Pust Mozirski dopolnil 120 let STRAN 11 v zaloge semenske K ROM P! It, vcliho tort v drobni ka Ubrati M/M. VELIKA fZftlflA VRTNIH SEMENI zn zavarovalnici Adriatic Stavern« inlnvorovatnica Maribor. Nudimo Itleporïko I liars ko popravilo i« v» Upe vozil Za ins popravila dobit« bretplnčno no dome J fou vOlHo. Vs« informacija dobil* na tal. it. Û5T/i23-493 {Jani Škof). AC KRfîL] Polzeli) www.hyundai-kralj.si ■ . il ii: iiTijrnû, ¿inj'Lihc 74, Sm artnD^tiHiCi, lrgnvin.- id^na, B^n.-i tj. G fir.Ml SP Q Savinji, ¡rgûvinaftadmuj» hudroirj* 11. LJubnn, AP f nr-U. Foril Ê I Juhno SPLj-.it>H> Plii.J'HH H. Ljubno SPLuio. Luir ms. Luit SP SoMj«, Solčava 17 Solčava L| jï i|j, Co'-fci nJ l iifiu Ujmi 4i M ozir a, B-Ji 'ji' .M." CT-(TJH Ï3T-ÏT-93 ŽM«rtlnt ÛornJtjÈiiMf, AvcmM» tfp B t îuJcmlna L| ubito. Fflfil I, L |jtiro. 1 î-41 ¿DUIfetLuü Lut» 34 itl+OW Î ntornlnafiatfin, rjr- fi :i - Mir; n H Ljùîwp aS'.Sir-iS BliÜövji Kl LjUbr». PlK 1*. LJtfbiW iit-10-2G TâKmll fiot-nH ÛHn! G Gi^d SJl-SO-M W4I41 mu-M-OS S£*-7SQÏ asssïsi U3MIM2 MU-1&J& 5 34-11-7* P5J-Ü-1» I3NH0 Zagrmgj iiioiglrjt? V vseh iteiivitihih poslovalnicah: ™ SmilMAHONAÜOCIL« » , ; HM. KORUIO < Ht Ht! HR AN O, . - TflETIA ANO 1 PONCHO, ï"1 thitï r amo s «ejuroiom, trititano poncho - mtjutiol iMiicntPiOHEin.nt.il>, tî'-„ ■.. - s j16bosat, amiueitü. Piitrlfl Kîiîi. SO 3 0.11 EUR Moka la LicjI|ï-ù giodk^ IJtg bobi» - rnoJui SlrupVft be/eg 1,17 EUR Ugodno lytu i: W usodnf cen c N?K IJil&tfSb Kîîili/p v nr-hj/i Rchîiia v*!^ Et^ 'MO Pli vrt« roh]« VrtekS 1r4JHï 10rn Akciji - pediljian« de 18,*.S011! Octerjçnf Dnsh, vrtefcs Vlefcn zerti uk. f.Selo ■ iktlja Ncfnm Wirnet Normo, Ca-mer - itclji-îor. Sülm Ver«h«bt,. akcij* .«T. Meduera/i pus (flj v tin LT.- - »Hl 35^1 Zarter i ïobrovre - »fcdj* -ÏO^. ÜDbrovec IfcUOir ISjJt-.:- 5l*K, popuit 11*. JH Stasüt. [¡api. ■■ 10'. t tKKUv popun Ii", (ri] ^«nskt pspmi jU ■ilaiifc, popujt HS ^^ tfiasik îtonda-d, p a p m 4tX Sirup vc, % Živite svobodno! Povsem novi Hyundai ix20. B/S/H/ Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Tretja stran Ločevanje odpadkov prvi korak v bolj ekološko življenje V slovenskih gospodinjstvih vsako leto proizvedemo več kot 600 tisoč ton odpadkov, v gospodinjstvih držav članic Evropske unije pa letno nastaneta kar dve milijardi ton odpadkov. Si lahko zamislite, kako velik kup smeti je to? Ampak to še ni vse! Količina odpadkov se v razvitih državah povečuje, dobra novica pa je ta, da se odnos ljudi do odpadkov spreminja. Zaradi vse višjih stroškov odpadki namreč niso več zgolj nekaj odvečnega, kar sodi na smetišče, ampak predstavljajo tudi potencialne surovine, katerih pot se v vedno večji meri preusmerja v industrijo za predelavo v koristne surovine, kompost ali gorivo. Pri procesu predelave odpadkov v ponovno uporabne surovine lahko sodelujemo vsi, in sicer tako, da odpadke zbiramo ločeno. Tako bistveno povečamo možnosti njihove ponovne uporabe, na odlagališča pa gredo samo še odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali koristno uporabiti. Takšen način ravnanja določa tudi zakonodaja EU, ki državam članicam narekuje, da zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih. Višje cene ravnanja z odpadki in vse strožja zakonodaja pa prinašajo tudi nove podjetniške priložnosti. Če je cena nečesa dovolj visoka, potem se splača poiskati rešitev, kako prihraniti pri stroških. Podjetje Plastika Skaza iz Velenja je, na primer, razvilo nov, inovativen ekološki produkt za vsako gospodinjstvo - Organko. Organko je fermentacijska posoda, ki omogoča ločevanje kuhinjskih odpadkov kar v kuhinji, ne da bi to povzročalo neprijetne vonjave. S pomočjo mikroorganizmov se namreč organski odpadki v omenjeni posodi predelajo v kakovosten kompost, ki ga lahko uporabimo za presajanje rož ali na vrtu. 16-litrsko posodo je treba prazniti le enkrat mesečno. To je seveda le en primer uspešnega odgovora na vse višje cene ravnanja z odpadki, še bistveno večji korak pa bi predstavljal prihranek pri embalaži v fazi nakupovanja. Prepričan sem, da bomo v prihodnje prav temu vprašanju morali nameniti bistveno več pozornosti kot doslej, ne samo glede količine embalaže, ampak tudi izdelavnih materialov. Plastična vrečka, denimo, za razgradnjo potrebuje od 500 do 1.000 let, v Sloveniji pa jih povprečen kupec porabi od 150 do 300 na leto, da ne govorimo, koliko nafte in energije je potrebno za njihovo izdelavo in kakšni so na račun tega negativni vplivi na okolje. IZ VSEBINE: 10] ^_J Tema tedna: Zgornja Savinjska dolina bo ločevala ............4 Gornji Grad: Za ločevanje odpadkov nagrajeni z višjimi položnicami.........................4 Center starejših Gornji Grad: Povišanje cen tudi v domovih za starejše......5 Kolegij županov SAŠA regije: Tuji diplomati pridejo na obisk tudi k nam......6 Hotel Planinka d.o.o.: Začeli z delno rekonstrukcijo objekta.............6 Ljubno ob Savinji: Dobrodelna akcija Občine Ljubno in Kluba zgornjesavinjskih študentov..................8 Vinarska v Solčavi: Uspešni pri reševanju problemov...................12 Luče: Smučanje v maskah S ! ...21 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 10, 11. marec 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 ID Tema tedna ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA BO LOČEVALA Tudi odpadki imajo svoje mesto Sistem »od vrat do vrat«, ki vključuje odvoz embalažne vrečke s pločevinkami, plastenkami in tetrapaki vsakih 14 dni, črni zabojnik za ostanek odpadkov, rjav zabojnik za oddajo bioraz-gradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega odreza v blokovskih naseljih, kompostiranje v lastni režiji za hišna gospodinjstva so nekatere izmed novosti, ki še letos prihajajo v zgornjesavinjska gospodinjstva. Celotna Slovenija pa se pripravlja tudi na novo zakonodajo, ki bo med drugim urejala ravnanje z odpadki, torej zbiranje, obdelavo in odlaganje odpadkov. POTREBNA JE NOVA ZAKONODAJA Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) v Sloveniji količina komunalnih odpadkov strmo narašča. In čeprav je Slovenija pri ločevanju odpadkov nad povprečjem Evropske unije, je po mnenju pristojnih na tem področju potrebna nova zakonodaja. V javni obravnavi sta že predloga Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki ter novele Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Namen predlogov je celovita ureditev ravnanja z odpadki in prilagoditev zahtevam evropske zakonodaje. Ker stopnja ločeno zbranih frakcij v Sloveniji znaša okoli 20 odstotkov, v skladu s pričakovanji EU pa se mora do leta 2020 povečati na 60 odstotkov, je edini mogoč ukrep zbiranje embalaže po sistemu od vrat do vrat. UVAJA SE SISTEM »OD VRAT DO VRAT« Zgornja Savinjska dolina se na predvidene spremembe že pospešeno pripravlja. Podjetje PUP Saubermacher je na zborih krajanov po dolini pripravilo predavanja o ločevanju odpadkov in predstavilo nov standard za ločevanje odpadkov. Predlogi novih uredb predvidevajo ekološke otoke, na katerih bi ostali le frakciji ločenega zbiranja papirja in stekla, sistem od vrat do vrat pa bi zagotavljal zbiranje odpadne plastične, kovinske embalaže in odpadne embalaže iz sestavljenih materialov enkrat na dva tedna ter zbiranje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v blokovskih naseljih, medtem ko naj bi hišna gospodinjstva sama kompostirala. KOMUNALA MOZIRJE PODRAŽITEV NE NAČRTUJE V naši dolini gospodarsko javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov opravljata dva podjetja. Komunala Mozirje pokri- va občini Mozirje in Rečica ob Savinji, velenjsko podjetje PUP Saubermacher pa skrbi za zbiranje in prevoz odpadkov v vseh ostalih zgor-njesavinjskih občinah. Na mozirski komunali zagotavljajo, da imajo dejavnost ravnanja z odpadki dobro urejeno, ves čas pa spremljajo spremembe v zakonodaji, zato so prepričani, da se jim bodo znali hitro in za ljudi ugodno prilagoditi. Čeprav Združenje občin Slovenije opozarja, da sistem ločenega zbiranja odpadkov od vrat do vrat zahteva povečanje cen komunal- nih storitev, na Komunali Mozirje, kjer so cene dvignili že lansko leto, dodatnih podražitev ne načrtujejo. PUP Saubermacher se na ločeno zbiranje odpadkov pripravlja že na terenu. Ljudi seznanjajo z načrtovanimi spremembami, njihova prednostna naloga v tem času pa je ureditev zbirnega centra v Pod-homu, ki je pogoj za izvajanje ločenega zbiranja. V podjetju imajo idejni projekt že pripravljen, vse občine so z njim seznanjene in ga načelno tudi podpirajo. Tatiana Golob Alenka Centrih, PUP Saubermacher: »Čista narava bo vse bolj postajala adut, ki ga bo mogoče tržiti. Zavedati se je potrebno, da smo za nastajanje odpadkov odgovorni mi in zato sami odgovorni tudi za ustrezno odlaganje in predelavo. Velja pravilo, da odvoz in predelavo plača povzročitelj. Že pred nakupom vsake dobrine je potrebno pomisliti, kam bomo z njo, ko bo postala odpadek in kam bomo z embalažo, ko kupljeno prinesemo domov. Dobro je, da si doma v stanovanju uredimo primeren sistem škatel ali veder, kamor bomo začasno ločeno odlagali odpadke. V razvitem svetu odpadki niso nepotrebno breme, ki se ga vsak želi čim prej znebiti. Za marsikoga so dobra poslovna priložnost in iskan vir energije. Predelava odpadkov in gospodarno ravnanje z njimi je odraz napredne, sodobne in odgovorne družbe.« ML LOČENO ZBIRANJE IN ODVAZANJE ODPADKOV V OBČINI GORNJI GRAD Za ločevanje odpadkov nagrajeni z položnicami • v«« višjimi Okoljski minister dr. Roko Žarnic je konec januarja na novinarski konferenci podal izjavo, ki ne sovpada z informacijami o novih, višjih cenah zbiranja in odvoza odpadkov in je marsikomu dvignila pritisk. Žarnic je dejal: »Občani odvoza smeti po novem ne bi smeli precej dražje plačevati, saj uredbe določajo tudi, kaj lahko izvajalec javne službe zaračunava. Manjša ko bo prostornina črnih kant in večji ko bo delež ločenih smeti, nižja bo cena odvoza.« Da temu trenutno ni tako dokazujejo nove cene na tem področju, ki so od starih višje za najmanj 50 odstotkov, v resnici pa zna biti ta podražitev še višja. KONCESIJA PODJETJU SIMBIO Ločen način zbiranja odpadkov, zaprtje odlagališča Podhom, kamor so se smeti iz zgornjesavinj-skih občin odlagale do sedaj, in od- voz odpadkov v Regijski center za ravnanje z odpadki Celje so spremembe, zaradi katerih bodo naše denarnice kaj kmalu precej lažje. Koncesijo za odlaganje ostan- G1 kov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov so občine Zgornje Savinjske doline podelile podjetju Simbio d.o.o. iz Celja. Občina Gornji Grad ima s podjetjem PUP Saubermacher d.o.o. iz Velenja podpisano koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. PREDSTAVITVE NOVEGA SISTEMA Način zbiranja, odlaganja, frekvenco odvažanja in nove cene sta občanom gornjegrajske občine na zborih krajanov v Bočni, Gornjem Gradu in Novi Štifti predstavila predstavnika Pup Sauberma-herja Alenka Centrih in Marcel Hri-beršek. Veliko razburjenja je med ljudi vnesla nova cena teh storitev, ki naj bi bila ponekod višja celo za 90 odstotkov. Občanom, ki so doslej plačevali 11 evrov za odvoz smeti, je bila izračunana nova cena blizu 20 evrov. Večina se je jezila, ker bodo za ločevanje in skrb za okolje nagrajeni z udarcem po denarnici. Katera postavka pa bo od- Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Tema tedna, Aktualno slej najbolj vplivala na ceno odvoza smeti? SEDANJA CENA STORITEV Trenutna cena za zbiranje in prevoz odpadkov v občini Gornji Grad, za katero so že znane nove cene in je možna primerjava, je 14,43 evra na kubični meter oziroma 1,73 evra na osebo v bloku. Za kubični meter odpadkov morajo plačati še 5,20 evra za odlaganje odpadkov in 2,46 evra takse, vsi zneski so brez davka na dodano vrednost (DDV). Nov sistem pa s sabo prinaša precej več stroškov. V lanskem letu so svetniki prejšnjega mandata občine Gornji Grad podeljevali koncesije za opravljanje teh služb in sprejeli tudi cene teh storitev. Koncesio-nar je bil izbran na osnovi javnega razpisa, izbor izvajalca pa čaka še druge občine po dolini. Na ekoloških otokih se bo po novem zbiral le papir in steklo, zato bo za omenjene surovine več prostora v posodah in takšnih podob, kot je na sliki, mogoče ne bo več videti. (Foto: Štefka Sem) CENA OBDELAVE ODPADKOV Podjetje Simbio za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov računa 81,93 evra, odlaganje pre- CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Povišanje cen tudi v domovih za starejše Z zadnjim valom podražitev je sovpadalo tudi zvišanje cen oskrbe domovih za starejše. Čeprav se cene v takih domovih usklajujejo že dalj časa enkrat letno, in sicer v februarju, je letošnja podražitev nekoliko bolj odmevala v javnosti tudi zaradi vse bolj zaostrenega ekonomskega položaja prebivalstva, meni predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Direktorica Centra starejših Gornji Grad Francka Voler zagotavlja, da pri njih skoraj ni čakalne vrste. (Foto: Marija Lebar) Slovenije Boris Koprivnikar. Direktor podjetja Deos d.d. Bojan Krajnc je pojasnil: »V Centru starejših Gornji Grad smo cene skladno s pravilnikom uskladili s 1. februarjem, in sicer za 3,4 odstotka. Cena oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice se je dvignila iz 20,91 evra na 21,62 evra. Naslednja sprememba cen, verjetno podražitev, saj v deflacijo ne verjamem, bo s 1. 2. 2012, v kolikor pa bo pravilnik spremenjen, kar je napovedano, pa 1. 3. 2012. V vmesnem obdobju se bo verjetno spremenila le cena oskrbe II in oskrbe III, če se bo povečal dodatek za pomoč in postrežbo.« V Sloveniji je okoli 17.000 vlog za sprejem v domove. Dejanska številka je menda manjša, saj nekateri oddajo vloge v več domov hkrati, nekateri pa jih imajo le »za vsak slučaj«. Po zagotovilih direktorice Centra starejših Gornji Grad Francke Voler pri njih skoraj ni čakalne vrste in uspejo vloge v zadovoljstvo prosilcev sproti reševati. Dodala je še, da imajo prednost nastanitve v centru osebe, ki živijo na območju Upravne enote Mozirje. Marija Lebar ostanka komunalnih odpadkov po obdelavi znaša 68,42 evra in se bo preračunavalo po posebnem izračunu, okoljska dajatev znaša 6,68 evra, kompostiranje odpadkov 88,10 evrov. Vse cene so za tono odpadkov in brez DDV in vse to je z novim sistemom povsem nov izdatek za gospodinjstva. TUDI ZBIRANJE IN ODVOZ DRAŽJA Stroškom odlaganja v Celju je treba dodati še stroške podjetja PUP Saubermacher, ki znaša 183 evrov na tono za zbiranje in prevoz mešanih komunalnih odpadkov, 11,32 evra za prevoz v Celje, pri odvozu bioloških odpadkov je cena za zbiranje in odvoz na tono 137 evrov, prevoz v Celje pa še dodatnih 92,46 evra, brez DDV. Po izračunu PUP Saubermacherja je gospodinjstvo za štirikratni odvoz 120-litrske posode doslej plačevalo 11,51 evra, po novem bo za dvakratni odvoz posode in dvakratni odvoz rumene vreče plačevalo 17,24 evra. Manjši obrtnik, ki trenutno plačuje 15 evrov za štirikratni odvoz 120-litrske posode, bo od- slej plačeval blizu trideset evrov. Po teh podatkih lahko ugotovimo, da odvoz in obdelava komunalnih odpadkov v Celje predstavlja večji del podražitve storitev. OD KOD OSNOVA ZA NOVO CENO Predstavnika PUP Saubermacher direktor Janez Herodež in Marcel Hriberšek sta svetnikom ob sprejemu cen tudi obrazložila, kako so prišli do teh cen. Za osnovo je bila vzeta letna količina zbranih odpadkov skupaj z dvakratnim odvozom kosovnih odpadkov za leto 2009, ki je bila v gornjegrajski občini 544,296 ton. V kolikor se bo količina odloženih odpadkov zmanjšala, se bodo znižali stroški in zmanjšale položnice. Koncesionar je namreč dolžan občini poročati o teži pobranih odpadkov in z zmanjšanjem količine se lahko zniža tudi cena. To pa s kompostiranjem bioloških odpadkov ne bi smelo biti težko, saj biološki odpadki zajemajo precejšnji del posod. Za biološke odpadke bomo razen v blokih poskrbeli doma s kompostniki. OTOKI VEDNO POLNI Odlaganje papirja in stekla na ekološke otoke je že sedaj dokaj uveljavljeno, največji problem pri otokih je, da so posode na njih največkrat polne in bodo občine morale poskrbeti za pogostejše odvaža-nje. Dobrodošla novost bo možnost odvoza odpadkov na zbirališče v Podhom, kjer bodo občani določene sortirane odpadke lahko brezplačno oddali vsako soboto, potrebovali bodo le položnico, s katero bodo dokazali, da plačujejo odvoz smeti. Predvsem pa bo za tiste, ki bodo hoteli priti zadevi do dna, preračunavanje kubičnih metrov v litre in tone precej zabavno in zamudno, končni rezultat pa vprašljiv. Štefka Sem Mozirska mladina in prosti čas Krajša anketa med 22 devetošolci mozirske osnovne šole je pokazala, da mladi različno preživljajo svoj prosti čas, velika večina pa bi ga rada vsaj deloma preživela v samo njim namenjenem družabnem prostoru. Približno polovica mladih je za alternativni mladinski klub, v katerem bi ustvarjalni mladi prirejali koncerte, literarna srečanja, okrogle mize itd., drugi pa so za »klasični« mladinski center s tematskimi delavnicami, z družabnimi srečanji ipd. AG Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 ID Iz občin, Gospodarstvo KOLEGIJ ŽUPANOV SAŠA REGIJE Tuji diplomati pridejo na obisk tudi v našo dolino Šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih, ki predseduje kolegiju zgornjesa-vinjskih in šaleških županov, je tokratno sejo sklical prejšnji mesec v Muzeju usnjarstva v Šoštanju. Obravnavali so več točk, med drugim pa so se dogovorili o poteku obiska tujih veleposlanikov v naši regiji. Veleposlaniki, ki so akreditirani v Sloveniji, naj bi na obisk prišli 31. marca. Gostitelji jim bodo predstavili predvsem turizem v našem okolju, kulturo in kulina-riko. Poleg Vile Biance in Muzeja usnjarstva v šaleškem koncu bodo v Zgornji Savinjski dolini predvidoma obiskali Golte, Muzej lesarstva in gozdarstva Vrbovec, Samostansko knjižnico v Nazarjah, Brinovčev mlin, verjetno pa bodo OBČINSKI SVET LUČE obiskali še katero od zanimivost naše doline. Dokončen program obiska bodo še oblikovali. Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo junija 2011 objavila 6. javni razpis v okviru razvojne prioritete Razvoj regij, zato so na kolegiju obravnavali projekte, ki bi prišli v poštev za prijavo na ta razpis. Seznanili so se še s programskimi usmeritvami in programom dela Savinjsko-šale-ške območne razvojne agencije za letošnje leto. Muzej usnjarstva jim je podrobneje predstavil kustos Miran Aplinc. Župane je povabil, naj v svoja okolja prenesejo vabilo za obisk muzeja. Županja in župani so si po končani seji usnjarski muzej tudi sami ogledali. Marija Lebar Predlog proračuna gre v javno obravnavo V sredo, 2. marca, se je sestal lučki občinski svet. Obravnavali so predlog proračuna za letošnje leto. Sprejeli so spremembe statuta in poslovnika občinskega sveta ter določili vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Predlog proračun za leto 2011 je svetnikom predstavil župan Ciril Rosc. Ta je povedal, da je ena večjih letošnjih investicij izgradnja prizidka k občinski stavbi. Občina se že nekaj časa otepa s prostorsko stisko. Arhivskega gradiva ni mogoče več ustrezno hraniti, krajevni urad pa deluje v prostorih TIC-a. To zadrego bo rešil prizidek, ki pa bo namenjen tudi zdravstveni dejavnosti. Primerne prostore bo tako dobila zobozdravstvena ambulanta, ki bo v pritličju prizidka. Župan je predstavil tudi druge letošnje investicije, kot so nadaljevanje projekta pet mostov, rekonstrukcija ceste na Placu, obnova komunalne infrastrukture v Krnici ... mestila za stavbno zemljišče ostaja enaka kot lani. Župan je še seznanil občinski svet, da je za podžupana ponovno imenoval Tomaža Robnika, ki je to funkcijo opra- HOTEL PLANINKA D.O.O. vljal že v prejšnjem mandatu in s svojim angažiranjem na konkretnih projektih upravičil županovo zaupanje. Marija Lebar Začeli z delno rekonstrukcijo objekta Na Ljubnem so v torek, 1. marca, zabrneli gradbeni stroji. Rušili so namreč zgornji del nekdaj znanega hotela Planinka na Placu. Delno rekonstrukcijo objekta izvaja podjetje Rihter d.o.o.. V podjetju Hotel Planinka d.o.o., ki je investitor gradbenega posega in celotnega projekta, so se odločili, da pritličje ohranijo. Namestili bodo ustrezno nosilno betonsko ploščo, ostali del stavbe pa nadomestili z energijsko varčno montažno gradnjo. Svetniki so imeli še nekatera vprašanja, po pojasnilih župana pa so predlog proračuna sprejeli v prvem branju. Proračun je sedaj v petnajstdnevni javni obravnavi. Odlok o začasnem financiranju je bil sprejet že konec decembra. Seznanili so se s predlogoma sprememb statuta in poslovnika. Imeli so nekaj dopolnitev, sicer pa so dokumenta v prvi obravnavi sprejeli. Gradivo bo sedaj obravnavala statutarno pravna komisija, ki bo vnesla dopolnitve, tako popravljen statut in poslovnik bo občinski svet obravnaval na eni prihodnjih sej. Obravnavali so še pritožbo dveh občanov na prestavitev krožišča po javni razgrnitvi poteka obvoznice. V polemični razpravi so bili predstavljeni argumenti pritožnikov kot tudi občine. Ta bo na pristojnem ministrstvu poskušala dobiti še dodatne informacije, ki bi pomagale razrešiti zaplet. Glede na težaven splošni ekonomski položaj so svetniki sprejeli sklep, da točka za izračun nado- Dela na rekonstrukciji Planinke na Ljubnem ob Savinji (Foto: Marija Lebar) Kot nam je povedala direktorica podjetja Hotel Planinka Helena Bizjak Žerovnik, so doslej uredili vso potrebno dokumentacijo in bi radi dela čim hitreje dokončali. Načrtujejo, da bi ob ugodnih okoliščinah novi objekt za goste lahko odprli že v času letošnjega Flosarske-ga bala. V Planinki bodo obiskovalcem na voljo prenovljeni gostinski prostori z restavracijo in zimskim vrtom. Gostom želijo v restavraciji pričarati domače vzdušje, zato bo opremljena z lesenim pohištvom. Poleg jedi po naročilu bodo ponujali lokalne kulinarične posebnosti, imeli pa bodo tudi kotiček s slaščičarno. »Hotel Planinka je družinsko podjetje, ki je ustanovljeno z namenom dopolniti turistično ponudbo v Zgornji Savinjski dolini. V preno- vljenem objektu bo prostor tudi za turistično agencijo Veronika in Turistično informacijski center Ljubno ter kotiček za prodajo spominkov. Ta bo omogočil domačim rokodelcem, da se predstavijo in ponudijo svoje spominke narejene iz lesa, kamna in drugih materialov,« je povedala direktorica Bizjak-Že-rovnikova. V drugi fazi rekonstrukcije bodo v prvem nadstropju in mansardi uredili dvanajst dvoposteljnih sob in dva apartmaja. V hotelu je sprva predvidenih pet delovnih mest. Že zdaj so razpisana delovna mesta za kuharska dela, pomoč v kuhinji in natakarico. Prepričani so, da bodo s prenovljeno Planinko popestrili turistično ponudbo tako na Ljubnem ob Savinji kot v celotni dolini. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 MIRKO STRASEK, DIREKTOR PODJETJA KLS LJUBNO D.D. Nagrada GZS krona dosedanjega dela Gospodarstvo, Iz občin Prejemniki nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja, Mirko Strašek v sredini. (Foto: fotodokumentacija GZS) Pretekli teden je Gospodarska zbornica Slovenije podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo podjetja. Nagrada je odlična priložnost za podjetja in prejemnike nagrade, da si še dodatno povečajo ugled v slovenskem gospodarskem prostoru. Hkrati predstavlja potrditev posamezniku, da je bilo njihovo dosedanje uspešno delo prepoznano in cenjeno. Mirko Strašek, direktor podjetja KLS, kjer proizvajajo komponente za avtomobilsko industrijo, je bil eden izmed sedmih gospodarstvenikov v Sloveniji, ki so se kljub krizi zapisali med tiste, ki so v zadnjem obdobju dosegali rast in večali uspešnost podjetja, ki ga vodijo. VELIČASTNA PODELITEV NAGRAD Svečane podelitve v Cankarjev domu, ki ji je prisostvovalo preko 600 udeležencev, so se poleg Straška udeležili njegovi domači in sorodniki, župan občine Ljubno Franjo Naraločnik, pod-županja Anka Rakun, direktor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik, člani nadzornega sveta KLS in večje število najožjih sodelavcev. Mirko Strašek je nagrado prejel iz rok igralke Milene Zupančič, samo dogajanje pa je bilo po njegovih besedah veličastno. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so po prireditvi pripravili gala sprejem v čast nagrajencev, na monitorjih so se odvijale predstavitve podjetij, ki jih vodijo prejemniki nagrad. Na mestu, ki je bilo rezervirano za KLS, so imele svojo stojnico članice društva Komen, ki so obiskovalcem ponudile dobrote Zgornje Savinjske doline. NAGRADA, KRONA DOSEDANJEGA DELA »Vsaka nagrada in pohvala dobro dene. Ne stane nič, pomeni pa veliko,« je povedal Strašek. »Ponosen sem, da sem pripeljal podjetje do točke, kjer je sedaj, in želim si, da bi napredovali še višje in nikdar ne prišli do vrha, kajti, ko si enkrat na vrhu, je potem pot le še navzdol. Zadnji dve leti je bil KLS kot meteor izstreljen v slovenski medijski prostor. Najprej lani ob prejemu gazel, nagrad za najuspešnejša hitro rastoča podjetja v Sloveniji, in sedaj ob podelitvi te prestižne nagrade meni. Vesel sem še posebej zato, ker časi nisi rožnati. Za uspešno delo gre zahvala vsem sodelavcem, ker so sledili moji viziji. Tudi to, da smo do teh uspehov prišli z domačimi ljudmi in domačim znanjem v tej dolini, me navdaja s ponosom. Skoraj 40 let truda in dela ni bilo zaman in upam, da bo podjetje še dolgo tako uspešno, je pa res, da je priznanje GZS krona mojega dosedanjega dela in priznanje kolektivu in okolju, v katerem delamo in živimo,« je svoje vtise strnil Strašek. NA ČELU PODJETJA OD ZAČETKA Mirko Strašek je tako rekoč rasel s podjetjem KLS. Leta 1972 je v Lokah na Ljubnem ob Savinji nastal obrat Kovinarstvo, ki je bil del Gradbenika. Strašek je prevzel mesto obratovodje in od takrat je na čelu danes zelo uspešnega naslednika malega kovinarskega obrata. V skoraj 40-tih letih na čelu družbe je preživel tako hude kot dobre čase. Veliko je spominov na leta, ki so bila uspešna, še več na obdobje, ko je bilo Kovinarstvo tako rekoč klinično mrtvo. A s pridnim delom, vztrajnostjo in znanjem so delavci in vodstvo prebrodili tudi najhujša obdobja. Zato Strašek zna ceniti to, kar je nastalo v teh štirih desetletjih, uspešno, svetovno znano podjetje, kateremu zaupajo številni kupci in dobavitelji doma in po svetu. OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Gornjegrajska občinska uprava je v sodelovanju s pravno službo pripravila osnutek predloga statuta Javnega komunalnega podjetja, katerega sta odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe in statutarno pravno komisija predhodno obravnavala na svojih delovnih sestankih. Predsednik odbora za gospodarstvo Franc Galin in predsednica statutarne komisije Cvetka Mavrič sta poročala, da so predlog statuta delno preoblikovali in da predlagajo te spremembe v razpravo in sprejem občinskemu svetu. Svet je obravnaval predlog statuta po členih. Razprava Čeprav pot do tega rezultata ni bila vedno lahka, je bila vredna vloženega truda. PROSTI TRENUTKI NAMENJENI DRUŽINI Delo je za Straška potreba, kot zrak, ki ga diha. Zaveda se, da bo enkrat napočil čas upokojitve, in čeprav o tem ne razmišlja preveč, prizna, da mu tudi, ko bo v pokoju, dela ne bo zmanjkalo. V vseh teh letih, ko je bilo takoj za družino na vrsti vodenje podjetja, včasih tudi obratno, se je nabralo veliko stvari, ki bi jih rad postoril v tretjem življenjskem obdobju. Ker rad preživlja čas v naravi, je povedal, da bo urejal in obdeloval okolico hiše, hodil v planine, več časa pa bo tudi za družino, ki se je vsa leta prilagajala njegovemu urniku dela v KLS. Štefka Sem svetnikov se je razživela pri stopnji izobrazbe direktorje podjetja, ker so nekateri menili, da je dovolj srednješolska izobrazba in več delovnih izkušenj, drugi so menili, da mora imeti direktor najmanj višješolsko izobrazbo, za slednjo so se na koncu odločili na osnovi glasovanja. Svetnike je zanimalo, kakšen vpliv ima statut na razrešitev direktorja, vendar na to področje statut nima posebnega vpliva, za takšne zadeve velja Zakon o delovnih razmerjih. Direktor podjetja je izbran za mandat, ki je omejen in ni trajen, po njegovem poteku lahko ponovno kandidira. Štefka Sem Sprejeli statut komunalnega podjetja Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 7 Iz občin, Organizacije LJUBNO OB SAVINJI Dobrodelna akcija Občine Ljubno in Kluba zgornjesavinjskih študentov Slovesna predaja prenovljene računalniške opreme (Foto: Marija Lebar) V občinskih prostorih na Ljubnem je v petek, 4. marca, potekala slovesna predaja prenovljene računalniške opreme. Župan Franjo Naraloč-nik je predal računalnika predstavnikom Društva upokojencev Ljubno ob Savinji in občanki Mariji Varžič. Občina Ljubno je v glasilu Vevnek objavila vabilo občanom, ki ne potrebujejo več določene računalniške opreme, da jo dostavijo na občino. S Klubom zgornjesavinjskih študentov so se dogovorili za usposobljenje opreme, to pa so nato namenili v dobrodelne namene. Kot je povedal župan, se občina zahvaljuje tako tistim, ki so opremo darovali, kot študentom, še posebej Mihu Klemenšku, ki so opremo pripravili in za uporabo usposobili dva računalnika. Študenti so tudi obljubili, da bodo še naprej skrbeli, da bodo prenovljeni računalniki delovali. »Kot sem seznanjen, je nekaj članov društva upokojencev obiskovalo tečaj računalništva, zato upam in želim, da bi vam pridobitev dobro služila tako za pridobivanje informacij kot za obveščanje o delovanju vašega društva,« je med drugim povedal župan. Prisotni člani društva upokojencev so se zahvalili za donacijo, saj je to prvi računalnik, ki ga je društvo dobilo v 59 letih, kolikor ostaja. Z njim bodo lahko vzpostavili povezave med svo- jimi člani pa tudi s področno in nacionalno zvezo, tako bo obveščenost bolj sprotna in tudi cenejša. Kot so povedali, se je računalniškega tečaja udeležilo pet njihovih članov. Še posebej pa se je računalnika razveselila Marija Varžič iz Juvanja. Je namreč gluha, torej bo računalnik njej in njeni družini res prišel prav. Varžičeva je tudi članica upravnega odbora mo- zirske podružnice Društva gluhih in naglušnih Velenje, tako ji bo računalnik v pomoč pri komuniciranju. Župan in predstavnik študentov sta obljubila, da bodo računalnik nadgradili še s kamero. Tako bo Marija lahko preko računalnika s kretanjem, to je jezikom gluhih, v povezavi s svojim društvom, pa tudi z ostalimi gluhimi prijatelji. Marija Lebar LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Današnji čas so potrebe po novih znanjih vedno večje Konec februarja se je v Nazarjah končal 25-urni začetni tečaj nemškega jezika, ki ga je uspešno zaključilo sedem udeležencev. Najmlajši je bil srednješolec, najstarejša upokojenka, vsem pa je bilo skupno želja ali potreba po osnovnem znanju nemškega jezika. Tečajnik iz spodnje Savinjske doline je stroške tečaja pokril sam, udeleženki iz Mozirja je tečaj sofinancirala mozirska občina, nazarskim občanom je udeležbo sofinancirala nazarska občina, zato je županji Majdi Podkrižnik pripadla čast, da je podelila potrdila o opravljenem tečaju. V nagovoru je Podkrižnikova povedala, da je pristaš znanja in da se bo trudila, da bo osvajanje novih znanj s sofinanciranjem občine omogočeno vsem, kajti zaveda se, da v današnjem času delodajalci in okolje od ljudi zahtevajo nova, dodatna znanja. Udeležence tečaja je spodbudila, naj še nadaljujejo z učenjem in naj s pridom koristijo tudi usluge Centra za samostojno učenje, kjer se je tečaj odvijal in jim je brezplačno na razpolago vsak dan. V centru se lahko učijo s pomočjo različnih računalniških programov, za pomoč lahko zaprosijo tudi zaposleno. Ustanova je name- njena vsem, nudi pa še mnogo drugih možnosti, zato je Podkrižnikova dejala, naj to možnost izkoristi vsak, ki jo potrebuje: »Ponesite glas in motivacijo med ljudi, naj pridejo in se izobražujejo.« Občina je letos sofinancirala tri tečaje, za katere je bilo največ zanimanja, z veseljem pa bo razpisala in sofinancirala nadaljevalne tečaje ali druge, za katere bodo prebivalci zainteresirani. Svetovalka v svetovalnem središču Velenje Bi- serka Plahuta je v imenu izvajalca tečaja Ljudske univerze Velenju čestitala tečajnikom in jim dejala, naj še pridejo k njim po znanje. Tečaj je vodila Tatjana Zamrnik. Za univerzo je značilno, da za predavatelje na tečajih povabijo ljudi iz okolja, v katerem se predavanja odvijajo. Tako vse tečaje v dolini razen osnovnega tečaja italijanščine vodijo predavatelji iz doline. Štefka Sem Tečajniki so županji Majdi Podkrižnik (prva z desne) izrazili željo po nadaljevalnem tečaju nemščine. (Foto: Štefka Sem) 8 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 OBČINA GORNJI GRAD Med občino, društvi in gasilsko zvezo urejeni odnosi Organizacije S podpisom pogodbe so bila določena pogodbena razmerja med društvi in občino. (Foto: Štefka Sem) nje gasilskih društev in civilno zaščito. Ta sredstva so namenjena rednemu delovanju društev, financiranju nabave zaščitne gasilske opreme, investicijskemu vzdrževanju gasilskih domov in za delovanje gasilske zveze. Občina bo izvaja- la nadzor nad porabo sredstev društev in zveze tako, da bo določila odgovorno osebo za spremljanje porabe, ki bo dvakrat letno pregledala porabo dodeljenih sredstev. Štefka Sem v loviščih in ohranjanje narave Na območju občine Gornji Grad delujejo tri prostovoljna gasilska društva, PGD Gornji Grad, PGD Bočna in PGD Nova Štifta. Predsedniki vseh treh društev, Drago Fale, Jani Tevž in Branko Stenšak, ter predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar so se prvi petek v marcu sestali z županom Stankom Ogradijem ter podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v občini ter anekse k pogodbi. Hkrati so spregovorili tudi o željah in težavah, s katerimi se srečujejo v društvih in na zvezi. S pogodbo so uredili izvajanje vsebine javne gasilske službe med občino, društvi in zvezo, opredeljen je začetek opravljanja javne gasilske službe, organizacija, višina in namen sredstev, način nadzora nad izvajanjem javne službe ter druge naloge v zvezi s porabo javnih sredstev za potrebe izvajanja javne gasilske službe. Višina dodeljenih sredstev za izvajanje nalog pogodbe se določa vsako leto posebej z aneksom k pogodbi. V letošnjem letu je v proračunu gornjegraj-ske občine rezervirano 78.640 evrov za delova- LOVSKA DRUŽINA DRETA NAZARJE Za veqi mir Kako izboljšati razmere v loviščih, je bilo osrednje vprašanje, ki ga je postavil starešina lovske družine Dreta Nazarje Milan Cajner svojim tovarišem lovcem, zbranim 26. februarja v lovskem domu v Lačji vasi. V natančnem poročilu o opravljenem delu v preteklem letu je večino časa namenil razmišljanju o skrbi za dobro sožitje pro-stoživečih divjih živali - med njimi so posebej ranljive in ogrožene zavarovane vrste - in vse številčnejših obiskovalcev lovišč. Zaradi kratkoročnih ekonomskih koristi ter človekovih potreb po sprostitvi in rekreaciji nekatere vrste ranljivih ptic (sova kozača) že izginjajo iz domačih lovišč. Zlasti so moteče vožnje z različnimi vozili, plezalne stene na območjih sokola selca, nič manj pa masovni pohodi in nenadzorovano prosto gibanje psov, tudi lovskih. Kot ugotavlja Cajner, ni miru ne podnevi ne ponoči, ne v času gnezdenja in poleganja mladičev. Zato je nujna večja osebna odgovornost vsakega lovca in presoja, »kaj smemo in ne kaj zmoremo v naravnem okolju. In to velja in mora veljati tudi za vse druge obiskovalce v naravnem okolju«. Po mnenju Milana Cajnerja morajo druge uporabnike naravnega okolja seznaniti z navadami divjih živali, da bodo vsi spoštovali potrebo po miru v določenih delih lovišč. Lovci podpirajo tudi naravovarstvene akcije in opozarjajo na pretirano uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu. Kot se je pokazalo v razpravi, se s podobni- Starešina Milan Cajner: »Se dovolj zavedamo, da mora biti sodelovanje lovcev z vsemi drugimi uporabniki naravnega prostora enakopravno, a vedno temeljiti na znanju in prednostnem upoštevanju načela varstva narave ter pravic prostoživečih divjih živali?« (Foto: AG) mi težavami soočajo tudi druge lovske družine. Po poročilih preostalih članov odbora so lovci potrdili tudi program dela za leto 2011. Posebej si bodo prizadevali za občutno znižanje števila divjih prašičev. Kljub vsem obveznostim v lo- viščih bodo kot doslej organizirali več družabnih dogodkov, med pomembnejšimi nalogami pa sta izobraževanje in boljše komuniciranje z javnostjo. Med prvimi se bodo srečali s planinci in se pogovorili o tem, kaj lahko skupaj naredijo za večji mir v loviščih. Andreja Gumzej Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 9 Organizacije PUST MOZIRSKI Trške pravice letos prejela Ana Lamut Letošnje leto so se mozirski pusti odločili, da želijo doživeti pravo pustno kulturo. Na tajni seji v Kračkih gonah so se tako odločili, da trške pravice podelijo Ani Lamut, po rodu iz Malih Braslovč, ki je vso svojo delovno dobo delovala na področju knjižničarstva v Mozirju, zadnja leta kot direktorica Osrednje knjižnice Mozirje. Kot so pusti podali v obrazložitvi, sta mozirska knjižnica in galerija pod vodstvom Lamutove nudila streho mnogim domačim društvom ter s spodbujanjem branja širila kulturna obzorja Zgornjesa-vinjčanom. Pusti so v pogovorih z Lamuto-vo pogosto razpravljali, kako Pusta Mozirskega spraviti na višji nivo. Zato jim je Lamutova razpisala obvezno čtivo, med glavnim branjem pa so brošura Aleksandra Videčni-ka, 100 let Pusta Mozirskega, ljudska pripoved Volk in sedem kozličkov, ki ponazarja sejo pustne vlade ter pripoved Kozlovska sodba v Višnji Gori, ki je prispodoba občnega zbora Pusta Mozirskega. TG Pusti so v obrazložitvi podali, da sta mozirska knjižnica in galerija pod vodstvom Ane Lamut nudila streho mnogim domačim društvom ter s spodbujanjem branja širila kulturna obzorja Zgornjesavinjčanom. (Foto: Benjamin Kanjir) PUST MOZIRSKI PRVIH 120 LET Razstava fotografij v znamenju obletnic V tednu pred največjimi pustnimi norčijami so se mozirski pusti lotili še kulture. V Galeriji Mozirje so na debeli četrtek v soorganizaciji s Knjižnico Mozirje pripravili fotografsko razstavo Pust Mozirski prvih 120 let. Tako so kulturno proslavili 120 let prvih pisnih virov o pusto-vanju v Mozirju in 20 let članstva v Evropskem združenju karnevalskih mest (FECC). Z otvoritvijo razstave in odkritjem skulpture pusta na Trgu osamosvojitve so mozirski pusti začeli obhajati pustni teden. Ker je razstava fotografij, ki so jih prispevali Ciril M. Sem, Stane Podsedenšek, Aleksander Videčnik je ob otvoritvi razstave fotografij orisal zgodovino Pusta Mozirskega (Foto: Benjamin Kanjir) zirje je prejela zlato priznanje, priznanja so prejeli še Franc Beričnik, Štefi Marolt, Mirko Brezovnik, Stane Weiss in Stane Podsedenšek. Društvo je podelilo še zahvale Francu Brezniku, Ivanu Deleji, Jožetu Tro-garju, Bertu Lončarju, vsem preostalim zgornjesavinjskim občinam in občinam Braslovče, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje ter Ptuj. Posebej so se z zahvalo spomnili še na predsednika FECC Slovenija Bran- ka Brumna. Podelitvi priznanj je sledila podelitev trških pravic Ani Lamut, večletni direktorici Osrednje knjižnice Mozirje. Razstavo sta odprla pustni župan Drago Poličnik in župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik. Skozi vso prireditev, ki jo je povezoval Robert Klemenak, je za glasbene vložke in pustne »tuše« skrbel uradni pustni ansambel Boj se ga. Tatiana Golob USTVARJALNE DELAVNICE V MUZEJSKI ZBIRKI MOZIRJE IN MOZIRJANI wt. (vi • wt v Počitniški zivzav s knjižnico Andrej Parašuh, Jožef Miklavc in arhiv društva, namenjena pustni zgodovini, so pusti medse povabili Aleksandra Videčnika, mozirske-ga kronista in pred leti prejemnika trških pravic, da je zbranim orisal zgodovino Pusta Mozirskega. Zanimivemu predavanju, skozi katerega je Videčnik predstavil pomembno pustno tradicijo v Mozirju, je sledil sproščujoč obisk pustno razpoloženega maršala Tita in njegovega pribočnika. Nasmejanim minutam je sledila podelitev zahval in priznanj za dolgoletno ustvarjalno delo v društvu mozirskih pustov. Občina Mo- Knjižnica Mozirje je med zimskimi počitnicami v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani pripravila celo-tedenske delavnice za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Muzejska animatorka Darija Marovt je s pomočjo prostovoljke Zale Acman pripravila več tematskih delavnic na temo pusta in 8. marca. Otroci so poleg ustvarjanja spoznavali življenje svojih prednikov, si pobližje ogledali ljudska glasbila, brali so poučne pravljice, druženje pa so si popestrili tudi s petjem. Odziv na prve delavnice je bil več kot dober, saj je muzejska zbirka v tem času beležila preko 70 malih obiskovalcev. TG Otroci so si s pomočjo animatorke in prostovoljke naredili maske. (Foto: TG) 10 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 K r POST MOZIRSKI DOPOLNIL 120 LET Ponosni na dolgoletno tradicijo Nov spomenik -silhueta mozirskega pustnaka stoji na Trgu osamosvojitve. Zgodil se je še en pust, v Mozirju letos z dopolnjenimi dvanajstimi desetletji. Tradicija, ki zahteva spoštovanje in narekuje častitljiv odnos, posebno do običajev, ki so ga spremljali skozi v pisnih virih omenjeno zgodovino. Tokrat zavoljo jubileja še bolj svečano, z veliko mero ponosa, ki je pustnake spremljal skozi pustni teden. Pričeli so ga na debeli četrtek. S podelitvijo trških pravic so se za razvoj in prepoznavnost kraja tokrat oddolžili Ani Lamut. Še pred tem so na Trgu osamosvojitve ¡S^V' odkrili spomenik - silhueto mozirskega pustnaka. Na pregledni razstavi so postavili na ogled fotografije s pustovanj, s spomini na najstarejše člane pustne srenje in I v ti Robert Klemenak je na prireditev in obiskovalce gledal zviška. £ | vragolije, ki so jih znali zagosti. .j i Na soboto so pričeli z obhodom trških meja. Popeljali so se širom občine in mimogre- ^ JJ^ I I de skočili še do novega hotela na Golteh. Po tradicionalnem okolotiranju od hiše do hiše - af ' so na pustnega dneva dan na občini iz rok župana Ivana Suhoveršnika prevzeli oblast. Z de- kretom so občinske seje prijavili na natečaj za izbiro žlahtnega komedijanta, prerazporedili del občinskih sredstev, na pomoč pa povabili tudi maršala Tita, ki je obogatil občinske finance kar iz lastnega žepa. in Pustnaki so nato obiskali sosednje občine, gospodarske subjekte in se pripravili na popoldansko mednarodno karnevalsko povorko. Na njej so sodelovali vrteški in šolski otroci s skupinskimi maskami, tuji gostje iz Vrnjačke Banje, Banje Luke in Kavadarcev, člani 1 Sožitja in godbeni ansambel pod vodstvom Tomaža Gučka. Predstavile so se zmagovalne maske sobotne maškarade. Starodobniki GSK Mozirje so povabili na svoje srečanje, Rečičani pa v goste pripeljali visoke cerkvene dostojanstvenike. Kurenti demoni so s poskakovanjem s\ m* ži **** "v1 m . w Župan Ivan Suhoveršnik je oblast prepustil zadovoljni pustni vladi za mastne denarce. mm C V ^f. / i' * ' / Trška gospoda je med sprehodom skozi Mozirje odkrila, da je domala zmanjkalo domačih gostiln. ' f \ ^ Sl 1 T p'TT^fl^^^^j J-g^l O; 1 Obiskovalci karnevala so upali, da je kurentom uspelo pregnati zimo. Zmagovalna maska sobotne gala maškarade so bili srčki. (Foto: CMS) ^^^ preganjali zimo, enako dimnikarji iz Dobove in žabe. Povorko so obogati- li Šoštanjčani, Leponjivčani so v goste pripeljali kursadžije, domači fantje M^^r^- pa se spomnili na dan žena. Po trgu seje sprehodila tudi trška gospoda iz Pepelnična sreda je zaključila teden pustnih običajev in postregla s pri- p. ■ ' y. v čakovano smrtjo pusta. Njegove ostanke so pustnaki kremirali na Lavah, Jt^^^Bfj^F š ■¿i *"■ 1 po branju testamenta pa medse sprejeli nove člane pustne bratovščine. Ti- V ^ ste, ki bodo pod vodstvom Marka Presečnika pogumno stopili v novo de- t ' setletje delovanja društva. -f j ^ TekStf0t0: Ben'amin Kan'ir ^^^^^ I 1 h^^^P PUStna V'ada 'e med 0l)iSk0m I v novega hotela na Golteh A W nazdravila z vodjem gostinstva Otroci iz vrtca so na trg pripeljali košček Matejem Krošljem. (Foto: CMS) Mozirskega gaja. Ljudje in dogodki, Oglasi RECISKI PUST 2011 Gradnja trnovčkega mostu že letos Na pustno nedeljo so se tudi Rečičani in številni drugi obiskovalci lahko nasmejali burkam in prigodam preteklega leta, ki jih je pripravil Rečiški pust 2011. Zabavna prireditev je potekala v organizaciji članov domačega turističnega društva. Pust je preveril klimo glede energetske oskrbe in predlagal gradnjo sončne elektrarne. Rešil je tudi prekopavanje Varpolj zaradi sekundarnega voda kanalizacije, Predstavil je načrt izgradnje trnovčkega mostu in obljubili gradnjo v letošnjem letu. Da bi to lahko uresničili, jim je prišlo na misel, da bi jim lahko pomagal kar finančni minister Franc Kri-za-nič, ki so ga povabili v goste. Ker je bil sprva neizprosen, so ga privezali h prangerju. Tako je hitro popustil in celo dal nasvet, kako priti do denarja. Rečiški osnovni šoli je pust predlagal čuvaja bakrenih žlebov. Kar pa se tiče problemov v Sloveniji, se je dotaknil finančnega primanjkljaja v mariborski škofiji. Ta problem je prišel reševat sam kardinal Rode. Poleg reševanja problemov v občini so organizatorji poskrbeli tudi za glasbo in ples. Ob prijetnih zvokih Suške bande in dua Peti as so se zavrteli tudi najmlajši iz rečiškega vrtca in osnovne šole. Nedeljsko popoldne pred občino je tako minilo v prijetni zabavi in smehu. Marija Šukalo -B i* !f A— O moj Bog, o brat France, zdaj resnično žal mi je, da sem zgrešil naložbe vse na Zvonovih ena, dve. (Foto: Marija Sukalo) VINARSKA V SOLCAVI 11 ocmun Uspešni pri reševanju problemov . - o m s£f J 1 J.Š 5 Pustna sobota v Solčavi tudi letos ni minila brez zabavno-šaljive prireditve, ki so jo pripravili mladi vinarji iz Kulturnega društva Franc Herle in solčavske filcarke. Letos so z njo rešili marsikateri pereč problem v domačem kraju, na obisk pa je prišel sam predsednik vlade, saj so tokrat odprli Rinko. V poročilih Svet okrog Solčave A sta poročala Dejan Pejan in Matija Gauvija. Tako iz studia kot s terena sta razkrila probleme z razkopavanjem Medice in predstavila novi policijski zakon. Z njim naj bi po novem vozniki lahko imeli v krvi več kot 0,9 promila alkohola v krvi, kar je manj, pa je že škodno. Na področju znanosti so lahko obiskovalci videli reakcijo trka solčavskega protona in ljubenskega elektrona, v športni rubriki pa novo olimpijsko disciplino štacunski biatlon. Solčavske talente so ocenjevali Branko Čakamišmaš, Lucija Včmvina in Branko Kaslc, ki pa niso imeli lahkega dela, saj ob številnih nastopajočih niso bili zadovoljni z videnim. Sprehod od gostilne do gostilne v kroniki so opravile glasbene skupine. Pri tem so razkrile marsikatero napako tako njihovih lastnikov kot zaposlenih. Tako so mladi solčavski vinarji v Zadružnik uspeli privabiti staro in mlado iz domačega kraja ter jim pripraviti program, s katerim so opomnili na napake, ki so se pripetile skozi preteklo leto. Marija Šukalo K'dar je v Solčavi poplava, se lahko zgodi tudi mornarica prava. (Foto: Marija Sukalo) Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Zgodovina in narodopisje Pripovedi iz naših krajeu (10) C Piše: Aleksander Videčnik KAKO JE NASTALA IGLA Ko so pri nas še živeli velikani, je eden od njih bival na Raduhi. Med Lučami in Solčavo je hodil po vrhovih visokih hribov. Ni bil vesel, saj ni imel več žene. Jedel je pečene jelene, pil pa Savinjo. Končno je le dobil spet ženo; bila je višja od vrhov visokih smrek, pa mu je kljub temu segala le do ramen. Kadar mu je prala hlače, pravijo, je tri dni in noči tekla umazana voda skozi Luče. Srajce ni potreboval, saj so ga grele goste dlake, s katerimi je bil poraščen po vsem telesu. Toda tudi velikani se starajo. Ko ga je le pričelo mraziti, je prosil ženo, naj mu sešije srajco. Pa ni imela igle, da bi mu jo lahko sešila. Velikan je z vrha Raduhe odlomil veliko koničasto skalo, jo obgrizel, da je bila podobna igli, in jo prinesel ženi, ta pa je pridno nabirala vitice srobota, da je stkala platno za srajco. Marljivo je delala, ko jo je doletela nesreča: z vrha Raduhe se je odtrgala velikanska skala in jo pokopala pod seboj. Velikan je hudo žaloval in ves divji vrgel iglo v dolino. Ob Savinji se je skala zapičila v zemljo. Tako je nastala Igla. Velikan je od tedaj žaloval v neki zijavki. Ko je pil vodo, jo je v studencu ob cesti zmanjkalo. Od tedaj se imenuje studenec »presihajoči«, saj je voda v njem le občasno. ČRNI BIK Solčavani so bili od nekdaj ponosni ljudje. Vedno so dobro gospodarili. Kmetije so dajale prebivalcem varen kruh, čeprav so v strmih legah obdelovali zemljo. Nekoč so se domislili, da bi kupili bika, kakršnega nimajo nikjer drugje. Zbrali so se na posvet in izbrali župana, da pojde v Celje na sejem in kupi bika. Res ga je kupil, lepo rejenega in krepkega plemenjaka, toda bil je črne barve. Ko se je vračal domov, so se mu Lučani gromko smejali, ko je vodil mimo vasi črnega bika. V Solčavi so se ljudje hitro zbrali, da vidijo bika, kakršnega nimajo nikjer drugje. Župan jim je dejal, da je kupil, kar so mu naročili. Toda že so bili pomisleki. Mežnar je menil, da bo bik za nesrečo kraju in ljudem, saj je črn kot sam vrag. Pomenkovali so se, kaj zdaj storiti, da bi odvrnili nesrečo. Sklenili so bika oprati, pa bo! Ubogo žival so odvlekli v Savinjo in jo krtačili na vse pretege, tako da je milnica že pobelila vodo. Črna barva pa je še vedno ostala. Ko so za dogodek izvedeli Lučani, so se hudo norčevali iz Solčavanov: »Hej, Solčavani so modrijani! V Savinji so prali črnega bika, domov pa odgnali - spet črnega bika.« Solčavani pa so vedeli, da so Lučani pili penasto vodo Savinje. Vrnili so jim milo za drago: »Hej, vsi Lučani so bili pijani, s Savinjo so sirotko pili pa se tredili ...« Od tedaj pa do danes se glede sosedske ljubezni med Lučani in Solčavani ni kaj dosti spremenilo. DEKLICA SIROTICA Nekoč je v kraju pod Raduho živel zelo pogolten kmet. Bogat je bil, pa vseeno je grabil, da se je ljudem priskutil. Bogastvo je bilo zanj vse, kar je poznal. Dekle in hlapci, ki so delali pri njem, niso imeli kaj prida znosnega življenja. Tudi mala deklica, pastirica ne. Delala je le za hlebček kruha ves dan. Ko je nekega dne na paši izgubila ovčko, jo je gospodar grobo nagnal v noč, da bi jo poiskala. Jokaje je klicala ovčko in tekala v temni noči po pašnikih. V grmu se je od njenega joka zbudila ptičica, ki ji je zapela, da ovce ne bo več našla, ker jo je požrl hudobni medved. Deklica je v obupu še huje jokala, saj se je bala gospodarja. Njeno tarnanje so slišali palčki, ki so bivali v globokih jamah planine. Potolažili so deklico in ji ponudili, da pase njihove ovčke, ki so bile majhne kot mehurčki. Pastirica je pasla in pasla, sonce pa ni nikakor zašlo. Bila je utrujena in je vprašala palčke: »Kdaj bo zašlo sonce, da bom šla k počitku?« Palčki so se smejali in ji povedali, da pri njih ni sončka. Svetlobo, ki je pri njih, daje zaklad, ki ga imajo. Samo zlato in srebro je v njem, so ji pojasnili. Deklica je zaspala tako trdno, da se ni mogla prebuditi. Palčki so jo budili in prosili, naj odžene ovce na pašo, saj že beketajo od same lakote. Deklica je vprašala, zakaj jo budijo, saj vendar še ni lune. Palčki pa so ji odvrnili: »Tudi lune pri nas ni, srebrni sij pa lesk srebra v zakladu.« Dolgo je pastirica služila pri dobrih palčkih, po sedmih letih pa je prosila, da ji omogočijo pri- ti nazaj na zemljo, dali so ji veliko dragocenosti, da jih je komaj nosila v predpasniku. Ko je njen nekdanji gospodar izvedel za bogastvo, ki ga je dobila deklica, je dejal: »Če so palčki dali srebro in zlato tej zanikrni pastirici, ga bodo dali tudi meni, ki sem mogočen.« Ko se je podal proti Raduhi, ga je raztrgal veliki medved, saj se ga palčki niso usmilili, ko je klical na pomoč. Deklica pa je živela še dolgo in srečno. KDO JE ZIDAL CERKEV? Ljudsko izročilo pravi, da so gradnjo v Koglah razdirali zli duhovi, morda sam vrag. Še danes pripovedujejo o skrivnostnih silah neznanega izvora. Toda nekateri predniki tamkajšnjih prebivalcev so drugače razlagali skrivnost, ki to pravzaprav ni bila. Najprej to, zakaj je cerkev opasana z verigo. Sveti Lenart je povsod upodobljen z okovi na rokah, torej je to zunanje opozorilo svetnika, ki je zavetnik ujetnikov in jetnikov. Drugi spet pripovedujejo, da je cerkev prizadel hud potres in so potem »okovali«, da ne bi razpadla. Slišati pa je tudi tole - veriga naj bi izvirala iz turških časov, nanjo pa so bili priklenjeni turški ujetniki. Verjetno pa je res le to, da veriga simbolizira jetništvo in zaščitnika jetnikov, svetega Lenarta. MENIHA V CERKVI Gornjegrajski benediktinski samostan so razpustili, menihi pa so se razbežali na vse strani, tudi po svetu. Dva od njih sta se zatekla v majhno sobico nad cerkveno ladjo in se dala zazidati, le majhno odprtino za prinašanje hrane so pustili. Kmetje so skrivoma hranili ujeta meniha. Še danes je vidna čumnata nad cerkvijo, lina pa je razbita. Če se je v njej res kdo skrival, je seveda vprašanje. Morda je tudi res, da sta se v omenjenem prostoru skrivala dva meniha, vendar je malo verjetno, da bi bila zazidana. Iščemo stare fotografije Na sliki so Radmirčani, vpoklicanci v avstrijsko vojsko (ajnrikerji). Fotografija nosi datum 10.5.1916, hrani pa jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 13 Nasveti, Organizacije Razen hiš cene nepremičnin v zadnjem četrtletju navzdol L mag. BORUT REPŠE, pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. Geodetska uprava Republike Slovenije je v februarju objavila poročilo o povprečnih cenah nepremičnin v Sloveniji v letu 2010. V tabeli so prikazani podatki, ki se nanašajo na našo regijo, ki jo GURS v svojih poročilih imenuje okolica Celja in Maribora. V tabeli so navedene povprečne cene za leta 2007-2010 ter podatki o poslih zadnjega četrtletja. Na ravni četrtletja velja, da so se razen hiš vse nepremičnine pocenile glede na povprečja v letih 20082009. Na ravni celotnega leta 2010 je stanje boljše, razen kmetijskih in gozdnih zemljišč so cene nepremičnih rahlo porasle. Pri hišah lahko opazimo, da se je število poslov dvignilo nad število iz najboljših let 2007 in 2008, pri čemer so ravni cen bližje tistim iz leta 2007, kot pa tistim najvišjim v letu 2008. Število poslov s stanovanji je s skoraj 500 posli ravno nekje med najboljšim letom 2007, ko se je v naši regiji prodalo skoraj 700 stanovanj, ter najslabšimi letom 2009, ko se je prodalo le dobrih 300 stanovanj. Opazimo lahko, da kakšnih hudih razprodaj stanovanj v naši regiji ni bilo. Število poslov s stavbnimi zemljišči se je ponovno znižalo in je na ravni 250 poslov letno, kar je približno polovica, kot je bilo v najboljših letih 2007 in 2008, ko je lastnika zamenjalo več kot 500 stavbnih zemljišč. Kljub temu da je povprečna cena v letu 2010 višja kot v letu 2009, zadnji kvartal s ponovnim padcem na 40 eur/m2 ne kaže na kakšen hud optimizem pri investitorjih. Ponovno je upadlo tudi število poslov s kmetijskimi zemljišči, ki ne dosega niti polovice obsega poslov iz najboljših let. Če so v najboljših časih kmetijska zemljišča dosegla skoraj 1,9 eur/m2, so se v letu 2010 posli sklepali po cenah nižjih od 1,5 eur/m2. Promet z gozdnimi zemljišči ni upadel tako zelo kot pri stavbnih in kmetijskih zemljiščih. Z 208 posli v letu 2010 je le kakšnih 10 odstotkov nižji kot v najboljših letih. Vidimo lahko tudi, da povprečna vrednost po letih precej niha. Na ravni let so bila najdražja v letu 2007, ko so presegala 0,7 eur/m2, najcenejša pa v letu 2008, ko so se posli v povprečju sklepali po 0,55 eur/m2. Še bolj so zanimiva nihanja cen na ravni četrtletij, tako so gozdovi najvišje cene dosegali v prvem četrtletju lanskega leta (0,74 eur/m2), najnižje pa tudi v zadnjem četrtletju, in sicer komaj 0,52 eur/m2. Število prodanih nepremičnin in njihovih vrednosti 2007 2008 2009 2010/4 2010 HISE St poslov 338 298 238 85 354 Vrednost (eur) 104.000 110.360 103.672 105.374 105.342 STANOVANJA St. poslov 693 457 333 131 478 Vrednost (eur/m2) 940 1.192 1.174 1.157 1.180 STAVBNA Z. St poslov 542 495 252 62 247 Vrednost (eur/m2) 41 43 40 40 42 KMETIJSKA Z, St. poslov 393 380 216 36 183 Vrednost (eur/m2) 1,29 1,65 1,72 1,49 1,46 GOZDNA Z. St. poslov 230 226 182 55 208 Vrednost (eur/m2) 0,72 0,55 0,63 0,52 0,62 Vir: GURS ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB GORNJI GRAD Ocenili delo in potrdili načrte za leto 2011 Člani Združenja borcev za vrednote NOB v Gornjem Gradu so se 26. februarja v velikem številu zbrali na rednem letnem občnem zboru. Združenje, ki vključuje tudi člane iz Nove Štifte, šteje 66 članov, kar je enako kot v preteklem letu. Članstvo aktivnih udeležencev NOB se zmanjšuje, zato bodo delali na pomlajevanju članstva. V gornjegrajski borčevski organizaciji pravijo, da ideja in vedenje o pridobitvah NOB ne smeta zatoniti v pozabo. Dobro sodelujejo z Osnovno šolo Gornji Grad, teže pa najdejo stik z odraščajočo mladino, je poudaril predsednik Stane Rojten. Lansko leto se je nekaj članov udeležilo žalnih slovesnosti v koncentracijskem taborišču Mauthausen. Gornjegrajski osnovnošolci so na komemoraci-ji ob slovenskem spomeniku izvedli kulturni program. Člani ZZB so lansko leto obiskali tudi pokopališče v Gradcu, pri spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona priredili žalno svečanost, se poklonili Frankolovskim žrtvam, udeležili so se spominskih slovesnosti na Šipku, Graški Gori, Čre-ti in Dobrniču. Ob dnevu spomina na mrtve so priredili žalno slovesnost pri spomenikih v Gornjem Gradu in Novi Štifti. Prireditev na Menini planini je prerasla lokalne okvire in postala regijska. Zahtevala je mnogo organizacijskih aktivnosti, tako krajevne organizacije kot Občine Gornji Grad. Stane Rojten je predložil plan dela za leto 2011. Med drugim je v načrtu obisk Begunj, Drage in Podlju-belja, predvsem pa bo ogromno časa in truda zahtevala spominska slovesnost na Menini planini. Posebna skrb je stalno posvečena urejanju spominskih obeležij in obiskom nepokretnih članov. Udeležence občnega zbora sta pozdravila tudi župan Stanko Ogradi in predsednik območnega združenja borcev Jože Rakun. Oba sta prisotnim namenila nekaj lepih in vzpodbudnih besed ter pohvalila preteklo delo. KM V gornjegrajski borčevski organizaciji pravijo, da ideja in vedenje o pridobitvah NOB ne smeta zatoniti v pozabo. (Foto: KM) 14 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Nasveti, Ljudje in dogodki Spomladansko obrezovanje okrasnih rastlin DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo V spomladanskem času je pomembna in zanimiva tema obrezovanje. Slej ko prej vsaka rastlina potrebuje določeno rez. Poznamo: rez ob sajenju, gojitveno, vzdrževalno in pomlajevalno rez. V urbanem okolju je redno obrezovanje nujno potrebno. Najbolj ugoden čas za to je konec zime, preden brsti odženejo. V tem času je hidrostatični pritisk v drevesu večji od atmosferskega in to povzroči solzenje olesene-lih rastlin. Solzenje prepreči napad mikrobov. Prav tako se v tem času hitreje tvori kalus. Kasneje, ko brsti odženejo, je energija usmerjenja odstranimo poganjke do tal. Tudi pomlajevanje se opravi pred začetkom rasti. Grm požene nato iz osnove, vendar cveti šele prihodnje leto. To rez izvajamo v primeru, ko grmi že močno olesenijo. Rez se dobro obnese pri budlejah, forzici-ji, ligustru, medvejkah, petoprstni-ku, kosteničevju, hortenzijah in še nekaterih grmovnicah. Sneg pogosto polomi grme, tiste rane premažemo s cepilno smolo. Grmovnice, ki cvetijo zgodaj spomladi, obrezujemo ob koncu cvetenja. So grmi, ki ne potrebujejo skoraj nobene rezi, z leti razvijejo lepo obliko (Viburnum, Rhododendron, Hamamelis, Magnolia). Pri teh odstranjujemo samo bolne, poškodovane, poze-ble in suhe veje. DREVJE Pri drevescu pustimo sprva več vej, saj ga tako zaščitimo pred žgočim soncem, pa še zbor ogrodnih vej je kasneje lažji. Ta- v rast, manj v celjenje ran. Najprej odstranimo bolne, poškodovane in suhe veje - s tem preprečimo širjenje bolezni in škodljivcev na zdrave dele rastlin. Zdrave veje odstranjujemo za boljšo osvetljenost in pre-zračenost krošnje. GRMOVNICE ... ... obrezujemo ob koncu februarja in v mesecu marcu. To velja predvsem za okrasne grmičke, ki cvetijo po 15. juniju. Z redčenjem izboljšamo tudi cvetenje. Pred pri-četkom rasti vsako pomlad odstranimo približno tretjino starega lesa in s tem spodbudimo novo rast. Nekaterim lahko s pomlajevanjem ganjke prikrajšamo na višino 30 -60 cm. S tem spodbudimo rast številnim šibkejšim poganjkom. Omejimo višino rasti in dosežemo vsakoletno cvetenje. VRTNICE Za vrtnice je zelo pomembno pravilno obrezovanje. Samo ta- ko lahko ostanejo zdrave in bujno cvetoče več let. Spomladi, ko mine nevarnost pozeb, mladike odgrne-mo, jih obrežemo na 25 cm pri tem odstranimo odmrli les. Vzpe-njavkam odstranimo le tiste poganjke, ki jih je poškodoval sneg in mraz. Vse veje, ki smo jih porezali, sežgemo. koj lahko odstranimo veje, ki so pod ostrim kotom. Pri tem moramo biti pazljivi, da se drevo razvije le v eno deblo, to pa mora biti lepo pretegnjeno skozi celotno krošnjo. PREKROVNE RASTLINE Pri njih nas zanima videz celotne površine in ne le videz posamezne rastline. Nekatere slabo prenesejo rez na star les, zato jih obrezujemo vsako leto (Erica, Calluna, Hypericum). Druge vsakih nekaj let (Cotoneaster, Lonicera, Maho-nia, Potentila, Vinca), nekaterih pa sploh ni treba (Pachysandra). Po- J äfiäsjj^Jiä POZBJDON Tl tll/.bM Zadruga inozirje Izlet za naročnike Savinjskih novic v soboto, 7. maja 2011 BISTRICA OB ZILJI - BELJAŠKA ALPSKA CESTA -VRBSKOJEZERO Na avtobusu je prostora le še za nekaj srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na nagradna vprašanja. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori na vprašanje Katerega leta so Savinjske novice postale tednik (leta 2001) smo izžrebali Rudolfa Sverca, Lesarska cesta 47, Nazarje. Z nekaj sreče lahko potujete z nami tudi vi! Odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu in ga pošljite najkasneje do torka, 15. marca 2011, na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali naročnika SN, ki mg za izlet ne bo treba odšteti niti centa! y Nagradno vprašanje KUPON ŠT. 4 Obkrožite en odgovor. Od katerega leta dalje je uredništvo Savinjskih novic v Nazarjah? a)1982 b)1992 c) 2002 Ime in priimek: Moj naslov: Tel./GSM:_ izpolnjen kuponček nalepile na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 115) Oglasi + VETERINA Mozirje VETERINA MOZIRJE d.o.o. Cesta na Lepo Njivo 10 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-02-20 Na podlagi desetega odstavka 6. člena, drugega odstavka 18. člena in drugega odstavka 20. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (UL.RS., št. 93 / 05) in prve točke 7. člena, ter 10. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline - Rabies (Lyssa) (UL.RS.,št. 139/ 2006 in spremembe UL.RS., št.67 / 2007) razpisujemo REDNO LETNO PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI Imetnik psa, mora zagotoviti cepljenje psa proti steklini, ko le ta dopolni tri mesece starosti. Ostali psi morajo biti obvezno cepljeni proti steklini enkrat letno. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Psi morajo biti najpozneje ob cepljenju stekline označeni z mikročipom in registrirani, prav tako pa dobijo EU potni list ter sredstvo za odpravljanje notranjih zajedalcev. Upravna taksa, veterinarska storitev in DDV znašajo ob skupnem cepljenju 34,89 €. RAZPORED CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI 2011: 1. PONEDELJEK , 14.03.2011 07 : 30 LJUBNO - NA FORŠTU 08 : 30 SAVINA 4 - PRI GOLOBU 09 : 00 SAVINA 5 - PRI TONU 09 : 30 LJUBNO PRI KEGLJIŠČU 10 : 00 PRIMOŽ - GORSKA PUSTOTA 11 : 00 KONJSKI VRH - PRI BRCLOVNIKU 12 : 00 STRUGE - PRI GOSTILNI 13 : 00 LJUBNO - LOVSKI DOM 13 : 45 RADMIRJE - PRI ŠETEJ 14 : 30 TER 60 - PRI IVANIČNIK 15 : 00 LJUBNO - PROD PRI GRUDNIKI 15 : 30 LJUBIJA - NA VETERINARSKI POSTAJI 2. TOREK, 15.03.2011 07 : 00 VIMPASLE - PRI TLAKERJU 07 : 45 POLJANE - ŽERONICE 08 : 45 REČICA - PRI ZADRUGI 10 : 00 VARPOLJE - ŽUNTARJEV MLIN 10 : 45 ŠETJANŽ - PRI RAKUN KRISTINI, ŠENTJANŽ 5 11 : 15 ŠENTJANŽ 29 - PRI BRŠNAKU 11 : 45 GRUŠOVLJE - PRI KOLENCU 12 : 30 OKONINA - PRI GASILNEM DOMU 13 : 00 SP. REČICA - PRI VAGI , KOMUNALA 13 : 30 DOL - SUHA - PRI RBETU 14 : 00 ŽEKOVEC - PRI BELEJ 14 : 30 MOZIRJE - PRI STARI OBČINI 3. SREDA, 16.03.2011 07: 00 PRIMOŽ - PRI JERAJU - BUKOVJE 08 : 00 RADUHA - PRI DRSTVENŠKU 09 : 00 LUČE - PRI ZADRUŽNEM DOMU 10 : 30 SOLČAVA - PRI ZADRUŽNEM DOMU 12 : 00 PODVOLOVLJEK - PRI PODPEČNIKU 13 : 00 RADUHA - PRI PODVEJNKU Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 13 30 RADUHA - PRI TEVČU 14 : 00 STRMEC - PRI MIKLAVCU 14 : 30 STRMEC - PRI SP. MOŽICU NA OVINKU 15 00 BREZJE - NA BRDU PRI ROGLU 4. ČETRTEK, 17.03.2011 06 : 30 OTOK - PRI MATAROŽNIK 07 : 30 NOVA ŠTIFTA - PRI PAVELNU 08 : 30 NOVA ŠTIFTA - PRI ZADRUGI 09 : 30 LENART - PRI SP. KOSU 10 00 LENART - NA PODMIRJU 11 : 00 GORNJI GRAD - AVTOBUSNA POSTAJA 12 : 00 SP.TRG - PRI KOLENCU - kozolec 12 : 30 KROPA - PRI FRICELJNU 13 00 BOČNA - PRI ZADRUGI 13 45 DEVCE - PRI RIHTERJU 14 : 30 FLORJAN - PRI ZAVRŠKI KAPELI - BRUNARICA 15 30 NAZARJE - PRI GASILNEM DOMU 5. PETEK, 18.03.2011 07 : 30 ŽLABOR - PRI MLINARJU 08 : 00 KOKARJE - PRI FLERETU 08 : 30 LAČJA VAS - GASILSKI DOM 09 : 00 PUSTO POLJE - PRI CAJNERJU 10 00 - 11: 00 ŠMARTNO OB DRETI - PRI ZADRUGI 11 : 30 ZG. POBREŽJE - PRI BITENCU 11 : 40 SP. POBREŽJE - PRI FLERETU 12 : 00 TRNOVEC - PRI KRANČIČU 13 00 PRIHOVA - PRI UNOVTU 13 30 BREZJE - NA VRHEH PRI HUDOBREZNIKU 6. SOBOTA, 19.03.2011 07 : 00 - 08 : 30 LJUBIJA - VETERINARSKA POSTAJA 09 : 00 LOKE - PRI LEVCU 10 00 LEPA NJIVA - PRI JOŽU 10 45 RŽIŠE - PRI KOROŠCU 11 : 30 GNEČ - ŠPORTNO IGRIŠČE 12 : 30 TRNAVČE PRI PEČNIKU 13 15 JAZBINE 14 : 00 ŠMIHEL PRI GOSTILNI PSE PRIVEDITE NA KATEROKOLI MESTO CEPLJENJA. PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESETE VABILO IN EVROPSKI POTNI LIST ALI EVIDENČNI KARTON O CEPLJENJIH IN ZNAČKO, ČE JO PES IMA. BREZ POTREBNIH DOKUMENTOV ŽIVAL NE BO CEPLJENA. PSE MORAJO CEPITI TUDI LASTNIKI PSOV, KI NISO DOBILI OBVESTILA VABLJENI STE TUDI NA CEPLJENJE VAŠIH ŽIVALI V PRENOVLJENI AMBULANTI VSAK DAN, OD 07.00 DO 11.00 URE DOPOLDAN IN POPOLDNE, OD 16.00 DO 17.00 URE, NA VETERINARSKI POSTAJI V MOZIRJU. PRIPOROČAMO VAM, DA POSKRBITE ZA ZDRAVJE VAŠIH ŽIVALI TUDI Z OSTALIMI PREVENTIVNIMI UKREPI: - cepljenje psov proti kužnim boleznim (parvovlroza, pasja kuga, nalezljivi hepatitis, leptospiroza, parvoviroza, coronavirusna infekcija). - redno odpravljanje zajedalcev (vsaj trikrat letno) - cepljenje mačk proti steklini in kužnim boleznim (kužni nahod, mačja kuga, mačja levkemija). Direktor JOŽE PODMENINŠEK, dr.vet.med. Ljudje in dogodki, Čestitke PUSTNE NORČIJE PO DOLINI Čas mask, krofov in norčavosti Na pustno nedeljo so si številni nadeli maske in se za en dan spremenili v nekoga drugega. Pustna rajanja so še posebej navdušila najmlajše, ki so se na ta dan spremenili v pravljična bitja, akcijske junake ali živali. V Radmirju so tako člani gasilskega društva na pobudo Julije Poličnik s finančno podporo Občine Ljubno organizirali dobro obiskano pustovanje. Gornji Grad je obiskala Alenka Kolman in pripravila pravo gusarsko zabavo s pirati in gusarsko ladjo. Dogodek so pripravili člani turističnega društva in Združenja za razvoj otroka. Tudi na Rečici je letos v organizaciji turističnega društva potekalo pustno rajanje za mlado in staro. Športno dvorano Nazarje so kot vsako leto napolnile pustne šeme vseh barv in velikosti, veselo zabavo z igrami, srečelovom in prigrizkom je organiziralo tamkajšnje turistično društvo. Tradicionalna otroška maškara-da je potekala tudi v Mozirju. V prireditveni šotor na sejmišču se je zgrnila množica otrok, ki tokrat niso bili nič kaj podobni svojim star- šem. Z ribičem Pepetom in skupino Malibu so rajali dolgo v nedeljski popoldan, ob tem pa izživeli sanje, ki se jim porajajo ob ogledu različnih risank. Pravljični in risani junaki ter kopica živalic so prireditveni prostor zapustili vidno utrujeni od silnega poskakovanja, rajanja in prepevanja. Štefka Sem, Benjamin Kanjir Nazarskim maskaram je turistično društvo pripravilo številne zabavne igre, ki so nasmejale mlado in staro. (Foto: Tatiana Golob) V Mozirju so otroci z ribičem Pepetom in skupino Malibu rajali dolgo v nedeljski popoldan. (Foto: Benjamin Kanjir) m m^.i r iiv^^ffl ime iK^re.B ^k Savinjskenovicešt.10, 11. marec 2011 Ljudje in dogodki, Ej, Čestitke, Oglasi OSNOVNA SOLA MOZIRJE na Reki V soboto, 26. februarja, smo učenci 5. razreda OŠ Mozirje odšli na Reški karneval. Naša prva postaja je bila OŠ Podmurvice, na kateri so nas sprejeli prijazni hipiji. Ti so nas peljali v svojo učilnico, v kateri so nas postregli s fritulami (miške po slovensko) in čajem. Ko smo se posladkali z njihovimi dobrotami, smo čebele in hipiji skupaj odšli na karneval. Tam smo se z njimi razšli in čakali na svojo predstavitev. Zgodilo se je nepričakovano. Rože so »napadle« čebele, a na koncu smo se začeli pogovarjati. Jezik nam je sprva delal nekaj težav, vendar smo ugotovili, da je med slovenščino in hrvaščino le nekaj razlik. Kmalu smo se morali posloviti od rož in oditi na povorko. Sprehodili smo se po zelo lepo pustno okrašeni Reki. Povorko smo končali v šotoru, se malo pozabavali in bili postreženi s krofi in sokom. Nato smo odšli nazaj do šole, se osvobodili kostumov in odšli domov. Vožnja z avtobusom pa ima svoje čare. Zelo zanimivo je bilo videti tuje šolarje in povorko. Vsi si še želimo takšne dogodivščine. Itak! Janez Dolinšek, 5. a Mozirske čebele pred Osnovno šolo Podmurvice Dezumi telefon: S 041 227 1331 8 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki FLAVTISTKA EVA-NINA KOZMUS Evrovizijska zmagovalka na nazarskem odru V petek, 18. marca, bo ob 19. uri v domu kulture v Nazarjah koncert, na katerem bo nastopila mlada, a izjemno nadarjena flavtistka Eva-Nina Kozmus. Leta 1994 rojena glasbenica je posegla po najvidnejših priznanjih s področja glasbe za flavto. Še posebej je odmeval njen lanskoletni uspeh, ko je zmagala na prestižnem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki 2010 na Dunaju in tako postala edina slovenska evrovizijska zmagovalka. Uspehi niso prišli sami od sebe, saj je Eva-Nina začela s šolanjem na Glasbeni šoli Žalec že pri petih letih. »Nekaj mesecev sem igrala violino, ko pa sem na koncertu videla in slišala flavto, je bilo to to,« pravi Kozmusova. Kmalu je šola- nje nadaljevala na celjski glasbeni šoli, nato pa kar v dveh letih namesto v štirih zaključila Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Zdaj študira v tujini. Vse njene vrhunske uspehe bi bilo težko našteti. Kjer koli se je pojavila na tekmovanjih tako doma kot v tujini, povsod je pobirala najvišja priznanja in nagrade. Kot solistka je sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s simfoničnim orkestrom SSE South East Europe, sodelovala je s CEI-youth orchestra. Udeleževala se je mednarodnih mojstrskih tečajev in poletnih šol. Nekaj od tega bogatega znanja in obsežnega repertoarja bo predstavila tudi občinstvu v Nazarjah. Marija Lebar Eva-Nina Kozmus bo nastopila 18. marca v domu kulture v Nazarjah. PLANINSKI VEČER Z ALENKO TAVČER Doživetje polarnega kroga Planinsko društvo Nazarje je s predavanjem o Skandinaviji zaključilo z letošnjimi planinskimi večeri. Alenka Tavčer se je tja odpravila s Planinskim društvom Polet iz Šentruperta in na potovanju z avtobusom preživela 18 dni. V tem času so prepotovali več kot deset tisoč kilometrov in obiskali vse države skandinavskega polotoka. Program dvajsetčlanske ekipe je obsegal zanimive oglede mest in znamenitosti, kuhanje in spanje pa so Alenka Tavčer je predstavila potovanje po Skandinaviji. (Foto: Marija Šukalo) OSNOVNA ŠOLA NAZARJE ne januarja pa sonca sploh ni. »Vrhunec našega popotovanja je bil vzpon na ledenik Galdhopingen na 2.469 metrih nadmorske višine, ki leži v gorskem področju Jotunhei-men, kar pomeni v prevodu dom velikanov. Težko je z besedami pričarati lepoto teh gora, vsak jo je doživljal po svoje. Vrhovi, led, sneg, jezera, slapovi ... Pogled na vsako od teh stvari je bil enkraten in neponovljiv. Potrebno ga je le doživeti,« je med drugim izpostavila Tavčerjeva, ki se letos podaja na Velebit in v Črno goro. A tokrat ne kot popotnica, temveč kot vodnica skupine. Marija Šukalo Z vlakom na pot Tudi v letošnjem šolskem letu smo učenci OŠ Nazarje sodelovali na Evropskem tednu mobilnosti in z veseljem izkoristili nagradno vožnjo z vlakom. Najprej smo se na pot odpravili učenci od 7. do 9. razreda - imeli smo kulturni dan v Mariboru. V sredo, 1. februarja, smo se iz Šmartnega ob Paki z vlakom odpeljali do Celja, kjer smo prestopili na vlak za Maribor. V tem lepem obdravskem mestu nas je pozdravil g. podžupan in nas izročil v varstvo dveh vodičev, ki sta nam predstavila pestrost Maribora. Sledil je ogled baletne predstave Giselle. Po predstavi smo imeli še nekaj prostega časa in potem je bilo prav prijetno sesti v tople ku-peje vlaka, ki nas je odpeljal nazaj proti domu. Med zimskimi počitnicami pa so se na izlet odpravili še šestošolci, ki so si izbrali kopanje v Laškem. Pričarali so si občutek poletja, medtem ko je bila zunaj hladna sivina. Pravijo, da jim je bila všeč tudi vožnja z vlakom, še posebej, ker je v kupejih dovolj prostora za smeh, igro in tudi za prigrizek. Trditev, da so uslužbenci na vlaku in železnici zelo prijazni, pa lahko potrdim tudi sama. Marta Šporin, ŠNO OŠ Nazarje organizirali kar na avtobusu. »Zagotovo je bil eden posebnih dosežkov našega popotovanja pohod na Nordkapp, najsevernejšo točko celinske Evrope. ... Tam smo nalepili nalepko PD Polet Šen-trupert, se slikali in nazdravili s pe-nino,« je z navdušenjem razlagala Tavčerjeva ter poudarila, da so kar štiri dni bivali v polarnem krogu, kjer domačini vidijo polnočno sonce od druge polovice maja do konca julija, od konca novembra do sredi- Nazarski osnovnošolci čakajo na vlak. (Foto: Ksenija Fanrich) Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen. John Bellers Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 19 Organizacije PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Gasilski dom V soboto, 26. februarja, so se okoninski prostovoljni gasilci zbrali na rednem letnem občnem zboru. Poročilo predsednika Franca Fri-clja je vzpodbudno, saj so realizirali planirane naloge, drušlvo pa je poslovalo finančno pozitivno. Poleg rednega udeleževanja sej, vaj, usposabljanj in intervencij so se aprila udeležili čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, avgusta je zaživelo otroško igrišče, v oktobru je bil organiziran pregled gasilnikov in pridružitev krvodajalski akciji. Sejna soba je sedaj opremljena tudi s pultom in radijsko postajo. Na zboru so obravnavali problematiko odpovedi uporabe prostorov društvu podeželskih žena Toplica. PGD Okonina je že od leta 1947 dalje popolni lastnik zemljišča in gasilskega doma. Leta 2001 je dalo društvu Toplica soglasje za uporabo prostorov v domu. Kasneje bila ponujena nova pogodba k souporabi prostorov brez najemnine s sofinanciranjem obratovalnih stroškov, vendar se društvo Toplica ni udeležilo podpisa pogodbe, niti je po besedah predsednika Fri-clja ni imelo namena podpisati. Posledično je upravni odbor gasilskega društva sklenil, da prekine last gasilcev Franc Fricelj je poudaril, da je gasilski dom v lasti društva že od leta 1947. (Foto: KE) sodelovanje z društvom Toplica in zahteval, da se izseli iz prostorov, vendar se je zapletlo in primorani so bili uporabiti pravna sredstva ter zadevo predati sodišču. Po besedah župana Franja Naraločnika je gasilski dom last gasilcev in je namenjen za vse javne prireditve v Okonini. Katja Ermenc Zadnjo februarsko nedeljo so prostovoljni gasilci iz Gornjega Grada pripravili že 128 občni zbor. Predsednik društva Drago Fale je pohvalil mladi rod gasilcev, ki je društvo uspešno zastopal na mnogih tekmovanjih. Poveljnik Jakob Filač mlajši pa je pohvalil operativce in ostale, ki so sodelovali pri gašenju najhujšega požara v zadnjih letih na njihovem območju. Preko trideset članov se je ob pomoči gasilcev iz šestih drugih društev trudilo, da so pogasili požar na gospodarskem poslopju pri Jakopcu in pred ognjem ubranili hišo poleg poslopja. Po požaru so številni člani opravili ogromno število prostovoljnih ur pri odstranjevanju posledic požara in pomagali pri gradnji novega poslopja. Vsem tem se je Filač še posebej zahvalil. Poleg te so gasilci opravili še nekaj manjših intervencij. Preko poletja so mnogokrat priskočili na pomoč tudi z dovozom pitne vode gospodinjstvom in opravljanjem redar-stva na prireditvah v občini. Občinski poveljnik Igor Čeplak je pohvalil hitro in dobro ukrepanje ob hudem požaru in dodal, da se je v tem primeru pokazalo, kako po- Društvu prostovoljnih lučkih gasilcev se je v lanskem letu pridružilo trinajst novih članov, tako se je članstvo povzpelo na številko 191. Predsednik Anton Pečovnik je pohvalil delo komisij. (Foto: MŠ) Predsednik društva Anton Pečov-nik je pohvalil delo vseh komisij, le veteranov jim manjka, da bi sestavili ekipo za tekmovanja. Omenil je, da je bilo preteklo leto, kar se tiče požarov v naravi, objektih in naravnih nesrečah, dokaj mirno. Ker so pretekla leta veliko vlagali v opre- membne so skupne vaje. Še posebej je pohvalil poveljnika Filača za strokovno vodenje intervencije. Tudi trud preko 70 članov, ki so sodelovali ob poplavah in opravili preko 450 ur dela, ni ostal neopažen. V imenu Gasilske zveze Slovenije je društvo prejelo priznanje, ki jim ga je podelil poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric. Slednji je spregovoril o novih pravilih gasilske službe. Župan Stanko Ogradi je omenil, da bo občina pomagala po svojih močeh pri nameravanem nakupu novega vozila in ureditvi garaže. Podeljena so bila številna priznanja za dolgoletno delo v društvu in napredovanje v čin. Štefka Sem mo in vozila, večjih investicij v zadnjem letu ni bilo, se pa pripravljajo na nakup poveljniškega vozila. Poveljnik Tomaž Funtek je čestital smučarski gasilski ekipi Luč, ki je februarja na Golteh med 184 prijavljenimi gasilci SAŠA regije ekipno v veleslalomu dosegla prvo mesto. Lani so posredovali pri enem požaru, marca, ko je zagorelo v silosu mizarstva Melu. V oktobru so izvedli dve požarni vaji. Prva skupna vaja je potekala v Kamniški Bistrici, kjer je šlo za požar planinskega doma. Na vaji je sodelovalo sedem prostovoljnih gasilskih društev: Luče, Kamnik mesto, Jezersko, Gozd, Kamniška Bistrica, Tu-njice in Šenturška Gora. Na vaji je sodelovalo 60 gasilcev z desetimi gasilskimi vozili. Druga vaja je potekala v tesarski delavnici v Krnici, sodelovalo je 15 gasilcev. Aktivni so bili tudi na področju izobraževanja in tekmovanj. Opravljenih je bilo 60 prevozov pitne vode. S strani Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline je občni zbor obiskal predsednik Janko Žuntar, ki je spregovoril o gasilskem prostovoljnem delu. Dolgoletnim članom so bila podeljena priznanja, prav tako napredovanja v čin, v društvo so sprejeli nove člane. Štefka Sem Poveljnik Jakob Filač ml. je prejel pohvalo za strokovno vodenje intervencije ob velikem požaru. (Foto: ŠS) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Lani uspešno ukrotili velik požar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUČE Začetek aktivnosti za nabavo poveljniškega vozila 20 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 C Šport, Oglasi SMUČANJE V MASKAH V LUCAH Od lučkih spajdermanov do Dejana Zavca Na pustno soboto so številna lučka društva stopila skupaj, kot se za tak velik praznik spodobi in z združenimi močmi organizirala šaljivo tekmo v pustnem veleslalomu. Na domačem smučišču Ma-dona di Puri je bilo vse v znamenju pusta. Smučišče je ob lepem in toplem vremenu postajalo kopališče, kar pa številnih zamaskiranih ljubiteljev smučanja sploh ni motilo ali pa se to za maskami ni videlo. Za dobro voljo in smeh je skrbel lokalni »klovn« Nejc Slapnik. ki spajdermeni, laške flaše, Dejan Zavec z nasprotnikom, lepo reje-ni okostnjak, kavbojci in drugi pu-stnaki, kar po besedah voditelja ni bilo še v nobenem filmu in je Luče postavilo v najnaprednejšo »ves« na svetu. Dobre volje in smeha tako na lučkem smučišču ni manjkalo, zadovoljni so bili vsi, najboljše maske so bile nagrajene z medaljami, posebno nagrado, ki so jo izžrebali med vsemi nastopajočimi pa je prejel Jan Dogaris, ki bo Dejan Zavec (levo) je ugnal veleslalomsko progo, da še danes leži tam, kjer jo je pustil. (Foto: Štefka Sem) Šaljivo tekmovanje začinjeno z pustnimi posebnostmi je privabilo maškare, ki so tekmovale v treh kategorijah, otroške in odrasle maske ter skupinska maska, kjer je morala skupna starost udeležencev v skupini šteti vsaj 100 let. Čas na smučarski progi ni bil tako pomemben, veliko pa je štel zunanji vtis. Odrasle maske so morale poleg smučanja dobro obvladati ravnotežje, saj je bila tekma začinjena z posebnimi pustnimi dodatki. Na smučišču so se tako pojavile ogrožene živalske vrste, luč- s starši preživel teden dni v apartmaju v Termah Čatež. Sodelovanje smučarskega kluba, smučarsko tekaškega, turističnega, planinskega, lovskega, gasilskega, športnega društva in upokojencev se je pri organizaciji izkazalo za odlično. Smučišče na koncu »vesi«, kot mu pravijo Lučani, je v kratkem času postalo priljubljeno, na njem se redno odvijajo tekmovanja, z združenimi močmi vseh društev postaja le-to priljubljeno zbirališče vseh krajanov. Štefka Sem Na osnovi 10. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 16/2011) in Letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2011 (Uradni list RS, št. 16/2011), Občina Rečica ob Savinji objavlja OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI REČICA OB SAVINJI ZA LETO 2011 1. Predmet javnega razpisa in višina razpisanih sredstev Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja programov športa v Občini Rečica ob Savinji v letu 2011 v skupni višini 15.636,00 evrov, kot sledi: Zap. št. Vsebina Višina sredstev (EUR) 1 Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa in niso vključeni v interesno dejavnost, ki jo financira Ministrstvo za šolstvo in šport: Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 636,00 2 Športna rekreacija 3.000,00 3 Kakovostni šport 1.800,00 4 Delovanje društev, športne zveze ter zavodov povezanih s športom na lokalni ravni 10.200,00 2. Upravičenci Upravičenci do sredstev iz naslova tega razpisa so izvajalci športnih programov iz 2. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 16/2011), ki izpolnjujejo pogoje, določene v 3. členu tega pravilnika. Financiranje se izvede skladno z merili, določenimi s tem pravilnikom. 3. Razpisni rok Rok za prijavo je do vključno 04.04.2011. 4. Vloge Vlogo je potrebno poslati na naslov: Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji, v zaprti ovojnici z označbo »Javni razpis - šport 2011« in s pripisom: »ne odpiraj«. 5. Obrazci in informacije Razpis v celoti je objavljen na oglasni deski Občine Rečica ob Savinji in na spletni strani http://www.obcina-recica.si/, kjer so objavljeni tudi Pravilnik o sofinanciranju programov športa v Občini Rečica ob Savinji, Letni program športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2011 in razpisna dokumentacija. Informacije se dobijo na Občini Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji in po telefonu: 03 839 18 30. Rečica ob Savinji, 08.03.2011 Občina Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 21 Šport, Zahvale V krošnji tiho zaječi, povesijo veje se do tal, vsak list vzdrhti, korenini največji se je čas končal, a drevo bo spet pognalo cvet, v spominu za mnogo let. ZAHVALA Tiho in mirno je za vedno zaspal dragi mož, oče, dedi, pradedi, brat, stric Jože POLAK iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki 2.3.1928 - 3.3.2011 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, poslovnim partnerjem in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali sveče in cvetje ter ga spremljali na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Jovanu Stuparju za vso požrtvovalnost in osebju ZD Šmartno ob Paki ter zdravnikom in osebju bolnišnice Topolšica. Iskrena hvala gospodu župniku Ivanu Napretu za opravljen pogreb in čudovit govor, PGD Paška vas za časten pogreb ter vsem ostalim gasilskim društvom, pogrebni službi Usar in praporščakom. Hvala Pihalnemu orkestru Zarja, pevcem Moškega in Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki. Hvala tudi g. Zimšku za lepe verze in g. Fužirju za lep poslovilni govor. Žalujoča žena Štefka, hčerka Mojca z družino, hčerka Jožica z družino, Tanja z družino, sestre Ivanka, Tilika, Lizika, Anica in brata Peter in Tina z družinami KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Tokrat usodna druga četrtina Po nizu dveh zaporednih domačih zmag so se nazarski košarkarji odpravili na gostovanje v Krško z upanjem na nadaljevanje niza. Nasproti jim je stalo moštvo Posavje, ki je bilo v prvem delu prvenstva boljše že v Nazarjah in tudi tokrat so imeli recept za zmago. GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Bolje so začeli gostujoči igralci, ki so dobili prvo četrtino. Sledila je slabo odigrana druga četrtina, ki je prinesla otipljivo vodstvo domačinom. V nadaljevanju tekme so le-ti nadzirali potek igre in imeli že 16 točk naskoka. Gostje se niso predali in dve minuti pred koncem tekme so znižali na samo štiri točke zaostanka. Za kaj več je bi- lo preveč izgubljenih žog v napadu, kar so domačini uspešno kaznovali izza črte prostih metov. Nazarčanom met ni stekel, strelsko pa je izstopal Valenčak, ki je dosegel 24 točk in bil nezgrešljiv pri prostih metih. Kljub porazu je vidno dobro delo trenerja Ruprehta, saj so njegovi varovanci igrali dobro v obrambi. Na voljo ima 13 igralcev, od katerih so trije iz mladinske selekcije kluba. Dobro delo z mladimi košarkarji v nazarskem klubu so potrdili pionirji do 14 let, ki so se po treh sezonah ponovno uvrstili v 1. ligo. Za ta uspeh so na kvalifikacijskem turnirju v Rogaški Slatini premagali bolj uveljavljene vrstnike iz Laškega. Članska ekipa Nazarij jutri gosti ekipo Lastovka iz Domžal, ki je bila na prvi tekmi na domačem parketu prepričljivo boljša. Razmerja moči skozi sezono se spreminjajo, Zgornjesavinjčani pa iščejo svojo peto letošnjo zmago. Cilj do kon- ca sezone je 10. mesto, za kar bo v preostalih štirih krogih potrebno nanizati prav toliko zmag in na ta način prehiteti Fenomene, ki bežijo za točko. Roman Mežnar Posavje Krško : Nazarje 66:57 (15:19, 15:5, 18:14, 18:19) Strelci (Nazarje): Rednak 2 (2-2), Gostečnik 6, Bitenc, Zadravec 2, Krivec 6 (1T, 1-1), Vodončnik 9 (1T, 4-7), D. Ermenc, P. Polčnik 2, Pla-skan, Hostnikar 6 (2-3), Valenčak 24 (12-12). Rezultati 2. SKL vzhod: 18. krog: Fenomeni : Ježica 64:66, Vrani Vransko : Radenska Cre-ativ 64:77, Calcit Basketball : RODD 79:65, Terme Olimia Podčetrtek : Bistrica 80:67, Lastovka : Union Olimpija mladi 81:64, Posavje Krško : Nazarje 66:57. Lestvica po 18. krogu: 1. Radenska Creativ 35, 2. Terme Olimia Podčetrtek 32, 3. Bistrica 32, 4. RODD 31, 5. Ježica 28, 6. Posavje Krško 27, 7. Calcit Basketball 27, 8. Lastovka 25, 9. Vrani Vransko 24, 10. Fenomeni 23, 11. Nazarje 22, 12. Union Olimpija mladi 18. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. 22 Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Črna kronika, Zahvale, Oglasi Pepiju POLAKU Ločitev od drugih težko nas zadene, še težje je, ko smrt nam jih vzame. Res čutili ne bomo več stiskov tvojih rok, ne uzrli smehljaj na tvojem licu. A tvoja dobrota in plemenitost je v naših srcih pustila svetlo sled, zato spomin nate nam ne bo odvzet! Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja. Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. Med nami dragi Pepi si ljubljen bil iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma. Brat Martin C R N A K R O N I K A • PORINIL GA JE NEZNANEC Mozirje: 5. marca okoli druge ure zjutraj je v bližini prireditvenega prostora javne prireditve v Mozirju prišlo do kršitve javnega reda in mira. Znani storilec je brez razloga potisnil oškodovanca, ki je pri tem padel na tla in se telesno poškodoval. Policisti bodo zoper kršitelja ustrezno ukrepali. • NEZNANEC RAZBIL STEKLO Mozirje: Policisti so bili s strani oškodovanca obveščeni, da mu je neznani storilec v času med 4. in 6. marcem na avtobusni postaji v Mozirju razbil steklo na pisarni. Policisti za osumljencem storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari še poizvedujejo. • PRIDRŽANJE VINJENIH OSEB Policisti Policijske postaje Mozirje so v preteklem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dva vinjena voznika osebnih avtomobilov, od katerih je bil eden mladoleten. Dvema osebama so v tem času zasegli prepovedane droge. www.fotoknjiga.net Vsak korak spomin je nate, in hvaležna misel luč je, ki nikoli ne ugasne. V SPOMIN Peter SLAPNIK 7.6.1958 - 10.3.2001 Ob 10. obletnici Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www.pogreb-morana.si Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato nas pot vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče Frančiške NAPOTNIK z Ljubnega ob Savinji 1.3.1924 - 26.2.2011 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu dekanu, pevcem, pogrebcem, praporščakom, gospe Silvani za poslovilne besede ter Simonu za odigrano Tišino. Vsi njeni Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Za razvedrilo TAKO SE POGAJA! Minister Kriza-nič (Vinko Jeraj) Rečičanom: »Povejte svojim policajem, da je državna blagajna prazna. Auč! Denarja ni. Ouh! Jauč! Počasi, saj se bo kaj našlo. Ajoj! Denar bo! Denar bo! Ni problema, ga bomo vzeli Mozirju. Au! A vi ste od tam? Potem pa Nazarjam, samo nehajta!« (Foto: MS) ZMEDA OB SKUPNIH PRAZNIKIH Ivan Suhoveršnik, mozirski župan: »Draga dama, en prav lep 8. marec vam želim!« Dama (Matjaž Beričnik, mozirski pustnak): »A za dan žena?« Suhoveršnik: »Ne, Beričnik, za pustni torek, saj še dobro vidim!« PREDZADNJE DEJANJE Branko Brumen (predsednik FECC Slovenija, desno): »A mi jemljete mero?« Stane Podsedenšek (mozirski pustnak): »A ne vidite metra? Za to je.« Brumen: »A za cilinder?« Podsedenšek: »A se vam zdim podoben klobučarju? Ne, za tru-go. Nekoga moramo imeti za mrtvaka na pepelnično sredo. Ker niste naš, vas ne bomo zažgali, ker ne vemo, kako bi potem smrdelo.« [24J Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Križanka, Oglasi OPRIJEMAL-Nl IZRASTEK NA RASTLINI REŠKA KNJIŽNA ZALOŽBA AMERIŠKI PLESALEC KELLY a ETNIČNA SKUPINA V VZHODNI AFRIKI ZIDAK OLIMPIJSKE IGRE PRIPOMOČEK ZA POKRIVANJE PISATELJICA PEROCI SLOVENSKA LUKA ALOJI PODOBNA RASTLINA RADIOAKTIVNA KOVINA VRSTA POKRIVALA OZNAKA EGIPTA IZDELOVALEC OSTREŠIJ J> ELDA VILER ZIDNA OBLOGA REŠITELJ (STAR.) EGIPČANSKI BOG SONCA PEVKA HORVAT POKOJNI HRVAŠKI POLITIK IVICA PEVKA AMANDA NEKD. IZRAEL. POLIT. GOLDA GRUZIJSKO MESTO HIMALAJSKA KOZA NAPOVEDOVALKA BAŠ SLIKARKA KOBILCA OHRIDSKA POSTRV IVAN TAVČAR IVAN ČARGO PRIKAZOVANJE IDILIČNEGA PESNIK IN PISATELJ KOVIČ RIZAM E & UC5AM iE a MINI SLOVARČEK AMERICIJ - radioaktivna kovina LETNICA - ohridska postrv REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE tl m _ sïs s"' •ss" •fsa A m 1 N 1 _ N A V A L s 1 N A R 1 m 1 N E R 3K Wr 1 R A K ur = •Si ü- D O Z A il O J O V 1 J A C E s A V A s m 1 R E N m 1 R A N — O R A N Z A jf G A J A S? t O N ,ISS. E p S O N s; a h A S 5 iHr N A V R Z E K ¡K L O V A C A hf- E D O m O R O •S? A L D R 1 N S1 O V 1 J A N J E ^ffs R D SS N J O K 1 •= K A m N O XS t E N O R NOS. 1 N t E R Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 11. marec ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ptiček otročiček ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Nodi praznuje rojstni dan ob 19.00. Turistična Kmetija Dobrove v Poljanah Čitalniški večer (gost Vilibald Vengust) ob 20.00. Karnevalski šotor v Mozirju House party ob 20.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Kursadije Sobota, 12. marec ob 10.00. Golte, proga Medvedjak Državno prvenstvo v slalomu za mlajše deklice in dečke ter starejše deklice in dečke ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Renate Jakob Roban Ko telo začuti stisko ob 19.00. Karnevalski šotor v Mozirju Večer smeha in plesa ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Lastovka (člani) Nedelja, 13. marec ob 10.00. Golte, proga Stari stani - Ročka Državno prvenstvo v veleslalomu za mlajše deklice in dečke ter starejše deklice in dečke ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Transvestitska svadba Torek, 15. marec od 8.00 dalje. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila, bižuterije ... ob 16.15. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Domstan Dravograd (mladinci) ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Najljubša kapa ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Rozi je zaljubljena Sreda, 16. marec ob 19.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Črna ŽIVAL Prodam bikca 051/341-159. 1 - PRODAM gsm 031/270-326. sivca, 130 kg; gsm DRUGO - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 041/787-478. Prodam telico, brejo 8 mesecev, rjave pasme, pašno; gsm 041/783-457. Prodam teličko, staro 10 dni, čb + sr, od dobre molznice; gsm 041/547-425. Prodam telička, težkega cca. 150 kg (limuzin); gsm 040/986-414. Prodam prašiča -031/638-377. vietnamca, 40 kg; gsm Prodam telečjo polovico, naravna reja; gsm 031/494-188. Prodam neškropljen jedilni krompir, po 0,50 eur; gsm 030/657-997. Prodam kotno sedežno garnituro, temno rjava, raztegljiva, dim. 280 x 180, cena 80 eur; gsm 041/627-205. Prodam elektronsko digitalno tehtnico, 30 kg, 100 kg, ugodno; gsm 031/202-859. Prodam klavir (rjav), dunajske izvedbe, v delujočem stanju, cena 1.500 eur oz. po dogovoru; tel. 584-14-495 - popoldan. Prodam vihar za dosušenje sena; gsm 040/120-750. Pajek potinger HIT 40, predsetvenik, njivske in krožne brane, prodam; gsm 041/649-615. Prodam silažne bale; gsm 031/238-415. Prodam suha drva, cepljena; gsm 031/585-735. Prodam domačo ovčjo volno, sivo, belo (2 niti, 3 niti); gsm 031/826-084. Prodam smučarske čevlje nordica, št. 41; gsm 031/320-076. Oddam psičke, mešančke, srednje rasti; Prodam peč sime, z gorilcem in 1000 l ci- Prodam kozla ali menjam za ovna, prodam žamar za žamanje desk; gsm 041/423-935. Prodam petelina letnik 2009 ali 2010, cena 20 eur; gsm 051/341-733, Zdenko. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopita-nje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim 2 telički, simentalki ali belgijsko plave, 100 - 150 kg; tel. 583-54-58. ŽIVALI - ODDAM MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KNAUF STENE, STROPOVI, FASADERSTVO, PLESKARSTVO Tel. 070/611-261 Gradbeništvo Lep Tomaž s.p., Sokolska 17, Maribor. ZIMA NAŠA Z VIRUSI NE PRIZANAŠA! A virusom se ne damo, zato solne terapije imamo. Gsm 031/788881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. CODEX SHOP LEŽAJI Prodaja ležajev, verig, tesnil, jermenov, filtrov, zavornih sistemov za motorna kolesa, motornih olj shell ... Gsm 041/415-026. Mateja Petrin Moličnik s. p., Varpolje 23, Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. sterno (200 eur); tel. 03/584-53-01. Prodam otroški voziček »foppapedret-ti« - lupinica, košara, športni del; gsm 041/755-532. Prodam bivalno prikolico »hobi de lux 460« za 4 os., l. 2009, s klimo in vso opremo, kolesarnica, baldahin ... ; tel. 041/699-161 ali 838-40-50. Prodam hondo civic 1.4, modre barve, odlično ohranjena, cena 2.100 eur; gsm 031/233-544. NEPREMIČNINE DRUGO - MENJAM Morali 5 x 8 - menjam za kakovostno belo vino; gsm 031/533-745. Menjam sličice »kraljestvo živali«; gsm 040/210-331. VOZILA - PRODAM Prodam VW golf 2, odlično ohranjen in redno vzdrževan, reg. do 11.4.2011, cena 800 eur; gsm 031/764-072. Prodam subaru 1998, reduktor, 051/366-124. impreza 2.0, 4x4, l. po dogovoru; gsm Oddam 1-sobno stanovanje v Gornjem Gradu; gsm 041/619-148. V najem oddam opremljeno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809. Oddam sobe v najem, ogrevane + topla voda; gsm 041/280-005. V najem oddam sobe za delavce; gsm 041/416-809. Prodam opremljeno 1-sobno stanovanje s kabinetom, 35 m2, centralna, telefon, zk, Lačja vas 15; gsm 051/206-045. Prodam stanovanje v Mozirju, 115 m2, obnovljeno, lastno ogrevanje, 125.000 eur; gsm 031/741-954. Prodam generalno obnovljeno hišo na Ljubnem ob Savinji + poslovni prostor 100 m2; gsm 031/302-121. m Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 Oglasi, Čestitke BIOMASA D.O.O. S sodobnimi kotli je ogrevanje na polena enostavno Les kot ekološko prijazen energetski vir iz domačega okolja prinaša številne pozitivne social-no-ekonomske in okoljske rezultate, od stroškovne prednosti do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, večje energetske neodvisnosti in povečanja interesa za upravljanje z gozdovi. Obstaja sicer več oblik lesnega goriva, a naj gre za razcepljene kose lesa v obliki polen, kose mletega lesa v obliki sekancev ali stisnjen lesni prah in žaganje v obliki pelet, sodobna ogrevalna tehnika na lesno biomaso prinaša številne prednosti in ugodnosti. Izkoristki v kotlih so izjemno visoki, tudi do 93-odstotni. Vsi sodobni kotli na lesno biomaso naj bi uporabljali tehniko prisilnega vleka preko vgrajenega ventilatorja, ločeno vodeno primarno in sekundarno zgorevanje, potrebam prilagojeno regulacijo in enostavno upravljanje. S sodobnimi kotli na lesno biomaso je tako tudi ogrevanje na polena postalo enostavno. Nalaganje večkrat na dan je danes preteklost, velik nalagalni pro- * ii 't___ t stor in kombinacija s hranilnikom toplote omogočata nalaganje le enkrat dnevno. Čas gorenja brez dolaganja je izredno dolg, nato pa se toplota za ogrevanje črpa iz zaloge v akumulatorju toplote. Ločeno primarno in sekundarno zgorevanje ter posebej razvita s šamotom obložena vrtinča-sta komora omogočajo maksimalen izkoristek toplote iz lesa. Pri tem lahko pozabimo tudi na dim v prostoru, posebno sesanje dimnih plinov namreč prepreči dimljenje ob dolaganju. Pepela je zanemarljivo malo, čiščenje pa je potrebno le enkrat tedensko. Pri najsodobnejših kotlih na polena obstaja celo možnost avtomatskega vžiga, vse za večje udobje in prihranek uporabnika. Ker država spodbuja nakup sodobnih kotlov na lesno biomaso z visokimi izkoristki, pa so ob nakupu na voljo tudi nepovratna sredstva Eko sklada v višini do 25 odstotkov vrednosti investicije. Sašo Črešnik Kotel" o na polena | Froling 18 kW frulino # ntidhit .:■-■' * ^ + S-tronic regulacija + hranilnik toplote ekocel 10001 + izolacija za hranilnik toplote + dostava na dom in zagon kotla = 4.999,00 EUR z vM^m dov akcija 155 EUR Ob nakupu kotla vam uredimo vse potrebno za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada. 041383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si Lukasv ra l rojitnKlFa Zel ima ti vse M* j boljše! Veliko zdravja, irtfe, objemov, poljubi ko v, ljubezni,... in toplega wrfk» na tvoji potil dni fi.ifi. k; ii imamo ttpifiui-uni uuli Savinjske novice št. 10, 11. marec 2011 27 r* gdad vdPË^ hosier OGfflBBHO, Hija fajcifai = p )tsïïiy4o TyJ.e . ïfll ^ i^p