije, temveč je celo glavni partner te vlade, dr. Vladko Maček že od spomladi 1939 s tajnimi pogajanji z Italijo in kasneje z Nemčijo pripravljal notranji udar in s tem pripravljal pot fašističnim napadalcem. Za to svoje delo je prejel dvajsetmilijonsko denarno podporo od italijanske vlade.'* Poleg i>olitičnega in vojaškega pritiska, ki ga je zlasti Hitlerjeva Nemčija izvajala na jugoslovansko vlado, je nemški nacizem poskušal razkrojiti in razdružiti jugoslo- vanske narode s svojo propagando in si med njimi ustvariti močno peto kolono. To je nacistom uspevalo iz dveh strani: preko nemške manjšine, združene v Kulturbundu, in preko sezonskih delavcev, ki jih je Nem- čija vabila na delo, jim nudila posebne ugodnosti in tako ustvarjala iz njih svoje neplačane agitatorje, ki so po povratku do- mov prikazovali Hitlerjev rajh kot pravi raj za delovnega človeka. Nemško-sovjet- ska prijateljska pogodba iz avgusta 1939 je bila enim in drugim pri tem posebno dobro- došlo agitacijsko sredstvo, kateremu je tu in tam šel na led tudi kak dobro misleč, progresivno usmerjen Slovenec ne samo v Beli krajini. KPJ in KPS, ki sta že leta sem opozarjali na fašistično nevarnost in postav- ljali boj proti hitlerizmu in fašizmu na prvo mesto v boju delovnih množic, sta to nevarno propagando zavirali predvsem z vse glasnejšim zahtevanjem po uradnem priznanju ZSSR. Ko so bili med Beogradom in Moskvo vzpostavljeni stiki ter se je ju- lija 1940 — Francijo je takrat že zlomil nemški vojaški stroj •— začelo na pobudo KPJ organizirati »Društvo prijateljev So- vjetske zveze«, so tudi Belokranjci vneto pobirali podpise zanj. Aprilski napad na Jugoslavijo je Belo krajino kot druge slovenske in jugoslo- vanske pokrajine vrgel v vrtinec zmed, ne- jasnoti in negotovosti. Ker se je zdelo, da je Bela krajina najbolj oddaljena od smeri sovražnih vdorov, se je preko nje hotelo proti Karlovcu seliti poveljstvo Dravske divizije, ki pa je obtičalo že v Novem me- stu in se 11. aprila pod nemškimi bombami razbežalo ali se naslednje dneve predajalo prvim nemškim bojnim enotam. V Beli kra- jini so obtičali tisti deli prostovoljcev, ki so iz Ljubljane in celo iz daljnega Ptuja in Maribora bili na poti proti zbornemu me- stu v Karlovcu, pa jim je izklicanje Pa- veličeve »nezavisne« že pri Ozlju zaustavilo pot. Morali so zapustiti vlak in se v majhnih skupinah vračati proti Metliki. Prav izklicanje ustaške »Nezavisne drža- ve Hrvatske« je splošno zmedo še pove- čalo. Kmalu se je v brezredju zdramil anarhični instinkt in že 11. aprila so naj- prej posamezno, potem pa v množici začeli vlamljati v dolge vojaške transportne vlake, ki so obtičali na kolodvorih, in v vojaška skladišča. Med razgrajajočo in prepirajočo se mno- žico pa so se n. pr. v Črnomlju sukali tudi mladi člani partijskih celic. Ni jim bilo mar raznolikega blaga, temveč so takrat, ko so mnogi odmetavali orožje, stikali za njim, ga zbirali in odnašali v skrivališča. Čeprav ga je kasneje okupator mnogo od- kril in zaplenil, ga je vendar ostalo toliko, da so se prvi partizani lahko oborožili. V četrtek, petek in soboto, 10., 11. in 12. aprila, so se tudi po vseh belokranjskih poteh in stezah vračali v svoje vasi mobili- ziranci razpadajoče jugoslovanske vojske, in mnogi so nosili s seboj razočaranje in 10 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zagrenjenost, mnogi pa tudi strupeni dih hitlerjevske propagande, ki jo je zdaj kre- pilo še občudovanje nemške »bliskovite« udarnosti. Z izmišljenimi aii pretiranimi vestmi, n. pr. o razrušenem in požganem Novem mestu, so splošno zmedo še pove- čevali. V ta kaos je v petek priropotala skozi Belo krajino prva nemška motorizirana iz- vidnica, prihajajoča od Karlovca, in brzela preko Metlike in Gorjancev proti Novemu mestu. Tam je razorožila čakajoče jugo- slovanske oficirje, jih naložila na kamion in odpeljala, preje pa še stopila v brezžično zvezo s prodirajočimi nemškimi enotami ter javila, da je Novo mesto zasedeno. V soboto in nedeljo so prihajale prve večje nemške enote iz smeri Trebnjega in Sev- nice, zasedle Novo mesto in prodirale preko Gorjancev proti Karlovcu in Vinici. V noči med 12. in 13. aprilom so zasedle Črnomelj in prišle na Vinico 13. aprila ob 4. uri zju- traj. Komandant nemških čet je na okraj- nem glavarstvu v Črnomlju razglasil smrtno kazen za vsakogar, ki bi se nemški vojski upiral, nemško vojaštvo pa se je naslednje dni gnetlo zlasti po trgovinah in za cenen ali brezvreden denar nakupovalo vse mo- goče stvari. S prihodom nemške vojske je bilo še pred razglasitvijo kapitulacije jugoslovanske kraljevske vojske vsakemu človeku pri nas jasno, da je Jugoslavija razbita. Do- mače vojaške oblasti ni bilo več, civilna pa se je v pričakovanju nadaljnjega raz- voja dogodkov potuhnila. Pozive bana in tako imenovanega Narodnega s\ eta za orga- niziranje varnostnih straž, ki naj bi pre- prečevale samovoljna dejanja in plenjenja, so nekateri sicer skušali iiveljaviti, vendar so se hitro pojavili tudi organi nemške žandarmerije in policije, ki pa so izvrševali svojo službo le po večjih krajih in križi- ščih ter v prvi vrsti lovili predvsem razha- jajoče se častnike jugoslovanske vojske, ki se jim niso znali dovolj spretno izogniti. Kot vojne ujetnike so jih odpremljali na posebna, v ta namen določena zbirna mesta. Prihod nemške vojske, ki je z nekaterimi oddelki ostala v Beli krajini, predvsem v Črnomlju in Metliki skoraj štirinajst dni, je napravil vtis, da so po njej zasedene po- krajine tudi že priključene k Hitlerjevemu rajhu, kar je z vso spretnostjo in živah- nostjo širila hitlerjevska propaganda. Ta je imela svoje agitatorje tudi v onih pro- danih ali zapeljanih Belokranjcih, ki so si od tega obetali predvsem osebnih in gmot- nih koristi. Prepričevali pa so o tem Belo- kranjce in druge v soseščini prebivajoče Slovence zlasti Kočevarji. Ti so se v uni- formah svojih kulturbundovskih vojaških formacij spuščali iz obrobnih belokranjskih višin in so posebej po Črnomlju nastopali kot gospodarji in grozili Slovencem s trdo pestjo nemške oblasti, za katere izvršne organe so se sami že imeli. V splošni nego- tovosti je ta propaganda spočetka imela dokaj uspeha. Prve italijanske vojaške enote so se v Beli krajini pojavile 15. aprila. Bila sta to 11. bersaljerski bataljon in tankovska enota iz divizije »Celere«, ki sta po neposredni in osebni zapovedi šefa italijanskega Gene- ralnega štaba, generala Marija Roatte 11. aprila na Krasu prehitela prepočasi imsto- pajočo italijansko vojsko XI. C. A. in v večernih urah istega dne »vsaj nekaj ur pred Nemci«, kot pravi general Giacomo Zanussi, zasedla Ljubljano. Ti dve enoti sta se 14. in 15. aprila po dolini Krke, skozi Dolenjske Toplice in Stare žage ter preko Bele krajine vračali v svoj armadni zbor, ki je takrat začasno zasedel sosednje hrvat- sko ozemlje med črtama Vinica—Bosiljevo —Generalski stol in Brežice—Samobor— Petrinja—Glina. Ti enoti pa sta bili le na prehodu in vse do 26. aprila Belokranjcem ni bilo jasno, kdo je okupator. Šele tega dne so namreč prišle v Belo krajino enote divizije »Isonzo«. 16. aprila so se divizije XI. C. A., ki so zasedle Notranjsko, Ribniško dolino in Ljubljansko kotlino, pomikale proti Kolpi in Vrbovskemu, kjer je bila predvidena koncentracija njihovih sil v primeru na- daljevanja vojaških operacij proti jugoslo- vanski vojski. Medtem pa je 17. aprila zvečer bila podpisana kapitulacija jugoslo- vanske kraljevske vojske, ki je stopila v veljavo 18. aprila opoldne. Že v teku po- gajanj za predajo je bil 17. aprila ob 1,00 uri italijanski vojski izdan ukaz za usta- vitev nadaljnjih prodiranj. Po objavljeni kapitulaciji v noči 17. aprila in po široko- ustni zahvali Duceja vojakom za njihove »odlične vojaške uspehe«, ki je bila itali- janski vojski sporočena 18. aprila, je po- veljstvo XI. C. A. zapovedalo svojima divi- zijama »Re« in »Isonzo«, da začneta »s či- ščenjem zasedenega ozemlja in z njegovo zasedbo s tem, da razdelita lastne enote po Sloveniji«.'^ Prvotna meja med področjema obeh di- vizij je potekala približno po dolini Krke tako, da je ozemlje med Ljubljano in No- vim mestom ter Krko in Savo bilo podre- jeno diviziji »Re« s sedežem v Ljubljani, 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO drugo z Notranjsko in Belo krajino pa di- viziji »Isonzo« s sedežem v Kočevju. Belo krajino je zasedel 26. aprila pehotni polk št. 23 »Como« iz divizije »Isonzo« in raz- mestil I. bataljon v Metliki, II. bataljon v Semiču, poveljstvo polka s III. bataljonom in drugimi enotami pa se je nastanilo v Črnomlju. Ta razpored je ostal neizpreme- njen tudi po novi razdelitvi zasedenega ozemlja med imenovani diviziji, ki jo je poveljstvo XI. C. A. zapovedalo 2. maja z aktom št. 02/4428. Meja med obema pod- ročjema je sedaj potekala po črti Dolsko— Trebeljevo—Višnja gora—Zagradec—Stari log—Mozelj—Kolpa. Vzhodno od te črte je bilo področje divizije »Isonzo«, zahodno pa divizije »Re«. Kočevje je prenehalo biti sedež divizijskega poveljstva 5. maja, ko se je štab divizije »Isonzo« preselil v Novo mesto, medtem ko so prve enote te divizije prišle v Novo mesto že 2. maja 1941. Divi- zija »Re« je ostala v Sloveniji do 10. maja, ko je odšla v sestav V. C. A~ na Hrvatsko, v Sloveniji pa jo je zamenjala divizija »Granatieri di Sardegna«. Ta sprememba in prenos sedeža divizije iz Kočevja v Novo mesto je v očitni zvezi z rastočo zmedo vzdolž neniško-italijanske razmejitvene črte, predvsem v dolini Mirne in ob Krki od Novega mesta navzdol. V teh krajih se je nacistična propaganda krepila iz dneva v dan in so nemški vojaki, zlasti pa oddelki SA stalno vdirali na Italiji od- merjeno ozemlje in s tem spravljali v obup lokalne poveljnike italijanskih vojaških enot. Že Hitlerjev rojstni dan — 20. aprila — (italijanski zunanji minister grof Ga- leazo. Ciano je prav ta dan na Dunaju moral sprejeti na znanje po Hitlerju do- ločeno demarkacijsko črto med nemškim in italijanskim zasedbenim področjem) so izrabili za obširno propagando in zahtevali od ljudi po Novem mestu in v Podgorju, da morajo razobesiti nacistične zastave, v nedeljo, 27. aprila, pa poskusili kar z ne- kakim državnim udarom: novomeški hitler- jevci, ki jih je vodil načelnik cestnega raz- delka okrajnega glavarstva inž. Miklauc, so obenem z bajnofškim graščakom Robertom Germom in otoškim »grofičem« Karlom Villavicenzio-Margherijem ob asistenci SA skupine iz Brežic za 18. uro sklicali mestni svet na izredno sejo v mestno hišo, odsta- vili župana in ves občinski odbor, prevzeli oblast in proglasili priključitev Novega mesta k — tretjemu rajhu! Se isti večer so raziposlali uradom prve okrožnice in me- ščanom pod pretnjo kazni zapovedali raz- obešenje zastav s kljukastim križem. Ta priključitev pa je trajala le do 6. ure zju- traj naslednjega dne. Za 1. maj so se pri- pravili v večjem obsegu. V Mirenski dolini je prišlo do organiziranega in oboroženega pohoda proti Trebnjem, kjer je bila manjša italijanska posadka. S to je pri Starem trgu prišlo do spopada in je bilo ubitih nekaj zapeljanih kmetov. Na Novo mesto pa so pripravljali tega dne napad z večjo mno- žico okoličanov, ki so se seveda ob na- stopu nekaj karabinjerov in vojakov že- lezniške milice — to je vse prve italijanske posadke — kmalu razšli s svojimi priprav- ljenimi vozovi in malhami vred. Da temu nevzdržnemu stanju, ki so ga fašistom po- vzročali njihovi nacistični zavezniki, vsaj za silo napravi konec, je poveljstvo XI. C. A. ukazalo diviziji »Isonzo«, da se preseli v Novo mesto. Da se naše podeželsko prebivalstvo ni moglo sprijazniti z italijansko zasedbo in si je bolj želelo nemške, ima svojo psiho- loško osnovo v splošnem gledanju naših ljudi na zahodne sosede: Se iz časov Ra- deckega, zlasti pa prve svetovne vojne so imeli zanje samo omaloževanje in posmeh. Prav tako pa jim je od takrat in še stoletja pred tem v podzavesti ostala nekakšna bo- jazen pred nemškim »gospodom«. Poleg tega je trenutno pronemško nagnjenje pod- piralo še zmotno prepričanje, da se z Nemci povrnejo tudi »stari dobri časi francjože- fovske Avstrije«. Zato so spočetka toliko bolj šli na led nemški agitaciji. Da so to razpoloženje poznali tudi Italijani, nam priča poročilo, ki ga je 12. junija 1941 po- slal visoki komisar Emilio Grazioli ministr- stvu notranjih zadev v Rim, v katerem ugotavlja: »Slovenci nimajo prav nobene simpatije do nas in so nas vedno sovražili in prezirali... Prav nič ni treba razisko- vati, kdo je protiitalijansko usmerjen, in če bi šlo za to, bi bilo treba v mno^cah aretirati vse prebivalstvo pokrajine.«'^ Slepeči začetni uspehi Hitlerjeve blisko- vite vojne, močan vtis, ki ga je v prebival- stvu zapuščal takrat pri nas še brezhibno delujoči nemški vojaški stroj, nejasnost o obsegu nemškega in italijanskega zasedbe- nega področja oziroma o meji med njima, nenehna propaganda hitlerjevskih agentov, ki je mnogim obljubljala bogat zaslužek v Nemčiji, delavstvu pa izboljšanje social- nega položaja, vse to — in še odpor proti italijanski zasedbi sploh, je bilo krivo, da je tudi ta ali oni Belokranjec zajezdil konja, razvil doma skrpucano nacistično zastavo s prečudno vrtečim se kljukastim križem in v druščini enako mislečih po- 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jezdil preko Gorjancev, se spustil na ravno Krško polje do nemških komand in mole- doval, naj vendar »odrešijo« tudi deželico med Gorjanci in Kolpo. Gospodarske težave, ki so kot posledica vojne in okupacije zadevale predvsem ma- lega človeka, je sktišala tudi na italijan- skem zasedbenem področju obrniti hitler- jevska propaganda v svoj prid. Italijanske oblasti so namreč morale dovoliti, da se je na široko razmahnila agitacija za odhod na delo v Nemčijo. Tako je bila na črno- maljskem občinskem uradu odprta kar iz- seljenska pisarna, pred katero se je gnetla množica Belokranjcev, da bi lahko odšla — kot so anislili — po bogat zaslužek v Hitlerjevo obljubljeno deželo. Maj in junij 1941 sta bila meseca, ko sta bila hitlerjevska propaganda in vnemanje zanjo na višku. Vse to pa je imelo le pre- hoden značaj in iztreznjenje je prišlo prav kmalu. Že na ustanovnem sestanku Osvo- bodilne fronte 27. aprila 1941 je bilo med tezami, ki jih je predložil CK KPS, na prvem mestu pravilno in točno ugotovljeno: »Uspehi hitlerjevske demagogije med slo- venskimi narodnimi masami, za katere je kriva protinarodna politika bivših oblast- nikov, so zgolj prehodnega značaja. Na obzorju je vsenarodno množično gibanje za osvoboditev in združitev zasužnjenega in razkosanega slovenskega naroda.« Ustanovitev »Ljubljanske pokrajine« in njena istočasna priključitev k Italiji dne 3. maja 1941 naj bi uravnovesili položaj tudi ob razmejitveni črti in trdno zakoličili meje »rimskega imperija« proti Tretjemu rajhu. Meja po gričevju na desnem bregu Save in ob dolenji Krki pa je ostala še labilna in sta za njeno končno določitev imeli skrbeti italijanska in nemška razme- jitvena komisija, ki pa svojega dela ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 še vedno nista končali.'' Razmejitev proti tako imenovani Ne- zavisni državi Hrvatski, ki je predvsem zadevala Belo krajino, je bila manj sporna. Potekala je po Kolpi in po stari sloveiisko- hrvatski meji v Zumberku in na Gorjancih. Samo v Zumberku je prišlo do sporov, ki pa niso zadevali slovenskega narodnostnega ozemlja. V nekaterih občinah, ki so bile v Jugoslaviji vključene v črnomaljski okraj in s tem k dravski banovini, je ustaška propaganda delala za priključitev k NDH ter je prišlo celo do nemirov proti Italija- nom, kot n. pr. v Radatovičih. . Slika 3. Razdelitev ozemlja med VI. armadnim zborom, pehotno divizijo >RE< in »ISONZOt (orig. v muzeju NOB v Ljubljani) 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Po aktu z dne 3. maja so se Nemci po- časi in 0'botavljaje umikali na začasno določeno razmejitveno črto, v tako imeno- vano »Ljubljansko pokrajino« pa so se tihotapili predstavniki italijanske civilne oblasti in fašistične stranke. Okrajna gla- varstva so prevzeli »Capitani distrettuali« in Bela krajina je dobila novega politično- upravnega šefa v osebi fašista ing. Emilia Cassanega. Policijsko varnostni službi je na črnomaljskem okraju načeloval komi- sar javne varnosti dr. Battaglia s svojimi agenti. Karabinjerski tenenci, ki je bila' v sestavu karabinjerske čete s sedežem v Kočevju in je imela svoje postaje po vseh bivših belokranjskih orožniških postajah, je poveljeval tenente Augusto Fabri. Poleg predstavnikov fašistične civilne oblasti so se selili v Belo krajino še posebni organi fašistične stranke. Ustanovljeni so bili posebni uradi PNF, imenovani »Centro d'Assistenza«, ki ga je vodil načelnik, ime- novan »Capo centro« ali tudi »commissario politico«. Najprej je bil tak urad ustanov- ljen 2. maja 1941 v Črnomlju in ga je vodil fašist Cecchi Oscar, njegov pomočnik je bil slovenski renegat Lampe Luigi. V Me- tliki je bil ustanovljen urad stranke 9. ju- lija 1941 in ga je najprej vodil fašist Crucil Natale, nato Bragaglia, vsaj od 20. septem- bra dalje pa Curra Vittorio. Y Starem trgu je bil ustanovljen 30. avgusta 1941 in ga je vodil fašist Comugnaro Riccardo, na Vi- nici pa 5. septembra 1941 in ga je vodil Ermanno Callegaris. Poleg 23. p. p. »Como«, ki je imel svoje enote od 26. aprila dalje razmeščene v Črnomlju, Metliki in Semiču, je prišla v Belo krajino tudi centurija IV. legije ob- mejne fašistične milice »Monte Nevoso«, ki ji je poveljeval centurione Renato Vanna. Obmejna milica je zasedla vse važnejše kraje in prehode na Kolpi, proti Zumberku in proti Kočevski: Zdihovo, Radenci, Vinica, Griblje, Metlika, Bojanja vas in Planina. Svoje postaje so si uredili tudi stražniki kr. finančne straže in vojaki ostalih faši- stičnih milic. Ker sta večja obmejna kraja Vinica in Stari trg ob Kolpi spočetka bila brez po- sadke redne vojske, je bil v Belo krajino poslan še CXI. motorizirani mitraljeski ba- taljon, ki se je nastanil na Vinici, eno četo pa je imel razmeščeno v Starem trgu ob Kolpi. V Starem trgu je bil nameščen tudi fašistični 144. bat. CC. NN. (črnih srajc), v Gradacu pa 2. divizion 6. art. polka. Po italijanskih vojaških podatkih iz po- letja 1941 je znašalo število vojakov redne italijanske vojske brez karabinjerov, po-! licije, finančne straže, centurije obmejne: milice ter vojakov ostalih milic 4234 mož,; ki so bili razporejeni tako: i Ce upoštevamo še ostale vojaške enote, je bilo v Beli krajini leta 1941 do 6000 mož oborožene italijanske vojske, kar pomeni, da je približno na vsakih 4 do 5 Belokranj- cev, vštevši otroke, žene in starce, prišel po en oborožen čuvar rimskega imperija, še preden je partizan dvignil proti njemu svojo uporno pest. Medtem so se vedno bolj širili glasovi o postopanju Nemcev v zasedeni Štajerski, na Gorenjskem in v obsavskem pasu. Tudi najbolj zakrknjenim hitlerjevskim priga- njačem so se začele odpirati oči takrat, ko so Nemci začeli s široko zasnovano se- litvijo kmetskega prebivalstva na Štajer- skem in Gorenjskem, v pozni jeseni pa tudi na Krškem polju in na Bizeljskem ter so se začeli v Podgorju pojavljati begunci in izgnanci ne več samo iz me- ščanskih in obrtniških krogov, temveč tudi iz vrst zlasti malih kmetov in kmetskih delavcev. Prebivalstvo svojega hladnega razmerja do italijanskega osvajalca ni iz- premenilo in ni sledilo zgledom svojih »voditeljev«, ki so se v Ljubljani in na podeželju prehitevali v dajanju vdanostnih izjav, pač pa se je vedno bolj ohlajevala hitlerjevska vnema. Napad Nemčije in nje- nih satelitov na ZSSR 22. junija 1941 je 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nadalje spremenil odnos množic do hitler- jevstva in prepričanje, da morata Nemčija in Italija vojno izgubiti, je rastlo iz dneva v dan.2o Na italijanskem zasedbenem področju pa je pospešil tudi nadaljnjo ločitev širokih plasti prebivalstva od tistih, ki so se iz predaprilske Jugoslavije imeli za njegove poklicne vodnike in besednike. V upanju, da si bodo ti z okupatorjevo pomočjo ohra- nili vsaj nekaj po njem dovoljene politično- gospodarske moči in da bodo zadušili vsako progresivno in demokratsko gibanje, ki je pod vodstvom Osvobodilne fronte začelo prehajati v oborožen upor, so se ti vodniki iz obeh tradicionalnih slovenskih politič- nih taborov tudi na podeželju vedno bolj uslužno bližali okupacijski oblasti, dokler jih ni železna logika v razvoju pripeljala naravnost — v narodno izdajstvo. Na te samozvane besednike in vodnike ljudstva je začela graditi fašistična po- litična oblast in jih pridobivati za najožje sodelovanje v varljivem upanju, da je z »voditelji« spravila -pod svojo streho tudi — ljudstvo. V tem pa se je popolnoma uštela. OPOMBE 1. Podatki vzeti iz rokopisnega gradiva za razpravo: dr. Fr. Zwitfer »Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. sto- letja do današnjih dni<. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani, 1936. Prim. prav tam tudi zemljevid na str. 65. — 2. Vlado Kozak: Nekaj o delu Partije med slovenskim kmeč- kim ljudstvom. Delo, 1949, št. 5. — 7. Na velikonočni po- nedeljek 1919. leta so se kmetje iz Vinice in njene okolice uprli in z vzkliki: Hočemo republiko! Hočemo zemljo! v veliki množici prišli na Vinico. Vodila sta jih Žugelj Peter in Benec Ivan iz Podklanca. Množica je demonstrirala proti monarhiji in odstranila slike kralja Petra I. Ukinili so ob- činsko upravo in izbrali novo pod vodstvom Vlahoviča Franca, ki so mu ob stran postavili za tajnika MaKča Petra. Vinico so proglasili za republiko, za njenega predsednika pa po- stavili najstarejšega moža v kraju, 87-letnega Novosela iz Perudine. Na Vinico so tiste dni v množicah zahajali tudi ostali Belokranjci in sosedni Hrvatje in manifestirali za republiko. Tretjega dne pa so prišli orožniki in republiko zadušili. (Ti podatki so vzeti iz rokopisnega spisa Janeza Vitkoviča >Iz upornih dni belokranjskega ljudstva«.) Vini- škim upornikom je leto kasneje, 19. in 20. maja 1920, sodilo Deželno sodišče v Ljubljani kot delegirano sodišče, da bi razprava v Črnomlju oziroma Novem mestu ne razburjala preveč tamkajšnjega prebivalstva. >Slovenec< je objavil po- ročilo o razpravi pod naslovom: »Vinicizem« pred sodiščem (20. in 21. maja 1920, št. 113, 114). Objavljena obtožnica je obtoženim očitala predvsem >protidržavno gonjo, naperjeno v prvi vrsti zoper Srbe in vladajočo dinastijo Karadjordjevičevc. — 4. Vlado Kozak, prav tam, str. 22—56. — 5. Tone Šušteršič - Tine Zeleznik: Opis razvoja KP v Beli krajini od začetka do vključno 1941. leta; rokopis. Arhiv CK ZKS. — 6. Vlado Kozak, prav tam, str. 21. — ?. II. kon- gres KPS, str. 46/47; Kreft Ivan, Beležke, str. 81 (rokopis). — 8. II. kongres KPS, str. 55. — 9. Peter Romanič, ustni vir. — 10. Tone Šušteršič, prav tam. — It. Ivan Kreft, ustni vir. — 12. Peter Romanič, ustni vir. — 13. Tone Šušteršič, prav tam. — 14. Jakofčič Niko, Simec Milan, ustni vir. — 15. Simec Milan, ustni vir. — 16. Dnevnik grofa Ciana, Predgovor, str. 10—16 in str. 48/49, 54/55, 59, 62, 73, 78, 80, 105, 119, 126 hrv. prevod, 1948. — 17. Poročilo o operacijah v Sloveniji med 6. in 24. aprilom 1941. Arhiv XI. C. A. v MNO. - 18. Arhiv CC. RR. XI. C. A., fasc. Seg. 1-21, št. 22; MNO. — 19. O samovoljnem premikanju meje na desnem bregu Krke primerjaj članek Iva Pirkoviča: »Polom«, SP, , 27. X. 1950. Enake razmere so bile tudi na ozemlju med Krko in Savo. — 20. General Mario Robotti je v jeseni 1941 j v svoji spomenici za generala Roatto to spremembo v ljud- ; stvu tako označil: »Hladno vedenje prebivalstva, ki je spo- > četka sprejelo našo zasedbo kot manjše zlo, se je od 22. ju- ^ nija postopno spremenilo najprej v splošno nemirnost, po- 1 tem v odkrito in izzivajoče sovražnost, sedaj pa je izbruh- ' nilo v oborožen upor.« — Arhiv XI. C. A. v MNO. j 15