teto tri., štev. 19
LTUOliana, peteic, 23. januarja 1925	Poštnina pavSallraiia	Cena 2 Oin
»tha|a »b « »)ntr»J.
Stane mesečno 25-— Dia sa inozemstvo 40--- , neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvot
Miklošičev* cesta 4L 16/L Telefon it. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravnlštvo s
Llobiiana. Prešernova ai.sU 4 in 64. Telet. iL 30.
Podružniclt
Maribor. Barvarska uL V Celje. Aleksandrova »
Račun pri poitn. če k os; savodu itev. 11.842.
Ljubljana, 22. januarja.
Brezvestni agitatorji raznih prevaran t skih strank, da bi mogli politično nesamostojne ljudske množice še bolj »begati in v kalnem ribariti, širijo zadnji čas pred volitvami vsakojake izmišljotine. V tej agitaciji so zlasti mojstri klerikalci, ki sploh ne prirejajo nobenih javnih shodov in le tia tihem ro-varijo po župniečih, kaplauijah in me-ž-narijah. Na teh zaupnih sestankih z največjo pazljivostjo gledajo, da so, govorniki SLS brez kontrole, tako, da lahko ljudstvo farbajo na vse pretege, mu vzbujajo najnižje instinkte, za na , meček pa mu dajo še kopico tatarskih vesti, da se našim dobrim ljubem lasje ježe.
iz več krajev nam poročajo, da širijo klerikalci |*> svojih zaupnih sestankih tudi vest, da bo 8. februarja konec Jugoslavije. Ta govorica gre zlasti na Dolenjskem v krškem ter ua Štajerskem v brežiškem okraju. Tega klerikalnega proročanstva so se oprijeli tudi radičevski agitatorji, ki [»one kod hodijo po naših vaseh. Klerikalcem je uspelo z na[>ovedjo prevraM 6praviti zlasti ženske v strah. V zvezi s tem zločinskim volilnim geslom sj razširja tudi vec-t, da po 8. februarju dinar ne bo imel nobene vrednosti več, vsled česar nočejo kmetice niti jajc j več prodajati, češ, da je sedaj bolje j imeti robo kct pa denar.
Po ljubljanski okolici lazi po hišah klerikalni agitator, ki je državni uradnik, pa dopoveduje ljudem, da hoče vlada vse Slovence popravoslaviti ter vse katoliške cerkve izpremeniti v-pra-| voslavne. Ako nočemo vsi fibrtati »opankar.ib, da naj ljudje volijb^fcla-rikalce. Vse te in podobne govorice lahko širijo subverzivni agitatorji nemoteno, četudi bi kaj takega bilo » vsaki drugi državi nemogoče. Pri vsem tem pa še »Slovenec* in drugo bloka-žko časopisje Deprestano kriči o »terorju in nasilju* vladnih organov. Alarmantne vesti agitatorjev pospešuje na vso moč zlasti klerikalno časopisje, ki priobfuje izmišljotine o vladni krizi s tendenco, podpreti v javnosti mnenje, da se nahajamo v nesiguruem stanju, v katerem ie »vse mogoče* in tudi preobrat ni izključen.
Kakor je žalostno, da elementi, katerih na'o:ra je, z rovarenjem proti obstoju države in nieni današnji druža.bni uredbi ter z vzbujanjem plemenske verske nestrpnosti, lahko neovirano vrše svoj za*=trupljevslni posel, je na drugi strani sigurno, da tudi te klerikalne volilne praktike ne bodo zastavile poti. po kateri koraka naša drža va naprej.
Voditelji SLS bi se morali zavedati, da so definitivno doigrali. Niti Radič, niti Korošec, niti kdo drugi od separatistov ne pride nikdar več do veljave. Njihov režim lansko poletje je kot zadnji poskus skrahiral radi popolne nesodobnosti in nečuvene brezvestno-eti. Pokazal je na nedvoumen način, da se po njegovih receptih .Jugoslavije ae da in ne sme upravljati, ako se noče liskirati samo njene eksistence. Za blokaškim režimom .je prišel režim Narodnega bloka, ki ne bo preje šel z vlade, dokler ne bo dosežen njegov jasen program, ki stremi za tem. da ob vsestranski zaščiti državnega in narodnega edinstva nastanejo za konstruktivno in pozitivno parlamentarno delo ugodne notrnn jepolitične razmere. »Slovenec*, ki izraža dvome zlasti glede trdnosti radikalne stranke z ozirom na politiko Narodnega bloka, na i bo j tudi v tem pogledu potolažen. Tudi1 NRS. ki prva leta žal ni bila dovolj poučena o značaju in pomenu nrotidr-žavnih elementov v takozvanih »pre-čanskih* krajih, se je sedaj definitivno odvrnila od oportunistične politike, ki jo je zavajala v kompromise in zveze s klerikalci, Turki. Nemci in Madžari. Celokupni Narodni blok — brez vsake izjeme — je po|>olnoma solidaren in se zaveda, da je on na vrsti, da drža\ i in narodu z dejanji dokaže nele pravilnost svoje politike, marveč tudi njeno usjiešnost.
Država in narod ne preneseta več nadaljnjega eksperimentiranja ter raz-diranja. Zato bo Narodni blok tako dolgo, dokler ne poiepta rušileev ali jih ne prisili, da brezpogojno pristanejo na pozitivno narodno in državno koncep-cijc. Vsak kompromis. da celo vsako zbližanje je po krahu blokaškega režima popolnoma izključeno. To je pa toliko časa tudi nemogoče, dokler ne bodo stranke, ki so tvorile blok separatistov nadomeščene z drugimi ali ;>n dokler ne bodo one snme zavrgle dosedanje voditelje ter izročile vodstvo svoje politike ljudem, ki so principiel-no drugih nazorov in drugih dejanj. Da se ts proces ne da izvršiti v treh nieseoih in tudi ne v pol leta je jasno. Zato je pa tndi sicnirno, da bo 8. fe. braarla ia UiAl zalem v. ~«akem du-
Čist in jasen politični položaj
VSE ONEMOGLE SPLETKE BLOKAŠEV SO SE ŽALOSTNO IZJALOVILE.
Beograd, 22. januarja, p. Politični položaj se je, danes s povratkom samostojnih demokratskih ministrov v Beograd popolnoma razčistil. Semkaj sta se povrnila ministra Pribičevič in dr. Lukinič. Kar se tiče krize ministra ar. Surmina, se ugotavlja, da gre za že dolgo pripravljeno spletko opozicije, ki je morala nastopiti v svoji agitaciji s kako senzacijo, čeprav izmišljeno, ko so vendar volitve pred durmi. Predsednik vlade Pašič je ponovno zaprosil vse ministre, zlasti pa dr. Surmin3 in dr. Prinkoviča, naj se ce dajo zavesti in naj s svojimi izjavami politične naravi nikar ne dajejo opoziciji priložnosti zn zlorabe. Minister dr. Surmin in dr. Drinkovič sta izjavila, da v
načelu popolnoma odobravata stališče vlade, da pa zahteva a šo o^rej.:e mere rr»-ti vodstva Hft>'S. in da si pridržujeta pravico, da bosta intervenirala v [»edinih slučajih, ko po njihovih informacijah niso bila obbstva pravilno obveščena.
Blokrši in posebno «Fravda» že več dni spletkarijo z lažjo, da se je predsednik narodne skupščine Jovanovič spri s PaSičem. da je šel na dvor itd. Zato objavlja jutrišnja ^Samouprava* članek. v katerem žigosa te vesii kot spletke. List ugotavlja, da leži g. Jovanovič ie od 16. v postelji, kar se je močno prebladil in da ot tega dne še ni prišel iz beograjskega predmestja, kjer stanuje, v mesto.
Zaupnica Luthrovi vladi
KONEC POLITIČNE DEBATE V PARLAMENTU. — DEL CENTRUMA GLA*
SOVAL PROTI.
Berlin, 22. januarja, sv. Pri da—• njem glasovanju o vladni lz:avl Je bil izid sledeči: 246 poslancev je glasovalo za iziavo, 160 pa proti. 39 poslan-cev se je vzdržalo glasovanja. Za Izjavo so glasovali nenj?ki nacijonalci, nemška ljudska stranka, del gospodar.
ske stranke In del centroma, proti ps bivši državni kancelar dr. Wirth (ceft-tr-m) z nekaterimi svojimi pristaši, so-cijalni demokrati, komunisti in en del pristašev nemške narodne stranke. Demokrati In narodni socijallsti so se v glavnem vzdržali glasovanja.
Pašic o Narodnem bloku v Sloveniji
KONFERENCA ,MINISTRA ŽERJAVA Z MIN. PREDSEDNIKOM. — VOLILNI IZGLEDI NARODNEGA BLOKA.
Radičeva izdainiška pogodba z Madžari
MINISTRSTVO NOTRANJIH POSLOV OBJAVLJA BESEDILO RADlCEVE POGODBE Z MADŽARI. SKLENJENE V LONDONU. - POGODBA VSEBUJE ODKRITO VELEIZDAJO. — RADIČ BO RADI VELEIZDAJE POSTAVLJEN PREl>
SODISCE.
Beos-rad, 22. januarja, p. Notranje mi-|sko. kakor so obstojale do leta 1918. naf nistrstvo je objavilo nocoj pogodbo, ki jo bolje odgovarjale geografskim. etnograf« je sklenil Stjepan Radič z eksponentom skiin in gospodarskim razmeram in ker
Beograd, 22 januarja, p. Danes d'v poldne je imel minister Žerjav dveuruo konferenco z ministrskim predsednikom Pašičem o političnem položaju v
mi v enem ali drugem volilnem okrožju.
V zvezi s tem razgovorom se iz vodstva M!S demantira tudi vest klerikalnih novin, da so bili pristaši NKS. ki
Slovtmiji. Gosp. Pašič je izrazil svoje kandidirajo ua listi Narodnega bloka v
zadovoljstvo, da v vseh treh slovenskih volilnih okrožjih sodelujejo stranke Narodnega bloka ter je ostro obsodil, da še je v mariborskem okrožju .> strani ljudi, ki se prištevajo radikalski stranki ter pripadajo grupi drja. Ravnika. poskušajo razbijati shode kandi datov Karodnega bloka, kajior »e je to
Zffodvo Hp PcUkavi "Tndi-je označil kot f>ovšhm nodopnstno, da "Trtici-* drja. RavnjKi^Htflrtiboni napada Ka
mrlnt M.' i „	lin ni.i^lii« boii.lt
■odni <M<>k* in^TTritiSr" njegove kandidate tfr cela vQttifte}je politike Narodnega bloka. IfitS i*> ukrenila potrebno, da se podobttl izgreli.nediscipliniranih pristašev ne p«nc' jjo- ter bo klicali vsakrca somH^jeflika: m odgovorno.-!, kdor bi s takSnt i»sto(iom kršil dolž nost lojalnostti. Interesi Narodnega blo-ka so daleč! ravišwii nad osebnimi ambicijami in nad slučajnimi koinstelacija-
mtirilMirskem okrožju, iz stranke izključeni. Kar se tiče strankarskega usko-štva drja. Ravniharja v Ljubljani, ji vodstvo NRS o njem sIužIkmio obveščeno ter drja. Ravniharja n« smatra za člana radikalne stranke.
V razgovoru sta gg. Pašič in Žerjav ugotovila j>o|Kilnonia enotn"« naziranjc |«*de vodstva nacijon-d^e |x;liuke v ieh slovenskih oblastih.
Po tej konferenci se j.« v-?i'o daljše posvetovanje demokratskih ministrov Pribičevič-'. Žerjava, Lukiuiča in Kriz-m.ina, na katerem je bilo k«»ns»alir:nn», da šanse strank Narodnega bloka |t> vsodi izvrstno stoje iu da imajo zlasti tudi sa mostnini demokrati pričakovati najlepših volilnih uspehov. V po I učenih krogih se računa, da bo Narodni blok pri volitvah dobil najmanj 105 do 175 mandatov.
madiirske vlade v Londonu. Pogodbo, ki formalno od madžarske vlade ni podpisana (miillirska vlada je svojo udeležbo detnenHrala) je nosil Radid pri sebi. znak, kako izredno veliko vainosl je polagal nanjo. Odvzela mu je bila povodom njegove aretacije. Dokument se glasi:
V nnmeri, da se zagotovi sodelovanje v svrho konsolidacije Srednje Evrope, ki je prišla vsled neprestanih neznosnih krivic srbske vlade resno v nevarnost, smatrata oba pogodbenika, da je prišel čas. ko mora dobiti hrvatski narod svojo
so v stanu zagotoviti vsrnost obeh drv žav. ostanejo v načelu. Z ozirom na geo« grafsko 'ego in etnografski značaj Med« jimurja in z ozirom na to, da se je pre« bivalstvo tega ozemlja že tolikokrat izja« vilo za Hrvatsko, priznava Madžarska faktično in realno pripadnost Medjimur« ja Hrvatski. Po mnenju predsednika hr» vatskega narodnega zastopstva bi trebalo iz istih vzrokov tudi razpravljati o vpra« šanju pripadnosti Prekmurja. Zato zah« teva, naj se da tamošnjemu prebivalstvu prilika, da samo reši vprašanje svoje pri«
Dr. Maček in tovariši internirani
V POLICIJSKI VOJAŠNICI V VLA<:KI ULICI. — UTEMELJITEV VLADINEGA
UKREPA.
neodvisnost in da se postavijo temelji padnosti s »vobodnim ljudskim glasova«
nicm. Zastopnik mndžirske vlade iemljo to zahtevo predsednika hrvatskega na« rodnega zastopstva na znanie in se ob« vezuie, da bo tekom enega nescca dobil o tein odločitev svoje vlade.
Madžarska vlada se obvezuje, da bo hrvatskim manjšinam na Madžarskem dala posebno zeščito in najširše pravico in privilegije. Ravno tako se obvezuje Hrvatska, da bo zaiamčila iste pravice in privilegije madžarskim manjšinam na svoietn ozemlju.
9.)	Madžarska vlada zlasti iziflvlia, d* ne stavlia s svoje strani nikakršnih te« ritorijalnih zahtev po Reki.
10.)	Hrvatska zagotavlja Madžarski svoboden izhod na Reko in vsa druga pristanišča, ki so pod njeno up-avo.
H.) Ako izvede Srbija takozvano am*
bodočim odnoSajem med Madžarsko in Hrvatsko v smislu intenrij Zveze narodov. V tej tezi sta se dogovorila predsednik hrvatskeca narodnega in drž-ivneca zastopstva Stjepnn Radič in zastopnik madžarske vlade po šestdnevnih pregovorih dne 3 novembra 1923. v Londonu, kakor sledi:
1.) Madžarska vlada in predsednik hrvalskeea nnrodneca zastopstva «>2l.v šiita v nnziranju. da ima dobili llrvat.ka samoodločbo v iiečelu s pacifističnimi .sredstvi in da se imijo vsa sred*'va za obrambo, ki so na raz"olago. uporabiti le tedaj, ako ogroža srbski rpžim obstoj hrvatskega naroda. Po mneniti predalnika hrvatskega narodnega zastopstva bi ta slučaj nastopil, ako bi beosrajska vlada. ki deluje že «edaj na tem. da se
Hrvatska izčrpa in potepta, »'orila na-' putacijo Hrvatske, je Madžarska priprav
Zagreb. 22. januarja, r. Dt. Mačku ln tovarišem je bil danes popoldne vročen odlok policijskega ravnateljstva, s katerim se odreiuje njihova internacija iz nastopnih razlogov:
Na osnovi sklepa ministrskega sveta z dne 23. decembra 1924. je bila razpušče-na HRSS z uporabo člena 18. zakona o zaščiti države. Iz dokumentov, ki so bili zaplcn eni prilikom hišnih preiskav proti vodstvu HRSS je razvidno, da je centralni odbor HRSS, čigar člani so dr. Maček in tovariši, razpravljal o prevzemanju oblasti ter v to svrho organiziral »oddelke boriev* za borbo proti orozni-štvu in vojski Ker torej obstoja bojazen, da bi vodstvo bivše HRSS tudi nadalje vodilo akcijo v gornjem pruvcu in ker ta akcija glasom zaplenjenih spisov stremi za osnovanjem samosto ne in neodvisne hrvatske seljaške republike izven okvira pravno in mednarodno priznanega teritorija kraljevine SHS, — Je policijsko ravnateljstvo odredilo internacijo navedene pctorice v določenim stanovanju v policijski vojašnici (Vlaška ulica 83). Odlok se oslanja na čl. 10. Ustave.
Dt. Maček in tovariši so izjavili, da se pritožijo na velikega župana. V ostalem se z interniranci postopa na obzirnejše. Lahko se svobodno razgovarjajo, sinejo dobavljati knjige, novine in hrano po lastni volji, na razpolago jim je kopalnica in neovirani so tudi na skupnem izpreha-janju po dvorišču.
Zagreb. 22. januarja, n. Dr. Maček In tovariši so ostali na policiji v Pctrinj-ki ulici do 10. zvečer. Potem so bili prtpe-1 ani najprej dr. Maček in Avgust Košu-tič, potcin pa Preda v ec in Sieian Koiu-tič v Vla^ko ulico, kjer so jih internirali vse štiri v vojašnici v II. nadstropju v sobi, ki služi navadno kot spalnica za neoženjene redarje. I>a se preprečijo morebitne demonstracije in dru« neprilikc s strani radičcvcev in komunistov, so bili arctiranci nastanjeni v tej sobi. ki itna okno na dvorišče. Vsi štirje so udobno nameščeni. Dovoljeno, jim jc, da sine o sprejemati obisk« svojih sorodnikov, ven Ju r pa le v prisotnosti policijskega uradnka.
DR. T0MLJEN0V1C ARETIRAM.
Pomota v osebi.
Sušak, 22. januarja, r. Pred par dnevi je policiji pol>egnil na lieko radičevski (Misianec Bačinič, ko s0 i* SuJaka hoteli piepeljati v Split. P<>lieija je izvedela. da ima Bačinič potni li-t bivšega bana dr. Tomljenoviča, g katerim bi se hotel vrniti v Jugoslavro, da se nekje skrije. Ko je dane« piišel z Reke mož. ki je pogmnični straži pokazal potni list na ime dr. Tomljenoviča je bil takoj aretiran. Obmejni stražniki so mislili. da imajo R.ičiniča a izkazalo se je. da »o prijeli dr. Toml enoviča. kateremu se je potem obmejni komisar opravičil ter ga takoj izpustil.
d.iljnje korake, ki bi ogrožale varno«! življenje in lastnine ter osebno svobodo Hrvatov.
2.) Zvest pacifističnim načelom bo napravil predsednik hrvatskega narodne?a zastopstva zadnji poskus, da »e dos<ie suvereno«? hrvatske države po'om priia
Ijena p-iznatl samostojno republiko Hr» vatsko, čim to »tori ena ve'csil na vele. poslaniški konfercnci. Dotlej je priprav« Ijena vstopiti v neoficielne odnošajs.
12.) Ako bo Hrvatska zahtevala spre« jem v Zvezo narodov in ako pride tc na dnevni red, bo podpirala mndžarskz
leljskib dogovorov z odločujočimi srbski- ( vlada s svojim g'asom sprejem Hrvatske mi činilelji. Ako se ta poskus najkasneje in stremela za tem. da pridobi za to stvar tekom Ireh mesecev ne posreči, »va se tudi one države, ki so prijateljsko raz« sporazumela, da se pripravi sodelovanje, po'ožene do Madžarske, ki ga z ene in druge strani smatramo j 13.) Kakor hitro bo konstituirana hr» kot nujno zaradi ogrožanja nacijonalnih vatska republika, sta obe stranki priprav, držav in narodov po beograjski vladi in lieni skleniti med seboj politično in vo da v to svrho izberemo izvrševalni od- ( jaško zvezo v zaščito svoje samostojno« bor sestavljen iz zastopnikov Hrvatske, sti in neodvisnosti, kakor tudi gospodar« Slovenije. Bosne. Makedonije. Crn£ gore sko zvezo z na jširšimi olajšavami za med« in Albanije, ki bo imel naloT". da d* na-jsebo;ne odnošiiie.
vodila, ki »o potrebna zn uspeSno sode-1 M ) Kar ae je doslej ugotovilo in e lovanje in da nadzoruje loj:ilno izvršitev njem sporazumelo, ostane strogo tajno, teh direktiv. Predsednik hrvatskega na I Ako odpadejo vzroki tajnosti do poedl«
rodnesa zastopstva izjavlja, da je priprav-' n;h držav, se ta sporazum po oboiestran« I jen izbrati la Izvrševalni odbor in da ns skem pristanku lahko sporoči poelinim izvesten način vzdržuje zvezo med tem prijateljskim državam in se event lahko
odborom in madžarsko vlado. Ako bi hoteli biti v tem izvrSevalnem odboru zastopani tudi madžarski elementi it B čke, Karanje in Bansla, je madiirska vlada pripravljpna. da bo v tem smislu uplivala na svoie sonarodnjrke v leh pokrajinah.
3 ) Madžarska vlada in predsednik hr-
tudi ob is vi.
15.) Ta sporazum stopi takoj v veljavo. Ako se na temelju nameravanih pogajanj med Hrvatsko in Srbijo ustanovi po vzorcu britanskih dominijev Hrvatska z vsemi atributi državne neodvisnosti, bo sklenila z Madžarsko v smislu tega spo«
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA DANSKEM.
Kodanj, 22. januarja, z. Danski prosvetni minister Daltl ,e predložil državnemu svetu predlog, da naj :e sestavi poseben odsek, ki bi imel nalogo, da prouči vprašanje ločitve cerkve od države. Dalje je predložil tudi predlo«, da naj se za opravljanje službe božje v najdeniš-nicah, ženskih bolnicah In podobnih, le za ženske rezerviranih Institucijah posvečajo za duhovnike tudi ženske. Taki ženski duhovnik: pa seveda ne bi smeli opravljati javne siužbe bož.e.
Mariborčani!
Danes ob 8. zvečer vsi v Narodni dom na
volilni shod
Poročajo dr. Pivko. dr. L i p o I d,
dr. M u 11 e r in dr. V o š n J a k.
valskega narodnega zastopstva sta uver- j razuma trgovinsko pogodbo, ki se opira jena o potrebi, da se zbudi zanimanje ila-1 na popo'no gospodarsko reciprocitetcx lijntiske vlade za težnje Hrvatov po samo.1 Ako se nc doseže suverenost Hrvatske odločbi in da »e zagotovi naklonjenost le in se znPet	da ie sporazum med
vlade Predsednik hrvatskega narodnega Hrvatsko in Srbijo na podlagi dejanske raeloostva bo zlasti nastojal na tem. da! ravnopravnosti in realne državne suvc »e razčistijo odnošaji med hrvatskim ns-1 renosti nemogoč, si pridržujeta obe po-rodom ln Italijo in da se obstoječa ns-! godbeni stranki pravico, da izpopolnit« sprotstva v interesih in kar se 'iče lleke.!u sporazum z določbami, ki bodo v sta. urede s prijateljskim sporazumom, dočim nu pospešiti in omogočiti neodvisnost izjavlja madžarska vlada svojo priprav-, Hrvatske. Ijenost. da bo dolične hrvatske zahteve podpirala s svojim svetom.
4 ) Obe slranki polagata veliko važnost na to, da »e doseže sporazum z bolaar-sko vlado. Madžarska vlada si pridržuje
-s
čajn ostal režim Narodnega bloka še naprej na vladi Kdor špekulira na kaj drugega se bo hmio zašpekuliral. To je treba, da naši ljudje povejo tudi onim, ki bi utegnili nasesti klerikalni agitaciji glede premem b po 8. februarju. 0 tem, da je država močna dovolj in da bo tudi po 8. februarju še k rep kejša, da lahko v kali zatre vsak prevrat o tem pač ni treba I« posebej pisati.
Albanija republika
Tirana, 22. Januarja, r. Konstituanta Je započt-la svoje delo. Prvi dve seji sta bili tajni. Na obeh je Aluned beg Zogu podal sliko situacije v deželi, naknr so se izvršile volitve predsedništva. Za predsednika skupščine e bil izvoljen Ešer Kaše-ri, bivši ministrski predsednik, in za podpredsednika Dželadin Zogu. brat Aluned bega. Po pet nvnutnetn odmoru je skupščina svečano izkazalo žalovanje za Fe-radoin Ka^erijetn, ki Je padel v Skadru. Včeraj je skupščina soglasno proklami-rala republiko in določila ta dan ia vsakoletni narodni praznik.
22. januarja: CURIH: Beograd 8.50. Xew-York 61850 pravico, da v tem smislu eventualno pre- London 24 84. 1'ariz 28.10, Milan 21.42, vzame vlogo posredovalca in da ponudi l'r;ig3 15.55, Budimpešta OOd^i Bukare-Ilrvatski svojo pomoč.	j šla 2 75, Sofija 3 75, Du.iaj 00f»7325.
5.)	Kar se tiče akcije v ostalih deželah, TRST: Beograd 39 35 do 39.65. Dunaj sta ee obe stranki sporazumeli, da je tre- 0.034O no 0.0350. Praga 72 40 do 72.90, ba to akcijo pripravili da je treba pri- Curih 406 do 409. dinarji 89 25 do 39 60, dobili zanjo poedine odločujoče osebe, da 20 zlatih frankov 92 do 93, zlata Iha se informira časopisje itd. Madžarska 473 72.
vlada je pripravljena to akcijo s svoje DUNAJ: Beograd 1154 do 1158, Bu-slrani moralno podpirali in jo napravi'! dimpešla 9820 do 99, Bukarešia 371 do uspešno z orijentiranjem svoje lastne 373. Milr.u 2919 do 2931, Nev.-Vork 70935 propagande.	i do 71 185. Pari* 3840 do 3856. Praga 2127
6.)	Madžarska vlada smatra madžar. do 2137. Varšava 13610 do 13.710. SoR-sko . hrvatsko pogodbo iz leta 1RA8. kot ja 512 do 516. Curih 13.680 do 13.730, <i»-ugaslo in priznava pravico Hrvatske, Sla. narji 1142 do 1148.
vonije in Dalmacije do lastnih državnih mej.
7.) Ker so stare tisočletne državne ?n narodne meje med Madžarsko ia Hrvat«
PRAGA: Beogrsd 55.25, Rim 140.25. New-York 3390, Curib 65?.45.
BERLIN: Beograd 682, Milan 17 84, Praga 12.56, New-York 4.195. Curib 80/»

«JUTRO» it. 19 »=
Petek 23. !. 1925
Trocki — oficijelno odstavljen
Dne 17. januarja je centralni odbor rnske komunistične stranke na posebni »eji, sklicani nalašč v ta namen, sklepal glede nadaljne pozicije Trockega v stranki in v vladi. Po kratki razpravi je sklenil, da j« neizogibno potrebno, da se Troekomu vzame funkcija prod sodstva v revolucionarnem vojnem •vetu, to je ljudski komisarijat za vojno in mornarico. Odstavitev Trockcga •• je izvršila nato z glasovanjem, pri žemer je bil predlog za odstavitev sprejet r. vsemi glasovi proti dvema.
Glede nadaljne funkcije Trockcga kot Man centralnega strankinega odbora se je sklenilo, da se stvar odloži do prihodnjega strankinega kongresa, toda a pristavko, da se bo centralni odbor ▼ slučaju potrebe čutil primoranega že poprej zabraniti Trockemn udeležbo na delovanju centralnega odbora.
To je tedaj definilivno strmoglavijo-nje Trockega. Se prod nedavnim je prišel iz Moskve oficijalni sovjetski de-manti glede njegove odstavitve, dane,« pa se ta objavlja in potrjuje povsem
izpustili, da so se mogli lakoj podat! v Moskvo, kjer so bili med tem osvobodili
zaprte Poljake.
Dom ha j Je v Moskvi zavzel takoj eno prvih mest v komitelu tretje InternaciJo-nale. odkoder je vodil ln kontroliral komunistično propagando v Poljski.
Ko se je videlo, da se note In rtfe razvit! svetovna revolucija, osoblto pa da v Nemčiji kljub ponovnim poskusim ne more izbruhniti alt cclo zmagati komunistični prevrat, je tretja Internaclona !a poskusila svojo mednarodno prevratno propagando še bolj razširili In sicer osobito na kmetske mase. V ta namen je dne 24. septembra 1923. sovjet ljud skih komisarjev odobril sklep političnega vodstva ruske komunistične stranke, da «e organizira kmetska Intcrnacionaia. Za gkvpega organizatorja kmetske interna-cljonale je Zinovjev Izbral Dombaia. Radi boljšega videza jc bi! za predsednika označen komisar za poljedelstvo Smir nov. taktično pa je takoj od prvega po četka vse posle vodil nje/ za tajnika postavljeni Dombaj. Po njegovem načrtu se je organizirala (balkanska federacija« na Dunaju. V eni od zadnjih številk »Internationale Presse-Korrcspondenz* ie pisal sam Donibai. «da smatra Moskva
k| se j« tod! popolno tavedal, da je samo površna oprema reklamacij ukrivila, da
■o dotičnih volilcev ni moglo vpisati,
ki bi da j« rešitev sodišča izdana popolnoma (to jasnih predpisih zakona. Co bi
bilo Okrožno sodišče postopalo drugače.
kakor mil jo bilo tudi dobro znano, da so .bi najbrže gospodje v »Slovencu« posvoji bili na ta način prizadeti v popolnoma! morali zamolčali, da je bila priznana vo-enaki meri voMci vseh »trank. Kljub temu liiiut pravica njihovim somišljenikom in
uradno. Očividno je tedaj, da se je sma- j kmetsko intcrnacijonalo kot nadaljevanje
trala |>ozici.ia Trockega vendarle kot »pašna za obstoječa stanje.
Značilen je še pristave* k resoluciji, s katero se odstavlja Troeki s svojega visokega mesta. »Delovanje Trockega »podkopuje zaupanje kmetov v politiko delavsko - kmetske zveze. Rdeča armada in mornarica, za kateri bi moral biti Trocki vzgled diseiotjne in sloge z delavci in kmeti, vidi io v njrm baš nasprotno. Centralni odlior vzame na znanje r>bliu!>o Trockega. da je pripravljen vršiti, pod kontrolo stranke, vsako deli. ki se mu po pri. kon*t.a-tira pa. da Troeki v svoji izjavi ne priznava svojih pogrešk ii da vztraja v antibnljševiškem zadržanji', omejujoč s« le na čfcto forr>a!ro podreditev.«
K temn j« le prinomniti da je v tej svoji izjavi, ki jo je poslal Troeki na znamenito sejo Centralnega odbe.ra — sam se je ni udeležil — izjavil, da uvidi nemožnost, da bi se še nadalje na baja! na visokem mestu vojnega vodstva. da pa bo zannprej vršil vsako nalogo. ki mu jo odkažejo. ali na — tudi nobene, ako tako odločijo. Opravičil;e se hkrati, da ie le zato ostal še v Moskvi, da počaka odločilne seje Centralnega odbora ter j? da eventualno potrebna ooiasnila.
Trocki ie tedaj definilivno strmo, glavlien. To je fa-kt, Vi ho napravil na vsakogar, kdor se zanima za razvoj velike ruske revolucije, vrlik utis. Zgodovinsko važen je še posebno vzpričn dejstva, da se je izvršil baš ob prvi obletnici po smrti Lenina. BoliševiSka stranka .je sedaj brez onih dveh mož, ki sta ji bila vseodločujočn voditelj? v naiboij krifčnih dneh od marca do oktobra 1017 Ln v nadaljnih nič manj opasnih letih.
Trocki, sam glavni soustanovitelj današnjega stanja v Rtisiii. je padel radi nezadovoljstva, radi kritike nad tem istim stanjem. To pove več kot najzgovornejši komentarji. Kjer pride tako flt-fra kritika in s tako odličnega mesta, tam je nedvomno mnogo nevzdržnega. Jasno je zategadelj, da Trocki n« bo ostal edini na svojem notu; njegov nastop bo prej ali slej rodil vrsto posnemovalcev. bo prinese! danes ali jutri 5e močnejšo kritiko, močnejšo opozicijo. ki bo tem boli naraščala, kolikor trdo vratne je bo ofieijnlna stranka vztrajala v sedanji intran«igi>ntni smeri. V tej kritiki in onnzieiii pa leži baš garancija, da bo ruski notranji razvoi naposled moral krerv'T desno in se končno dokroati do one forme, ki ,ie povsod, tndi v Rusiji, fiindnment notranje konsolidacij in «tnbi'iz:joMe. do demokratičnih političnih preuredh. Morda se tega r-e ne zavedajo tako irsno. ali gotovo je. da je dnnašnia opozicija * Trockim na čelu prva klica tega končnega nreokreta na desno. In v tem leži njen zgodovinski pomen.
tretje komunistične Intcrnacljonale In da pričakuje od balkanskih kmetskih strank istotako aktivnost, kakršno je svoj čas pokazala tretja internacijonala sama.
Odrešenik Gorenjske
Iz Radovljice i>am pišejo: O slavnem kandidatu SLS Dušanu Šernecu je pri nas in po vsem Gorenjskem eno in is'0 mnenje. Tudi klerikalci pravijo, da bi, kakor se je neka klerikalna gospa izrazila. vsaka farovška kuharica imela več simpatij nego znameniti bivši rav. natelj elektrike gosp. Sernec. Trezncj-ši klerikalni možie v okraju so ob razpisu volitev pričakovali, da bo SI/S postavila za kandidata v našem okraju bivšega poverjenika .lana iz Gorij. ki bi stranki vsaj ne bil dela! sramote. Toda klerikalni volilci obračajo, škof pa obrne. Volilci so za klerikalno stranko samo avtomati, ki imajo nalogo, metati kroglice v klerikalno Skrinjico, sicer pa drži jezik za zobmi.
V vsaki gorenjski vasi vedo pnff* dati kakšno tužno zgodbico iz Serne-čevega električnega gospodarstva ln mnoge ?e danes glava holi od niego-vih nenjarnoeti. Zato pa se gosp. kandidatu na ni«rov?h shodih in sestankih nič kaj dobro ne godi in frikrnt 'e mu je že prav nai ob« obrnilo. Zato je postal silno onrezen ln v nekem kraju jr prišedši v zborovalni lokal v splošno zaprepaščenje vprašal: Ali smo tu varni? Ni čuda, da gre po rse j deželi e n glas o korajžnem kandidatu.
Klerikalni kolovodje zatrjujejo, da je gosp. Dušan zelo slaven profesor na ljubljanski univerzi in na lepakih pi Sejo. da je cvseučiHSkl docent*. Tega ne razumemo. O. Serncc je pa vedno df»ma ali po podlih. Kolikor vemo. »docent* ni ime za agenta neke tuje firme..
Gosp. Perneeu prav nič ne bo pomagal njegov tovariš dr. Natlačen, katerega poznamo iz !. 1014 po imenu junak od kandelabra. Takrat je ta gospod z veliko besedo gnal slovenske fante in može v smrt na bojiščih ter jim nujno nasvetoval, da naj popreje še zasadijo Srbom nož v srce. Ali je sam tudi poskusil umirati za preljubo Avstrijo, ne vemo, tn pa vemo, da j-skraina predrznost, ako taki ljudje hodijo na solnce.
S!ove«?evi napadi na celjsko sodniio
Celje, 20. januarja. »Slovenec« se hndire na predsedstvo Okrožne sodni:c v Celju in obenem napada predsednika g. dvornega svetnika dr. Kotnika, ker ie ha je zavrnil okoli 70 volilcev. ki jih je bila Pl.S za okolico vieklamirala v volilni imenik. »Slovenec« očita dr. Kotniku nepravilno postopanje in. mu grozi s plačilom, kadar se spremeni režim. Gospodje v »Slovenče I vem« uredništvu hi dobro storili, ako bi 'poiskali tiste številke svojega lista, v
r.__. ..	... .- katerih so rwed kratkim dajali navodila
Domba.-, ki se je ponudil zagrebškemu so-	1
je napadel objektivnega sodnega funkci-jonarja, očividno samo zato. ker ni pristaš njegove stranke. C« pa j» »Sloven-6ev« dopisnik postopal že tako nedostojno, se temltolj čudimo, da v uredništvu »Slovenca« v celi SLS. ki šteje tudi nekaj jtiristov. ni enega, ki bi imel toliko dostojnosti, da bi pojasnil svojim ljudem, da je napad na predsednikovo osebo neutemeljen. ker po zakonu ne odloča predsednik sam, temveč senat, torej 8 sodni-
Nova žarn»ca v fJrrovski deželi
bi sodišče napadli, ker »e je brez pol-noveljavnih uradnih listin vpisalo pripadnike naprednih strank.
It celega načina, kako je pisana notica pač jasno izhaja, kako si predstavljajo gospodje pri »Slovencu« neodvisnost sodišča za shičaj, ako bi prišli na vlado. Istočasno pa napadajo sodišča, da so odvisna od sedanje vlade. Zares pra-ra klerikalna morala!
Kdo ie Dombajj?
N! brez Interesa, ogledati si, kdo jc
»Slovcncc« !n Radič. Pojem »tiskovne svo bode« nc pomenja tiskovne anarhije, da
bi vsakdo pisal, kar se mu ljubi, in krade! čast na debelo, kakor se to godi pod odgovornim uredniftvom troperesne detelje Sušnika, Gostinčarja in Kremžarja. Pravni po cm »tiskovne svobode* pomeni svobodo pred preventivnim omejevanjem, polic, dovoljevanji, cenzuro. Svoboda čl. 13. Ustava je s £1. 138. Začasno suspendirana za ljudi «S!ovenčcve» vrste, za one, ki na sramoto poštenega novin-stva zlorabljajo tisk slično, kakor se zlorablja vera. Cim bolj sem pristaš tiskovne svobode, tem bolj moram biti pristaš i zatiranja zlorabe. Enako moram biti pri-' slaš n. pr. načela bodisi kolektivne bodisi zasebne lastnine, moram biti torej za za-titanje tatvine. Liberalni duh zakonodaj« ; hoče obvarovati svobodo v prid države, ' zato mora zatreti ne le tatvino blaga, : ampak tudi tatvino časti in hujskarijc na plemensko mržnjo. Onemu juristu pa, ki je v »Slovencu« falzificiral moj članek po smislu, povem še: Ce si tudi starejši, brate, pojdi se tiskovnega prava še učit, in če beieš članke, iih beri kot pravnik in ne kot »Slovcnčev« sotrudnik. pa boš v njem našel tudi, kaj sem napisal n. pr. o dovoljenju v smislu § 17. tisk. zak. — Jaz se svobodo! ubja ne bom učil pri »Slovenčcvih« juristih, — in če bi se ga še moral učiti, ne bi šel k pristašem im-j priinatura in indcxa, torej dveh najsra-motnejših sredstev proti tiskovni svobodi, svobodi mišljenja in besede. Dr. V. K.
Narodni blok
V	soboto, 24. t. m. se bodo vršili sledeči shodi:
Straža pri Novem mestu ob 7. zvečer pri »Vintarju«. Poroča g. dr. Pinko Pue.
Kranj oh 8. uri zvečer. Poroča g. minister dr. 7.erjav.
V	nedeljo, 25. t. m. se vrže sledeči shodi in sestanki:
Toplic« ob 7. zjutraj pri »Sitarju«. — Poroča dr. Dinko Pue.
šice ob 10. dopoldne pri »Fimpclju«. Poroča dr. Dinko luc.
Laze ob 2. popoldne pri »JJedicu«. •— Poroča dr. Ditiko Puc. i Preddvor ob 7. zjutraj. Poroča g. dr. Kape.
H -Kokra ob 10. dop. pri Povšnerju. Po-. . f. dr. Rape.
j«r«tiAče ob 10. dop. Poroča g. Cš-i ctsnua n.
__„o"uf 1 Sv. Ana ob 4. pop. Poroča g. dr Rape.
«Kaj bi dal Narodni blok, da b! Imel labo izvrstnega karf*. fctfcbr jej Gork Pri Bie',u ob " .^P Pred cer"
inž. Sernee.a -' 1 -SlsVenee*. ,>orofa rav"ate,J „ .	_______________....... .g.__Bled oh 4. popoldne v hotelu Kaps.
Poroča g. ravnatelj Jug.
žirj ob 11. dop. Poročata g. minister
Politične beležke
-f- »Slovenec« in papež. »Slovcncc« sc Je naprej norčuje iz intervencije naše vlade pri Vatikanu radi posurovelosti in podivjanosti politikujoče duhovščine. Značilno je za ta škofov list, da priolv
čuje v svojih predalih take budalosti, ' nram klerikalnemu	Tako n.
kakor je tudi značilno, da se mu o stali« i Pr. |e še danes profeser človek, ki stoli
dišču, da pride kot priča v Zagreb v Radičevi zadevi.
Dombaj je rodom Poljak. Bival je v Poljski še nedavno, to ;e še po osvobo-Jeniu in obnovitvi Poljske, a tudi deloval *e!o aktivno v politiki. Hil je poljski komunist in ie razvijal v I.odzu zelo živahno agitaciio v prid komunistični revoluciji zlasti za časa boljševi.ško-poljske vojne, ko so se rdeče armade bližale Varšavi. Bil pa ic nrposled aretiran in ostal je v ječi, dočim so bol ševiške vojne sile doživele pred Varšavo popoln poraz. Toda Dombaj ni ostal običajen arctiranec, njega so bili namreč boljševikl kot energičnega, izredno agllrega komnnista pre-destlnirali za predsednika sovjeta ljudskih komisarjev, ki se le imel osnovati v Varšavi za poljsko republiko. Po nekem zapisniku, ki se je našel, pa ic bil določen za pomočnika predsednika republike.
Domfcaju le pretila smrtna kazen. Da reši njeza In še nekatere njegove v največji nevarnosti sc nal:3.iajoče tovariše, je moskovska vladi v Moskvi zaprla člane poljske komisije za repatrijiranle ter jim zapretlla z najhujšimi kaznim!. Tedaj poljski vladi nI kazalo druge?a. kakor da račne z Moskvo pogajanja a zamenjavi. Pombaja ln njegov« tovariše so Poljaki
za reklamacije. Tedaj ao sami opozarjali svojo pristaše, da mora biti vsaka za volilno pravico merndajna ©količina fstarost. doba bivanVt in državljanstvo) dokazana 8 polno volilnimi uradnimi listinami.
Pes je. da je Okrožno sodišče v Celju oddelek X. (torej ne predsednik, temveč senat, obstoječ iz S sodnikov) po členu 10. zakona od SO. ma'a 1020. razveljavilo vse sklepe oličinskih uradov iwez ozira na strankino pripadnost vrcklamiranih oseb, v kolikor so občinske reklamaci'-ske komisijo ugodile reklamacijam na vpis brez polnoveljavnih, voHlno pravico vreklamirance? izkazujočih listin. Ker je pa po členu 0. zakona od 3. sept. 1020. oziroma 27. junija 1022 predpogoj volilne pravice med drugim tudi naše državljanstvo. odno-mo. da so Slovenci po plemenu In jeziku, bi bili reklamanfe morali predložili svojim reklamacijam listino, ki Izkazuj« to dejstvo. Inpanstvo oličine okolice Celja je »voHi prvotna pomanjkljiva nradna potrdita opremila šele po dostavitvi sklepa Okrožno sodnijo s pri-stavkom. da je dotični volllee naš državljan. Ker jo pa bila medtem le davno potekla reklamacijska doba. je jasno, da s« Okrožno sodišče na te naknadno predloženo listino ni smelo več oriratl.
Ka to daistvo i« »Sloraačeva da&imtk.
šču Sv. Stoiicc. ki ga je izrekla napram zastopniku naše vlade, poslaniku dr. StnodlMki, dosedaj šc ni zd^lo vredno kaj poročati. Za škofa je novo papeževo stališče očividno hud poper, ki ga za cn> j krat šc nc sme dobiti pod nos duliuvšči-na in tudi ne sine nič Uvedeti o njem oni del slovenskega ljudstva, ki čita kle< rikalne liste. Preveliko bi bilo razočara« nje, če bi izvedelo, da sedaj v interesu cerkve in vere že sum papež obsoja go> njo podivjane in posurovcle po'itikujo« če duhovščine. Ali je »Slovcncc« še »ka« toliški« list, ako prezira važne odločitve Sv. Stoiicc?
-f Polževa politika. Teden dni je »Slo« venec« vintal vladno krizo in sepil radikale. Predvčcrajšn iin je bil njegov »razkol med radikali« te čisto pri robu, včeraj pa se Jc na inah zopet zlima! in «SIo-ventc» je napisal uvodnik — na čast radikalni stranki. Radikali niso za (skrajni teror*, za »ukinjenje parlamentarizma«, za «uvcJbo neprikritega absolutizma«, kakor — ongi — 2erjav in Pribiče-vič; radikali bi svojo nadmoč rajši ohranili z lokaveišimi sredstvi. Radikali se s principi demokracije, ustavnosti in legalnosti ne smejo tako igrali kakor Prihl-čevič. Radikali namreč dobro poznajo zgodovino Srbije. Radikali... oh, kai vse bi bil včeraj Se rad povedal »Slovcncc« na čast radikalom in za dokaz, da je «v PP-režhnu kriza«; kriza naravno na škodo samostalnik demokratov, ki bi jih •Slovcncc« zamenjal s tigri, kakor očan-cu kamlžolo. »Slovcnec« je zdaj obsojen na takšno politiko kakor tisti polž, ki Je neprestano plezal na zid, a pri vrhu vedno zdrsnil nazaj: pokazal je seveda tudi rogove, slini! se je pa neprestano.
-j- Na mrtvi straži. Včerajšnji «S!ove« ncc« je pod tem naslovom napisal daljši članek o leni. da le vlada premestila 10 npravnih uradnikov, ki jih »Slovenec« imenuma našteva. Škofov list se tudi zgraža, da je bil upokojen nadzornik poštnega ravnateljstva g. Vrbnjak, češ. da je ta korak politično preganjanje »korektnega poštnega uradnika*. V isti sapi, ko »Slovenec* udriha po vladi radi
na čelu organizacije, ki je skušala ogoljufati državo za več milijonov. Sc prav posebej bi k. Vrbnjaku svetovali, da prosi uredništvo »Slovenca«, da naj o njetn ničesar več ne piše, najmanj pa o njegovi •korektnosti« ter o »pregan anju». Mi se neradi pečamo s takimi zadevami a smo primorani reagirati, čim se nas Izzove In čim postane tak<s stvar Ja"na zadeva. Capito g. Vrbnjak, k! stojite tudi na »mrtvi straži*?
-j- Vzor katoliškega duhovnika. Ciril Milavec, kaplan na Igu, je včeraj obja« vil v škofovem listu dopis, v katerem sc na odkrit način norčuie iz uradne ob'a« sti. Popisuje kako je bil od srezkega g!a< varja klican na zaslišanje, a se mu je dvakrat odmaknil. Prvič je dejal orožniku, ki mu jc dostavil uradno vabilo, da »nima časa«, drugič se je g. kaplan od* peljal z Iga. ko je tja prišel glavar, da bi ga zaslišal. V «S'ovcncu» pravi, da je šel na pogreb svoje tete in da se z glavarjem nist« »nič videla«. Tretjič je srez ki glavar povabi! kaplana s pripombo, da ga vabi »zadnjič« in da ga bo da! z orožniki pripeliati, ako ne pride sam. Ta s'učaj opisuje Milavec v »Slovencu« med drugim tudi tako«'e: »V tretje gre rado. Ko sem videl, kako so gg. orožniki v tem pos'u neizvežbani sem iz sočutja do gg. orožnikov rekel, da bom šel v Liublja« no... In tako sem vzel v roke »Aktcn« tasehe«, napo'njcno z vsemi temi vabili, dalje uvodni članek iz »Jutra« z dne 11. jan. in tisti člančič iz »Jutra« 19. jan. V desno roko pa sem vzel popotni les kot oporo na tej težki poti in kot obram« bo proti psom...« Ljubljanski škof ima gotovo posebno dopadenje nad kapla« nom Miiavcem. da prinaša cclo v svojem dnevniku dokaze njegovega velikega spoštovanja do državne oblasti. Mi se le čudimo, da je ta vzor katoliškega duhov« nika v uradu srezkega glavarja odložil »popotnikov les«, ki ga ie vzel a seboj <kot obrambo proti psom«.
-f- FalzifikaL Ker sem si dovo!il izra« žiti v »Jutru* svoje mnenje o razlagi čl. 13. In
ker ve. da n)*la ' - n»ibo vprašal v tej stvari za Sveto f >** J«itovo: Ce bodo hoteli klerikatnf dni«, ostati v dr- I dr. *erjav in c. dr Kramer. žavni službi, bodo moral. Kliatl biti v	0J H- un doP- v gonilni Ko-
uradu politični agitatorji ln bodo morali drič. Poioča g. Janežič. opustiti po uradih In ir»er. ikHi svoje pro- Mlrr,a ob 3- url P°P- Poro8a Jank<> tldržavno stališče. Današnji vlad! se sme Tavzes.
samo očitati, da je pftvcč 4»bzirna na , Lo« PrS Ljubljani s- P°P- \
m Urt3n;<tvt!. Tako n. Verl,i6- Poročata g- namestnik srezkega kandidata živlnozdrarnik Ipavec ia g. Anton l.ikozar.
gmarje - Sap ob pol 8. zjutraj pri Trer-nu. Poroča g. siezki kandidat Franio Zehal.
Grosaplle ob 10. dop. pred Gasilnim domom. Poroča g. Franjo ZehaL
Zg. Šiška ot) pol 2. pip. v gostilni Kavčič, p.d. Svedrač. Poroča g. Franjo Zehal.
VižmnrJe ob i. pop. pri Novaku. Poroča g. Franjo Zeha!.
Mengeš ob 7. »jutraj. Poročata gg. Ko-kalj in dr. Ivo Potokar.
Sinkov Turn ob 11. dop. Poročata gg. Kokalj in dr. Ivo Potokar.
Vodice ob 3. pop. Poročata gg. Ko-kali in dr. Ivo Potokar.
SVarnčna ob 7. z.-ečer. Poročata gg. K"ka!j in dr. Ivo Potokar.
šmarlro v Tuhlniu ob 7. zjutraj. Poročata gg. Franci Pančur in dr. Karba.
Lo!;e v Tuhinju ob 11. dop. Poročata gg. France Pančur in dr. Karba.
Vrhpolie pri Kamniku ob S. pop. PorO-•ata g:r. France Pančur in dr. Karba.
St. Vid nad Ljubljano. Torofta g. Fran Majcen.
svetu
—	Čičerin o Hughesovi demisijL Sov« ietski komisar za zunanje zadeve, Cičt« rin. je v daljšem razgovoru z zastopniki časopisja izrazil svoie izredno zadovoli« Stvo z demisijo ameriškega državnega tainika llughcsa. Od njegovega na<'ed« nika pričakuje Cičcrin. da mu bo pravo živlienic pokazalo one perspektive, ki so predstavljale za Hughesa kniigo s sed« mirni pečati, namreč perspektive ožjega sodelovanja Zcdinjcnih držav s sovjet« sko Rusijo.
—	Obletnica Leninove smrt!. Povodom oblctnice Leninove smrti dne 2!. januar« ia se je vsa Rusi;a spominjala nlcijove smrti. Točno ob 18.20 po moskovskem času. so bili po vsej državi oddani topov« ski stre':, istočasno so tvorniške sirene
tulile tri minute. Prava ž:i!na svečanost 138. Ustava, ml «Slovenčev* I pa je pričela se c včeraj dne 22. januarja nepodpisan jurist včeraj očita, da sem v j na dan oh'etnice zgodovinskega krvopre« desetorice uradnikov, pa psuje škofov list «Slov. Pravniku* zastopal (v št. !924.) j litja v Petrogradu let« 1905. Vsa Moskva vse ostale slovenske upravne uradnike, baš nasprotno stališče, kakor v svojem je okrašena s črnimi In rdečimi zastava«
članku v »Jutru*. «S!ovenčev» juris« jc j mi in tudi na poslopjih vseh dip'omit« Iztrgal citat iz zveze in mu pretvoril smi-, skih zastopstev vise zastave na poldrogu. sel, je torej zagrešil navaden falzifikat. Moskovska garniziia je sta'a kot častna Jaz seveda vzdržujem vse ono, kar sein straža ob Leninovem mavzoleju. Danes napisal o policijski praksi sodišč (avstri;- ; se vrši plenarna ia!na seja moskovskih skih) v »Pravniku*, z ozirom na inlcr- sovjetov.
prctacljo tiskovnega zakona, in vzdržti- — K|e se bo vršil Mstteotti!ev proces, jem to, kar sem napisal pred dvema dne- j V Rimu se govori, da se Matteotti'ev
ki niso bi i j premeščeni ter Jim pravi, da so »prodana gnila terjavovska Inteligenca«. ki bi rada državo upravljala kakor so Jo pred vojno «prismojenl In degenerirani grull In baroni«. Zakaj ne piše •Slovenec, nikdar o mrtvi straži, kadar škof puriva kaplane po hribovskih ka-planijali? Ako nima ca svoja pristaše
uradnike »Slovenec« drugih argumentov voma o interpretaciji Ustava. Cl 138. Je kot psovanje vseh ostalih uradnikov, bi suspendiral »tisVvno svobodo* izjemo-boUe storil, da U o stvari uoičaL zlasti.ima n. pr. sa namene, kakršne sojita
proces ne bo vršil v Rimu. ampak pred apclacijskim sodiščem » AnuilL Proces bo vodil prol. LongUi,
ši Rrafi in
Mala železniška nesreča v Zidanem mosta
Včeraj, okoli štirih zjutraj, se je zgodila na postaji Zidani most železniška •nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala nika-ikih človeškdi žrtev in je tudi materijaina akoda le minimalna. Pač pa so imeli jutranji osebni vlak! in zlasti brzovlaki, znatne zamude.
Ob 4.5 sta namreč radi oplazenja na kretniški zvezi skočila dva vagona s tira. Prvi vagon, kl je vozil s stro em, je bil saatovorjen s premogom, drugi, ki je isto-tako rinil nazaj, pa je bil prazen. Ker je bila ena kretnica vsled nesporazumljenja napačno postavljena, je stroj z vagonom 'peljal čez kretnico in oplazil drugi vagon, ki je tudi rinil na isti tir. Posledica je bila, da so bili vsi trije tiri na osebnem kolodvoru zaprti. Vsi jutranji vlaki so Smeli radi te nesreče zamudo, brzovlak poldrugo uro, ker ie eden izmed ponesrečenih vozov visel v njegov tir.
Človeških žrtev nI bilo, vagon s premogom je ostal nepoškodovan, prazni voz pa je dobil neznatne poškodbe, tako da je škoda minimalna. Ob 9. dopoldne so *>iii že vsi tiri prosti in se je promet vršil zopet neovirano.
in si je osvojil simpatije vseh poslušal cev. Zbor se odtlej stalno vadi in izpopolnjuje. Mlad je in ambicijozen ter od njega lahko že marsikaj pričakujemo. Nocojšnji koncert bo pokazal vse njegove vrline in uspehi, katere je dosegel skrbni pevovodja v zadnjih mesecih, Itodo najboljši odgovor tistim elementom, ki bi radi razcepili šentjakobske vrste, da bi si pridobili posameznike za sebične in malenkostne namene.
Šentjakoh=ki orkester nastopi pod vodstvom mladega ter nadarjen»"a di-
Današnji koncert Šentjakobskega društva
Med ljubljanskimi prosvetnimi ustanovami pred-tavlja danes Šentjakobsko gospodarsko - napredno društvo faktor, mimo katerega ne more iti no-S>en ljubitelj kulturnega napredka povojne Ljubljane. S svojo izredno delavnostjo zaznamuje to društvo razmah,
gledal, ali ga morda ne pričakuje že njegova žena, ki jo je brzojavno obvestil o svojem prihodu. Pred vagonom je stal bivši poslanec g. Pucelj v raz govoru z gos[>o Smodejevo, vdovo |>o bivšem notarju v Vel. Laščah. Kariiiš ju ni poznal, v svoji ameriški prostodušno* t i in vesel, da je zopet med rojaki. pa je vendar pristopi! k g. Pur lju in ga nagovoril. Gosp. Pucelj trdi. da ga je pri tem pri;el za ramo. za;o ga je oirinil stran. Kardiš se je okre-nil in se onofekel ter pri tem baje Puclja zadel z nopo. To je bivšega ministra tako razburilo, da je flvijjnil
izročimo vzvišenemu poslu. Pri tej pri«
liki se vrši v dvorani obširna prireditev in je na nje sporedu otvoritveni nagovor veseloigra «Bucek v strahu«, srcčolov, ples itd. Kdor hoče videti, kako pri nas delujemo za procvit napredni misli in kaj vse lahko napravi požrtvovalno član« stvo, naj pride ta dan ns Vače. Tudi pri« jetne zabave bo dovolj.
BREGANA. Tudi pri nas Se zanima« nio za bodoče volitve. Ljudstvo je sploš« no zadovoljno in odobrava aretacijo Ra« diča. Pucelj je začel brezplačro pošilja« ti našim voiilcem svoj (Kmetijski list«, ki pa prinaša tako bedaste članke, da se zgražamo vsi. Cel« vrsta dosedanjih nje« povih pristašev je že sklenila, da bodo rajše volili Narodni blok, to je dr. Zcn java, ki ga vsi poznamo kot idcalncg« političnega in gospodarskega delavca.
Danes 23. t m. zadnjiknal
„Pekel življenja"
v glavni vlogi GRIT H A ID. Mladini v«top ni dovoljen.
Kino »Ljubljanski dvor*
Telefon 730.
Telefon 730.
roko in lonnil Amerikanc« s tako siio Kakor čuiemo, nameravajo klerikalci po glavi, da se je ta r.ornHil nn tla. Pri j pod vodstvom župnika Gnezde zopet po«
rigenta gosp. Danila Bučarja, ki je ustanovitelj tejra odseka. Neumornemu delu dirigenta in občudovanja vredni požrtvovalnosti članstva je usjielo. d«i
kakršnega ni beležila pri nas v tako!nastopa orkester že sedaj v polni se-kratki dobi nobena naša kulturna or-|*tavi *er je I«1« prvi saton-ki orke-ganizaeija. In dasi ni bilo življensku stRr v Sloveniji, ki goji skoraj izključno stremljenje tega društva brez napak, koncertni program. Novomeški koncert so vendar ostali Šentjakobčani samo-.m ostale nrireditve. na katerih so m zavestni ter so smotreno in vztrajno slišali, spletajo orkestru vrlih Sentja-korakali od us^ha do uspc-ha. Brez' kobčanpv laskavo priznanje tu li v lastnega doma, navezani le nase iu na jdasben** krogih. Ni dvoma, da se ho peščico svojih zvestih prijateljev fc orkester nocoj skušal čim dostojne/ zbirajo ekoli svoje knjižnice, srčike celega društva, ki ima velikanske zasluge za izobraževanje najširših ljudskih pla.-ti v Ljubljani. Posamezni odseki Šentjakobskega društva dokazujejo kljub nedostajanju primernih prostorov in vzlic težkoč.Tm gmotnega značaja toliko življenske sile. kot jo more Imeti le velika in jaka družina, katere člani imajo iste misli in iste cilje. Dva
.nredstaviti in da bo pokazal vso volji in moč svojega plemenitega stremljenja.	»
Spored koncerta te znan ter ohsesra sledeče točke: Uvertura iz opere »Ciganka«. Rčriot: Koncert or>. 10J za vkilino-soto s snremlVvan.iem orkestra. Dev: Jeirerle. koroška narodna pesem. Pavčtč: Nocoi ie pa len večer. Adamič: Kje si svoie lice umita? (moški zbor), najmlajša odseka Sentjakobčanov, ki	<"> h' M' mlajši. Maverbeer: Ari!a
nastopita po kratkem premoru nocoj Marcela iz opere »Pivrenotti«. (Pire
pred ljubljansko javnostjo, pa sta pevski zbor in salonski orkester.
Prvi je miad, t*xla kipi od življenja. Dolgo so ga mučile krize, katere je naposled prebolel in izšel iz njih prerojen Ko je pridobil za pevovodjo gosp. prof.
operni basist ;iwn. 7athe"). Adamič Serennda: 7a njo kot riba za vodo (skladba za moški zbor. ki se izvaja prvič).
Začetek koncerta, ki se vrši v Fil-barmonični dvorani in za katerega se dobe vstonniee v Matični knu^rni »• rtojnčen točno za pol 0. uro zvečer. Nedvomno se bo razvila koncertna pro-dukciia v naiVnšo manifestacijo vsph naoredpih T.uibPapčanov. ki so voljni nomasrati vrlim Šeptiakobčanom. da po-lože temeljni kamen svoiemn »Šentjakobskemu domu«. za katerega dntStvo Že doljro dela in ki ho enkrat traion spomenik vztrajnega naprednega dela za kulturo.
Go?nnd Pure*? in Areerkanec
O mučni aferi je razora vi ja'o včeraj ll"b'ianskn nkraino sodišče. Tožen je bil bivši pos'anec in mi"'«ter g. Ivan PiicMi ra li telesne poškodbe. Predi set>temhra so se vračali iz Amerikp v domovino tri'" Dolpniei. med njimi Jožef Kardiš. Ri'i °o v pričakovan:n. da A. Gr5bm?nga. se je pričela nova faza vi I?in po do!<rih letih zooet svo; roVtni njecrovega delovanja. Ze lani, ko je krai. vs; prav didire volie. ko so se prvič nastopil pod spretno taktirko! vozili 15. sentembra z v«čern:m vla-•vojega odličnega vo litelja, je namuh kom iz Ljubljane na Dolenjsko. Na zaslovel kot eden prvih moških zborov Grosupljem ie Kardiš izstopil, da bi po-
Prsdstavs ob 4., '/,•«, V.8. ta 9. nrL
MM
kratkomaio spodc iz hiše! Kaplai, pa je poleg vpitja proti paprednjakom kon' svoj politični govor na sledeč! način: Nekemu kmetu je po nevednosti došel nap-"dni časopis. Kmet je vzel gnojilne vile, ga nataknil in nesel na gnoj. Amen? Nikar si ne domišljujta. da bost« nemote« no šc do°go razgrajala na prižnici in v naši ccikvi. Ako ne bo pomagal člen 12. usta« ve, zadnji odstavek, zna.i bomo sami na« praviti ..onec vajinemu divjanju!— Član rimskokatoliške cerkve, ki mu je vera sveta nedotakljiva stvar, ne pa sredstv® za politično agitacijo.
ST. PAVFL i -U i RFBOLuU. V po» d . dne 19. t. m. sc je vršil pri nas; volilni sestanek Narodnega bloka, kate» rega sc je u -'c-"o okrog 60 volilccv, !..«._ njitui tudi pristaši dr :gih naprednih stran':. Kandidat g. Drofenik je v ob* ".nen govoru stvarno obravnaval dr» ž^vna po.itiC.ia vprašanja 'n položaj na«* £■-•'<* kmc.i. Dokazoval jc, da !e v skup« ni narojni in napredni borbeni vrsti tudi nai slovenski '.met pride do vpoštevan® beseJe. G. Prekoršek jc v 1'crenih bese. d k h tolmačil narodno in državno idejo. Testi i.ck se je kljub neke u motilcu iz« vršil dostojno in 8. februar bo dokaza!, d tudi pri nas krc| ';o i lcjo v te o 'h <-! hočejo graditi veliko boJočnr-;: naro« H«.
SV. IU V SLOV. GORICAH. Zna«
nega klerikalnega podrepnika Frana Li« leka iz St. IIi« je finančna kontrola me« scca dcccmbra zasači'« na granict. ko ie peljal iz mlina iz Avstrije domov ve5 hr.stniškega Glasbenega društva.	| žakljcv moke. v kateri je bilo skritih pet
SIVNICA. Bošlanjski Sokol upnzon 1 ki|0{,r;im0V s|adkorja v kockah ii pet za. v nedelio dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer hojev Jihic jjh je hote) utjhotapitL
Kaj pravi naša občina, da iin*' takega moža v občinskem odboru, ki se peča s
tihotapstvom in ie bil radi tega že kaz« novan. Opozarjamo tudi g. velikega žu« pitna na ta slučaj.
SV .MARKO. V nedeljo dne 18. t. m. se je vršil pri nas sestanek Narodnega bloka. K'erik»!ci so raznašali govorice, . da bo prišlo do prepira ali cclo pretepa, po-rn enih mizah: na razpo'«go hf>Jo Ida bi odvrnili ljudi od zborovanja. V ra« mrzla jedila in najboljša pijača. Zače« i .|inu pa so JC p„Steno 7motiIi .Takoj pO tek oh 3. uri p.,po'dne. Upati je. da bodo t pri|,ol|u kandidata dr. Pivka in ptujske« tidi to prireditev Jug. M.tiče posetiU ^ župjnit dr. Scnčarja .je bila hiša v zavedni nvaki v največiem številu. |neki|j m;nuUh nilhito polna zboroval-ev. m. 'e i me i ste«, .ancncat jNarou« SLAT'NA i?A.DE^CI: D"e K	! Med n.imi je bilo tudi neka, klerikalnih
bloka n. ku javen shod. Tega M,'* sf ho v S!?,t,na RaJ«;"c'h ' K"st, n' petelinov, ki so hoteli sestanek razbiti, se je udeVžPa tudi Pre.-euhova i ^Vrsck "Pr.,z»n'? '8ra -UV.hl.ene Si« P,ofesor pivko ,e v krasnem govoru raz«
binke«. Cisti dobicck je namenjen ubogi
šolski dcci.
DOI.ENJA VAS PRI RANICI. Vide« li in s išaii sn. že mnogo duhovnikov, ki so politizirali, a r ta" so vsaj vedno
v mejah dostojnosti. To pa. kar uganjata naš župnik Skulj in kaplan Knafl, prese« g.i že vse m; '2. D^'40 smo molčali in inir no gledali početje p'ačnnih agitatorjev •'kalne stranke v mašn škem ob'ačl!u.
klicati famoznega Sušnika na svoj shod. Svetujemo g. Sušniku, naj raje ostane nc top'cm v Ljubljani, kajti pri nas jc za njega preveč mraza in imamo devolj ob« ričunov z njim. Posebno ne bomo nik« dar pozabili napak, ki jih je zagrešil kot Mvši železniški minister.
ZAGORJE OB SAVI. D-amatičn! '»d« sek Soko a je priredil dne 18. t. m tragedijo »Krivopriscžnik«. 2e mnogokrat pripoznana gdč. Koprivčeva se ie tudi to pot izborno obnesla. Od ostalih igralcev moramo omeniti g. Drofenika, ki je po« dal krivoprisežnika tako dovršeno, da ne bi delal sramote niti ljubljanski drami. Tudi ostali igralci in igralke niso zaosta« •ali. Režija gdč. učiteljice Prestorjeve je izpadla jako dobro, ne glede na to. da je še s ikala potrebne kulise sama in s svo« jo umetnostjo zadivila vse občinstvo. Na dciamo se, da nas dramski odsek čimprej /■pet iznenadi s kako igro.
HRASTNIK. V neJelio dne 25. t. m. gostuje v našem Narodnem domu sokol-sko g'edališče v Trbovljah s štirideian« sko burko «Ug-abIje ie Sabinke«. Vabi« mo ceni. občinstvo, da poseti igro v naj« večjem številu. — Po igri je prosta žaba« va s sodelovanjem sa'onske<2a orkestra
Dopisi
I tem je dobil na arlavi težko rano in je i obležal v nezavesti. Na prošn jo niego-I vih tovarišev ip vlakovodja o'ove!il, da i so ga odnesli v službeni voz. Ker s? | med vožnio še u'nn ni zavedel, so ga : spravili na postaji Zlebič v jostilno. j nadedn'e jutro pa pr'">eliali na niejo" ' dom v Loški potok, kjer je ležal še tri dni v omotici.
Na včerajšnji razpravi ;e Pucliev zagovornik naipre.i protestiral proti temu. da sodišče o slučaiu sploh razpravlja, češ da je rrieeov kliient g. Pucelj kot bivši poslanec <e vedno — imun. ?odnik na to seveda ni pristal, ker so že ponovno naivišje instance ugotov;le. da je poslanska imuniteta z razpustom Narodne skupščine prenehala, poteg tega pa bi bilo tndi več kot absurdno, da bi smel ? Puce'i pod zašč'to poslanske imunitete preizkušati svo e krepke m^ice na glavah svoj:b rojakov. Očividno pa mu je zadeva skraino nemila, zlasti sedaj v volilni borbi. Zato je ckušal razpravo na vsak način zavleči in ie zahteval, da se zasliši kot priča še ga. Smodeleva. ki pa je sedaj haic v Gradcu. Sodnik ie te> zahtevi ugodil in razpravo res prelož.'!. Tako se g Pncliii morda posreči, da razsodbo zavleče preko R. februar a. ko ev. obsodba ne ho več tako bolela, kajti da se niti takrat ne bo mngel pozivati na poslansko imuniteto, za to bodo že po- n* soko'skcm odru v Sevnici veseloigro skrbeli "avedni krantski kmetie.	j v treh dejanjih «StaH grehi«.
BREZNICA. V prid Jug. Matice f. I vrši v nedeljo dne 25. t. m. predavanje Ig. župnika dr. Arnejca v sta.i šoli na llreznici. Poleg tega nastopilo člani po«
Zg. Šiška. Orjuna v Šiški iziavlia. da družnice z enoileiansko burko Putifark«. niti n en odbor niti noScp č'nn odbora z,' ™zvedr,l„ pa bo skrhe o domače pev«
., , .	, . . -j	sko d.-ustvo. Po igri prosta zabava pri
m v nikaki zvezi z dopisom iz /g. Siike	* 1	•
v »Jutru« št. II. kjer se n ipada v zvezi
s poročPom o čajanki Orjnne nekatere
uospode iz Šiške. — Odbor Orjune v Si«
ški.
IG PR! IJUBLJANI. V nedeljo dne 18. t. m. ;e imel srezki kandidat Narod rega shoda
«tej"iih'ikanska* garda pod vodstvom že izza mahinaci) na Ijublians'' 1 ni verzi znanega »jurista« Do'enca iz Iga. Ta no« vopečeni repuMkanec, ki ;e bil do ne« davpo navdušen pristaš SLS jo hotel s svojo to'po shod razbiti ali pa dobiti predsedstvo s'-oda. Ko s- mu to ni po« sreči'o, jo ie žalostnih krač z vso iško repuhliko mahnil proti kap' niii k zna« nemu namestniku bož;emu Mi'avcu. Strab pred resnico je hil tako ve'i'-, da so se vsi njegovi repuVikrnci skrili v mišje Iu'<n'e, niši pristaši pa mirno naprej zhorova'!. Sicer pa se bo-no še spo^'cdali iz oči v oči tal^ z g. Do'cn« ccni kot g. P idiom samim, ako bo v praksi iz. ' il to. kar je injnila n:egov srezki kandidat, ki jc bil tudi navzoč zn« klica': Kai nem mr zi'roni in farairafi!
VAČE PRI LITIJI. Mnogo'ctncmu na« šemu prizadcv.aniu. da postavimo na-p-edn!m društvom lastno streho, je s'e« di'o letošnjo zi.no uresničen,c. Zapuščen o! širen hlev sino pretvorili v prostorno soko'sko telovadnico, ki s uži nipredniin orgsniz!ici'am tudi kot g'eila'iškl oder. Po'cg dvorane ie še sc;na soba. 7.a ves trud. ki smo p i prezidavi iine'i, prei« memo v nedeljo dne 25. januarja dovolj Zadoščenja v tcin, da ta din svečano otvoriino našo sokolsko dvorano in jo
icsnil politične in gospodarske potrebe našega naroda. Vaški župan je ponovno zahteval od njega rszna pojasnila in do« bi' vsakokrat točen in povoljen odgovor. Na pritožbo nekega zborovale* zaradi davkov in draginje, je dr. Pivko opozo« ril da so imeli klerikalci poprej kar štiri ministre v vladi, ki pa so se bavili samo s prestavljanjem uradnikov, na kmete, ki »o jim dali moč v roke. pa so popolnoma
Toda seda j imamo dovolj! Zahtevamo | p^^ji^jij 2a odgovor &e je mož iskrene/
duhovn:ka, ki bo res skrbel samo za naš
dušni blagor in vzgojo mladine v ljubezni do staršev, nc pa samo huiskal proti i.aprednemu časopisju. Gospod Skulj, ali st oznanjujo beseda božja s časopisom
zahvalil z izjavo, da je sedaj uvidel, da cSlovcnski gospodar« samo laže. Zani« mivo je, da je neki Horvat govoril o iz« d»jstvu dr. Pivka. Možakar je očividno še vct'no navdušen Avstriianec in pono«
» roki kot ste to storili na praznil: raz« ^ da je sme! stre|,9ti na svoje sloven«
"•nja Gojpcdj-.-ga, o ste za itevali ii.i; starši sinove, !:i čitaio n precine liste
iii;i:ipiii!i'iiittiiii'iiii'iiiiiiiimiiiiiinimiiiii[iiiiiiHiiiiiii!iini
ske brate. Očividno še sedaj ne razume, zakaj je Franc Jožef tako gonil može in fante v klavnico in tudi pozabil, da so avstriiske oblasti našim kmetom poVa« Ic med vojno tudi zadnjo živino iz hle« v«. Koncem shoda ie dr. Scnčar opisal Vedno nallrpia izbora Ugotovljenih j politični položaj in poudarjal, da ho le
si'sina zmaaa Narodnega bloka prinesla nršl državi red, narodu pa blagostanje, po katerem vsi hrepene. Zborovanje je traialo dve in pol ure in so se kmetie razšli z zagotovilom, da bodo dne 8. fe» bruarja vsi spusti.i kroglico v čvtrto ikri« mico.
Dame
plesnih in družabnih toalet
Najnovejši moddl. MODNI A l hUJF. M Ljubljana. Kongresni trg 4 /.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama. Petek, 23.: »Sinčkov sen«. Premijera. Izv. Sobota, 24.: »Magla«. C. Nedelia, 25 ob 15.: »Zora, dan, noč«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.. »Stričkov sen«. Izv. Pcndeljek, 2h.: »Cyrano de Hergerac*. D
Ljubljanska opera. Petek 23.: Zaprto.
Sobota. 24.: »Don Juan«. Premijera. Tiv. Nedelja, 25. ob 15.: »Strupeni pajek 10
plesi«. Znižane cene. Izv. Pondeijek, 26.: Zaprto.
Mariborsko gledališče. Petek, 23.: Zaprto.
Sobota, 24.: »V vrtincu«. C Premijera. Nedelja, 25 : »Sladkosti rodbinskega življenja«. A. (Kuponi.) Pondeijek, 26.: Zaprto. Torek, 27.: »Zora, dan, noč«. (Kuponi.) Gostovanje ge Saričeve in g. Kralja, članov ljubljanske drame.
Premijera » ljubljanski drami Danes v peiek je v drami premijera Posio-jevskega povesti cStričkove sanje*. Dra-Biatijfeija je delo g. Putjal«. prevod pa
iz peresa g. J. Vidmarja. Povest je razdeljena na 2 dejanji, obstoječi iz 5 slik V glavnih vlogah so zaposlene dame: Medvedova, Niblocka, Juvanova, Rakar-jeva in gospodje: Pul.ata, Levar in Cesar. Začetek ob osmih, konec ob desetih. Premijera je izven abonmaja. Prva re-priza bo v nedeljo ' t. m.
Mozartov <Pnn Juan> prvič na *In-renskem odru. Jutri, v soboto bo v ljubljanski operi velezanimiva premijera enega najodličnejšil' del klasične svetovne operne literature. Poje se Moz„ir!ov Don Juan v Župančičevem prevodu Najvažnejše vloge opere so v rokah: Leporr"o-B tetto. Don Juan-Cvejič. Cerlino-Lovše-tova, Donna Elvirs-Tha!erjeva. Donna Ana-Frisekova, Komtur-Zatt<ey, Masetto-Znpan. Ottavio-Kovrč itd. Opero dirig'rn kaoelnik StrPof, režira režiser Sest. Sobotna premijera je '"-en in so vstopnice že v predprodajl pri dnevni blagajni v operi.
Narednn (tle-^a''^ r Msriborn. Gostovanje članov ljubli-roikega Narodnega r}p^-'fš*a. gospe Saričeve in gos-oda Kralja v mariborskem Narodnem eleda-iiščn se vrši nepreklicno v torek, 27. t"1-«7» mesera. Nas»opila bosta v duhovi'! ViccoJemijevi tride^-mski 'jut—>f—ko-
mediji cZiira. dan, n č», ki je doživla ; pal, da se vzdržuje le še umetno. Eno • ki na ljubljanskem iu celjskem odru popoln Ima stekleno, nosi lasuljo, si naleplja br
uspeh.
F, M. Dosto;evskij: „Stričkov sen"
ke in zalisce ter se šminka, nosi modi t. ker je na eni strani brez reber, m ge s<. mu iz probkovine ter jc sploh iz saitiin vzmeti in prožin. A tudi duševno je čisto p ropal; nima več spomina, vse zamenjuje, nikogar ne pozna ter se niti ne zaveda več. kaj je res doživel, kaj si je izmi stil in ka, je ie sanjal. Ta knez, daj'.'
(Premileia v drami v petek. 23. t. m.)
Vel ki ruski psiholog Dostojcvskij. če-gar slava se <iri čim dalje po vsem sve- zelo bogat, pade v družbo mater, dain. tu. je imel tudi mnero humorja. Po stra- ki se berč med sabo, da bi ga ujele za šnem »Idiiotn« je zdaj gosprd režiser Bo- zeta Vso intrigo pokvari brezznačaci. ris Puljata dramatiziral tudi humorno bcuak iz osvete, Mozgljakov. ki ljubi •A-novelo »Dedkov sen« in ji dal naslov men to Z'no. A Zina ljubi revnega učif-eStričkov sen», ker je pač »striček« pri lju, ki ie od bolesti in poniževanja na smrt nas običajne.ša beseda, ntgo »ded» ali bolan. Komedija prinaša celo vi sto ostro »dedek«.	i risanih ženskih tipov iz tverske okolice
Dostojevski) Je napisal !. 1859, ko je ier troje moških tipov iz sibirskega ma-dobil dovoljenje, da se iz sibirske kator-, lomesinega milje a. Olavna ženska je Ma-ge preseli v Tver, po Balzacovem vzoi:u rija Aleksandrovna, častihlepna, brezob-dve študiji o sibirskih provincialcih:, zirna Ksantipa, sebična mati in doaii<lja-»Dedkov sen« in »Selo Stcpančikovo«. 1 va provinčna dipiomatka. igra jo ga. Me-Dramatiz;rani roman iSe^o Stepančiko-: dvedova: Zina .e ga. Nablacka, knez 4stri vo« smo že videli na sijajni predstavi nu-j ček) g. Putjata, Mozgljakov pa g. Levar. dožestven;kov z umetnikom Pavlovim v j Komedija je zelo zanimiva, litcrar.u ulogi Foma Fomiča, zdaj nam pa pred- i značilna ter tudi prav zabavna, stavi Putjatova dramatizacija v štirih sli-
kah še »Dcdkcv sen«
Novice is ljubljanske drame. Ljub-
Junak tej komediji je že povsem seni- smola. Pet mesecev se je pripravljal naš j len ruski knez, bivši Don Juan, ki se ie g- dr. Ivana Laha <Pepel'.ibi. K tej igri, navzel po Evropi smešnih razvaj. »fa je zložil glasbene ločke skladaielj gospod knez«, pravi Mozgljakov, »ni več č! iv.k.; Skerjanc. Delo režira g. Sest. Obenem se, nego Je le še kompozicija. Poza vp so! študira Ibsennva drama <Rosmfcrsbohn» j
ca Bokup«ii;t Uko ie namreč sur ln aro. 11 reiiii gospe Marije Vere.
Ljubljanska opera. — Zares, velika smola. I el mesecev se je prpravljal nai balel, da kontno zopet enkrat nastopi samostojno, pa ti pade lesen lestenec kou-cem generalne skušnje za tlaranlulas edini pevki na glavo in — baietne predstave ni bilo. La^ko bi nam bili o nesreči sporočili že sinoči. Ker naša pubii'-a v sposobnost našega baleta sploh več ne veruje in ker ni vc iela, da oosluje zagrebški prvi bariton g. Primoiie kot <Rigo-le;to», so celo abonen'je ostali doma in je bilo zato sinoči gletislišfe siabo zasedeno. Sko<ia torej na vse strani I G. Primožii je zlasti igralski prav do'>er Rigoletio ter ga daj3 z vsemi možnimi dramatičnimi detajli zelo efektno, mpstoma ce;n ie-atralno. Pevski je že priznan umetnik; sinoči pa se je zdel njegov g'as nekan suhoten, semtertja zagrljea in utruj«"!. Naš rojak je pač doma jeko naprež«n. V splošnem pa je jako ugpjsl in žel po vsakem, zlasti po lil. dejanju prav živahno priznanje. G. Panovce kot vojvoda je s svojim nevelikim. a molaličnim 'enor-jem, z debro vokalizacijo in s prisrčni *o pevskim izvajanjem prs-r simpn'ičen; le v igri 5e da'?ko ne podaja rpzuz.dnno jestnega Don Juana. oeg» prej idealnega Študentka plašnih manir. Dober re?i«er b5 lahko is g. Banovca IU''i igralski to ustvaril vs->j pravilno, sčasem pa tudi zanimivo osebnost. Prav dober SparaTucil je bil g. Za*hfv. ki letos vse pr-nvld nastopa, odlična Maddslena pa ga. Tkier-
Domače vesti
• «JutroT> atenski koledarček smo pri-, brega. Ljudje so preplaSeni ta «« boje lofili današnji številki. Natisk koledarč-1 katastrofe. Dobro bi bilo, da bi poslala ka se je vsled prezaposlenosti tiskarne in oblast kako komisijo, da pregleda slučaj, velike naklade zavlekel in bil gotov šele i Ootovo j« tudi v naših hribih različnih te dni. Koledarček je priložen vsem iz rud.
vodom. Kdor ga ne more rabiti kot ster. j * Članom Slovenskega lovskega draMva •ki koledar, lahko rob odsiriže. pa mu javljamo, da je januarska številka Lovca ostane koledarček sam v priročni žepni
' izšla ln smo jo razposlali članom. Kdor
obiiki.
•	Kandidatne liste uradne objavljene.
Včerajšnji »Uradni list' objavlja vse kandidatne liste, ki -o bile vložene v ljubljanski in mariborski oblasti in ?o jih potrdila pristojna sodišča
•	1» poštne služb«. Inšpektor pri poS' sem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, Matevž Vrbnjak jr trajno upo-kojca
•	Novo pristanišče ob Jpdrano. V Plo
Bo ob dalmatinski obali je prispela skup s« komisija beograjske in sarajevske
je članarino sa leto 1925. poravnal, pr t9 številke Lovca ni prejel, naj to jfl*l po dopisnici upravnlšt«"i Lovca, Slrossmayer-jevs ulica 1, ki mu jo pošlje brezplačno. «5. L. D.	193
» Žurnalističan 1-povstve očita 'Slovenec* nam, ker »mo priobčili predvčeraj-šnem njegov portrei i' leta t914. in iz l»-ts 1925. Pravi, da smo iurnslistično lo-povsi vo zagrešili zato, ker smo obiavill <!e!o dni staro karikaturo*, s čemer »mo se hoteli maščevati 'nad znanim In priljubljenim slovenskim umetnikom*. Od-
lelezniške direkcije, da prouči tamknjš- puščamo <Slovencu» to pot surovost nje-nje terenske razmere zaradi izgradnje j govega nnnnda. ker je bil očividno misti-novega pristanišča. Po mnenju komisije i ficiraa. Njegova 'fotografija* namreč nI bi bilo treba za pristaniška zgradbe pri- ! glara eno leto. temveč je iz serije umet-bližno st) milijonov dinarjev.	j niških prispevkov, narisanih za «Julro»
•	Znak! in legitimacijo <Udruženja re-S decembru 1924. in januarju 1925. Mi •srvnib Jicira l rutnika* bodo vsakemu smo od njegovega 'otrudnika objavili le članu ns razpolago povodom današnjega eno staro karikaturo, in sicer ono Iz prvega rednega občnega zbora ljubljan «0*e*. ki predstavlja ljubljanskega škofa akega pododbora Udruženja. Legitimne!-1 kako brizga gnojnico na Prešernov spoje (brez ličnih usnjenih platnic) se bodo menik. Ta karikatura pa ni stara le eno razdelile vsem članom, ki jih še nimajo.; leto. temveč 10 let. 'Jutro* jo je avtorju brezplačno, s platnicami iz usnja, ki so seveda ponovno honoriralo. tSlovenea* bi trajne, stanejo pa 20 dinarjev, enako tudi, končno še opozorili, da se nismo nad no-anak Udruženja.	i benim slikarjem 'maščevali*, marveč, rla
•	Olajšanje potovanja * Italijo. Kakor; smo le konstatirali inleresanten faktum, nam sporoča Tourist-Office v Ljubljani, j da ena m teti roka zna iz lastne inicija-je dovolila italijanska železniška uprava tive v <Jutru* ostro ožigosali klerikalce, našemu društvu <Pulnik> prodajo direkt- v <Slovenru* pa tako podlo napadati nji-nih železniških kart iz Jugoslavije na vse hove nasprotnike. Nnša konstatacija je bi-večje poslaje v Italiji. S tem odpade zn la le donesek k javni in zasebni morali potnike neprijetna skrb nabave karte na; «Lopov3tvo* pada nazaj na <Slovenca», meji. Italijanske karte ra bodo dobivale ki nas je po krivici napadel.
od 1. februarja.	!	j————
•	Smrtna kosa. V Celju je umrl včeraj
stl zlomil, starka pa js padla tako nesrečno na kameniti tlak, da ji je počila lobanja. Umrla je na licu mesu. Mestna občina kot lastnica električne železnice bo pozvana na odgovornost.
!z Ljubljane
U— Na I. državni gimnaziji v Ljubija. nI se ■ pričetkom II. semestra šolskega leta 1924,—25. oddasta: učno mesto za slovenščino in filozofsko pmpedevtiko ko. glavni predmeti in drug jezik kot postranski predmet, nadalje u^no mesto zs slovenščino in nemščino sli za nem. ščino z drugim jezikom kot glavnima predmetom*. Prošnje je vločitl do kon« ca tekočega meseca.
u— Občni rbor Mestne Orjnne Ljub« Ijana se vrši v petek dne 23. t. m. ob 19. uri v prejšnjih kavarniških p-os»orih Na« rodnegs doma. Udeležba za vse članstvo obvezna. Vstop brez legitimacij ni do* voljen.	194
u— Skok preko kože. Akademski klub montanistov v LiubUani priredi v soboto dne 31. januarja 1925. pod pokrovitelj, i stvom ministra zs šume in rudnike p. dr. Gregorja žerjava svoio tradicijona'no rudarsko svečanost «Sl;ok preko kože«, ki je ie lansko leto vzbudi'a splošno nozornost In zanimanje. Prireditev ae vr. šl v dvorani Kazine. Vstop le proti va. bil".
u— Pevsko društvo »Slavec« spreiem« nove pevke in pevce, ki imajo lep me« hak glas in dober posluh. Posebno do« brodošli s teoretično p-eiliznbr«zho. Zg'a« slio se naj vsak torek, sredo in četrtek oh 8. uri zvečer v društvenih lokalih v Narodnem domu L nndstr., levo. 198
1.1
V C8. letu starosti trgovski sotrudnik i gospod Alojzij Kiikovec. — V Bukovici; pri Vodicsh je umrl včeraj dopoldne gospod Auton Kranjce, posestnik, tesarski mojster in gostilničar. Pokojnik je bil skrben družinski oče, dober gospodar in ■ kremeni! značaj. Pogreb bo v soboto, ob pol 8. dopolri.-i« na pokopališče v Vodi- j ce. Blag jima spomin, ž.dujočim noše iskreno sožaljel
• Projekt kolonizacije oI> albanski meji. Vlada se bivi z velikim projektom, tičočim se kolonizacije v Južni Srbiji. Kolonizirali «8 Itodo vsi prazni kraji ob albanski meji in sicer v Metohiji okoli Peči. Djakovice in Prizrena. Vlada je v to svrho odobrila kredit v znesku 50 milijonov dinarjev.
Naia skrinjica
na
Kranjskem
Naša skrinjica
v
Ljubljani

nand
* Kdo je nosilec republikanske liste na Dolenjskem? Iz Kandije nam pišejo, da
Pomanjkanje vode v Zagrehn. Za 1 s« nosilec republikanske liste na Dolenj-
grebški magistrat je izdal razglas, v katerem svari občinstvo, naj kolikor mogoče št cd i g porabo vode iz mestnega vodovoda, ker vsled letošnje su5e nastaja že občutno pomanjkanje vode. Orga ni mestnega vodovoda bodo porabo vode strojro kontrolirali.
•	Dopolnilne občinske volitve v Oslie-ku. Kakor znano, is v Osijeku politična oblast sedmim občinskim svetnikom odvzela mandat, ker so bili aktivni člani radieevske organizacije. Dopolnilne volitve se »rše sredi prihodnjega meseca. Odstavljeni občinski svetniki so za dobo treh let izgubili pasivno volilno pravico. Za izpraznjene mandate se potegu-jejo vso v občinskem svetu zastopane stranke.
•	Za dimnikarske mojstre. Poznali Smo, da bi se v Dol. Lendavi v Prek-murjn lahko naselil še en dimnikarski mojster. Ker je kraj precej velik in je dohro, da pride v po-tev mol n.nše narodnosti. naj se obrnejo interesenti na »rezki odbor JI)? v Dol. Lendavi, kjer dobe potrebne informacije.
•	Potresni snnki v Bregsni. Pišejo nsm: V Bregnni »e ponavljajo v zadnjem
skem ne piše Murn, kakor ga pišejo nbi čajno listi, temveč Josip Muren, lesni trgovec v Kandiji. Toliko v pojasnilo, ker se nahaja v istem kraju Fr. Murn, lertar in svečar in bi lahko nastala kaka pomola.
•	Potresi. Po zadnjem katastrofalnem oddaljenem potresu di>e 18. januarja je veliki potresomer profesorja dr. Belarja v Gorjah beležil vsak dnn močno vznemirjenje zemlje, dne 19. ianuarja ob desetih dopoldne mal oddaljeni potres, pro.ili torek ob 18.15 pa so vsi aparati potresne opazovalnice pod Triglavom beležili rahel bližnji potres z jugovzhoda v daljavi kakih 150 kilometrov.
•	Branislav Nušlč okraden. Znani srbski pisatelj Hranislar Nušič. ki je bil nedavno imenovan za intendanta sarajevskega gledališča, se je pred kratkim iz Beograda selil v Sarajevo. Na železn:ci pa mu ie bilo ukradenih več zabojev z dragocenim pohištvom, perilom in obleko. Kakor se je dognalo, je bilt tatvina izvršena na progi Bosanski Brod - Sarajevo.
•	Na tramvaja ponesrečila. V Sarajevu se je Stana Hratič. prihajajoč iz ir.m-
ča«u skoro vsak dan potresni sunki, in kajšnje katedrale, hotela z električno sicer kar po vefkrat na dan Obenem smo j železnico peljati domov. Ko je tramvaj opazili uro hoda od Bregane na hribu j ravno začel voziti, je žena naglo stopila tKoričkn rebro* dim, ki se je dvigal iz j na podnožnik, ki se je vsled trohljivo-
/yjeva. Kot Gilda je ga. LorJetora, dasi kašlja, storila vse, kar je »nožno pri »ieni veliki tehniški usposobljenosti. O Mon-teronu molčimo; lo io naša najizraz. kritika. A orkester! ion; svirajo Verdija Že z enim samim kontrabasom in z enim zrmim celloin. Kma'u bomo pri salonskem orkestrčku. Tore; vztrajno nnvzol' O jerum, jerum. jerum, o quae mutatio rerum I	* «
Krstna predstava Cerkvenikove tragedije «V vrtincu* se vrši v soboto 24. lega m?seca. Režija :n inscenacija je v rokah g. Bratine. Tragedija <V vrtincu* je zasnova na globoki psihološki pc*!!ngi: dva človekn — mož in žena, oba iivefia intenzivno notranje življenje . . . Dve bitji, diametralno si nasprotujoči v svojih Bagnenjih, a v svojem ekstremnem nasprotju konsekventni do skrajnosti. Delo. ki je razdeljeno nn sedem Rlik, bo nedvomno napravilo globok utis na poslušalstvo Pri krstni predstavi bo navzoč avtor.
Tretje gostovanje Eme Destinove na zagrebškem opernem odrn. V sredo zvečer je nastopila slavna češka umetnica Ema Destinova na zagrebškem opernem odru tretjič in je pela naslovno vlogo v Smetanovi 'Prodani nevesti*. Partijo Janka ;e pel g. Marij Šimenc, Kecala pa Josip Križaj. Destinova je pela svojo vlogo v češčini, Šimenc v slovenščini. Križaj pa v hrvaščini. Gledališče je bilo seveda razprodana
j Puvratek ravnatelja zagrebške opere.
' Ravnatelj zagrebške opere, skladatelj Peter Konjovič, se je le dni vruil s svojega i šestmesečnega dopusta, katerega je na-! stopil v začetku letošnje gledališke sezone in je takoj prevzel agende zagrebške | opere.
Tenorist Rijavee v Beograda. Bivši član beograjskega gledališča g. Josip lli-: javec je 19. t. m. po daljši odsotnosti b i prestolice zopet gostoval v Beogradu. Pel je v Offenbachovi operi clloffmannove pripovedke*. Odlični pevec nastopi tekom tedna še v nekaterih drugih pnrtijah.
Prvo Colarjevo dramska delo. Pisatelj Cvetko Golar je izročil upravi Narodnega gledališča v Ljubljani komedijo v treh dejanjih <Vdova Rošljanka*. Dejanje je zajeto iz kmečkega življenja na Gorenjskem in je polno originalnih, veleko-m'?nih situacij. Ves stil je preprost, lapi-daren in napetost dejanja ni niti v sni situarji prekinjena. Gledališka uprava Je komedijo sprejela ln jo ie stavila aa repertoar. S premijero je računati sredi februarja.
Pr n mi jem v splitskem dramskem
gledališka. V sredo 21. januarja so imeli v splitskem Narodnem gledališču novo premijero. Igrali so komedijo »Volkodlak*, katero je napisal pisatelj Angelo Canne. Drama je imela evojčas v Zagrebu in Osijeku prav lepe uspehe. V Splitu je bila poverjena njena relija slovenskemu rojaka g. Pregarea.
Vstopina 20 Din, za Sokole • telovadce,
dijake in vojake, ki imajo pristop tudi brez vabila, pa 5 dinarjev.
s— Mariborsko učiteljstvo je imelo včeraj v prostorih III. deške osnovne šo» ie občni zbor svojega društva, katero je dosiej vodil kot predsednik okr. nadzor, nik za Maribor levi breg. g. Ivan Toma. žič. Za novega predsednika je bil izvo« l.ien učitelj g. Alt iz Studencev, podpred. sedniško mesto pa je na splošno zahtevo moral sprejeti še prihubljeni nadzornik Tomažič. Kot zanimivost je zabelje-žiti it poročila nadzornika, da je prosilo za 5 razpisanih učite!iskih mest v Mari boru nič manj kot 128 prosilcev in prosilk.
a— Krik radi Micke Kovačeve, Znan"> je, da ie mariborski radikalski malkon. tent Hr Ravnik začel svojo politično ka« riiero s tem, da je po oštarijah žejnim grlom plačeval vino. Pri tem so vinski bratci še zapeli. In ko je bil tako že v višjih sferah, je dr. Ravnik vedno vstal in jim prav navdušeno govoril, tako, da so ga končno somišljeniki dvignili na ra« mena. Potem so prihajala stalno tudi ganljiva poročila v njegov list »Narodni Gospodar«. Tak večer so imeli te dni tu« di v dr. Ravnikovem političnem društvu tretjega mariborskega okraja. Spored je | bil isti. Po ekstazi ie imel dr. Ravnik fulminanten govor. Ko pa so se moža« karji oblačili, je bilo "" cchi šc tisoč di> n»riev neporavnanih Teh pa naenkrat nihče ni hotel pl«ča'i. Nastal je prepir, kateremu je sledila demisija celokupne« ga odbora s predsednikom carinikom K. na čelu. Odborniki so sredi volilnega br ja odložili svoi« častna mesta..
a— Mariborska kronika. Policija je za. p!cni'a včeraišnjo sStražo« radi mene huiskajoče vsebine. — Slovensko trgov.
1 sko društvo ima v četrtek dne 29. t. m.
! v Narodnem domu občni zbor; na dnev« ncin redu ie tudi važna sprememba pra« vil. — Mestni fizikat izkazuic z» pretekli teden sledeče bolezni: trahoin 4, Ikrlatin« ka I. dušljivi kašelj 7.
u— Nesreča v operL Pri gener. 'ni va« ji za baletni večer se je pripetila v če« trtek v opernem gledališču za odrom nc« zgoda in je biia gdč. Ovsenikova poško« dovana na glavi tako. ua je bi a potreb« na zdravniška pomoč. Ker poje gdč. Ov. senikova v Smrtni taranteli važno vlogo Pierrota in ji danes absolutno ni mogoče nastopiti, se je morala danišnia prva uprizoritev Smrtne tarantele odložiti za nekaj dni. Mesto tega se je sinoči peln opera Rigolctto z gostom R. Primožičem v naslovi i vlogi.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ignacij Rcmic, kavarnar, 43 let. — Zofij« Smo« lič, žena umirovljcnega železn. višjega revidenta. 63 let. — Ivan Mcše, žciczn. kurjač v pok., 61 let. — Angela Semrajc, delavčeva hči. 3 leta.
u— Policijske prijave. Od srede na če« trtek so bili. prijavljeni policiji sledeči slučaji: l poneverba, 1 goljufija. 1 teles« na poškodoa, 1 sum zvodstva, 6 prestop« kov cestnega policijskega reda. 1 presto, pc.. avtopredpisov, 1 prestope« prekora. čenja policijske ure, 3 prestopki v zgla. šcvalnih predpisih. 2 nezgodi pri delu in 1 ovau.>a glede ognja. Arctacije so se izvršile štiri in siccr: 2 radi nastopa kaz» ni, I radi neplačanega užitka in 1 zaradi tatvine.
u— Dve nezgodi v kurilnici. V kuril, niči za državnim kolodvorom je privijal strojni kliučavničar Franc Langerholc, doma iz Medvod, dne 19. t. m. na neki stroj matico. Pri tem pa mu je spodrsnilo kar je Imelo za posledico, da je padel vznak na neko železo in se močno po« škodoval na ievi strani koša. — Istega dne proti večeru je obdelava! na želez« niči uslužbeni mizar Franc Voie v kuril« niči s sekiro neko toporišče. Sekira mu je spod.cicla in se mu zapičila v gorenji de! stopala. Oba sta bila odpravljena z rešilnim vozom v javno bolnico.
Naša skrinjica
na
Štajerskem
Iz Primorja
•	Smrtno kosa. V Trstu je preminula ga. Ivana Dckleva, zavedna Slovenka, kl je vzgojila svoje otroke v. narodnem duhu in so jo tržaški Slovenci prav dobro poznali. Čast njenemu spominu, preostalim naše sožaije.
•	Občni zbor goriških fašistov. V nedeljo, 18. t. m. se je vršil občni zbor goriške fašistovske organizacije. Udeležilo se ga je kakih 250 članov. Na zboru je bil izvoljen za novega društvenega političnega tajn.ka znani odvetnik Caprara, v vodstvu pa sedijo: Oodiua, Di Blas, Le Lievre, dr. Kumer in Vito di Maio. Pisar.a družba, vsaj po imenih sodeč, čeprav so vsi člani ene in iste stranke!
•	Gozdni poiur na Krusu. V nedeljo popoldne so pričeli goreti na Nanosu gozdni nasadi. Nanos je bil zavit v gost dlin. Ogenj je trajal v pondeljek ves dan do večera. Pogasili so ga šele dva dni potem ko j« izbruhnil.
•	Nova nasilja v Julijski Krajini. Zadnji nastopi članov rimske vlade so vlili gotovim elementom na Primorskem nov pogum, da so začeli preganjati nedolžno ljudstvo, ki ni ničesar zakrivilo. Iz Tolmina, Črnič in Marezig poročajo o žalostnih slučajih nasilij, ki ne morejo nikomur koristiti. Tudi v Trstu se pojavljajo persekucije, katerih se je prebivalstvo v zadnjih mesecih že odvadilo.
•	Popravek. Odčna Krista Košuta ln f. Alfonz tiutter iz Sv. Križa pri Trstu sta se zaročila in ne poročila, kakor je bilo Ziidiuii pomotoma natisnjeno v našem listu.
•	Tatovi na pokopališču. Z vojaškega
pokopališča v Gorici, ulica Capuccini. je te dni izginilo več napisnih desk, katere so odnesli neznani storilci. Tudi drugače so bili vojaški grobovi precej poškodovani.
Danes zvečer ob pol 9. uri koncert Šentjakobčanov v Filharmonični dvorani
Iz Maribora
a— Mariborski naročniki <Jutra» so dobili včeraj list nekoliko pozneje, ker je imel vlak vsled železniške nezgode na Zidanem mostu skoro dveurno zamudo. Na Zidanem mostu je bil namreč neko« liko pokvarjen železniški tir, ker st« tr. čila dva tovorna vlaka, ne da bi sc zgo» dila večja nesreča.
a— Svetosavsko proslavo priredi v to« rek dne 27. t. m. pravoslavna cerkvena občina v Mariboru. Dopoldne bo v Go« tzovi dvorani ccrkvena svečanost, slav« nostni govor, dijaške dekUmacije ter pevske točke cerkvenega pevskega zbo« ra in zbora dijakov « vojakov. Zvečer se vrli istotam umetniški koncert s sode« lovenjem domačih umetnikov. Glasbene Matice in vojaške godbe. Po konccrtu plea. Vstop je dovoljen le proti vabilu. Kdor vabil« do nedelje ne prejme, naj ga reklamira pri predsedniku cerkvene občine ( Petni Mioviču, tcL iL 438.
a— Pohujšanje v mariborskem gleda« lišču. Kakor smo poročali, bo v soboto
v mariborskem tjledališču premijera Cer= kovnikove drame »V vrtincu«. Gledali« šče pa je dobilo te dni iz Ljubljane od cenzurnega referenta obvestilo, d« se po« mišljajo predstavo dovoliti, ker je baje preveč nemoralna (nezvesta žena namreč odide v javno hišo). Pri stvari pa je za« nimivo 5e to. da ljubljanska cenzura sploh ni več pristojna za mariborsko gledališče, ker so prešle vse prosvetne zadeve, ki so spadale prej v področje prosvetnega oddelka za Slovenijo v Lju« hljani, s prvim januarjem glede maribor« ske oblasti na velikega župana v Maribo« ru. oziroma nicgov prosvetni oddelek — torej tudi cenzura.
a— Mariborska drama. V našem vče« raišnjem članku Mariborska drama želi avtor članka, da se popravi predmetni stavek v tem smislu, da sc glasi: »Kaj dc'a vodstvo drame«, nc pa »vodstvo gle« dališča«. katero pomoto jc zagrešil tiskar ski škrat.
«— Tihotapca iz mariborskega kolo. dvora. V noči od srede na četrtek so na« šli carinski organi v tretiem razredu br« zovlaka Dunaj • Trst velik kovčeg, natr« pan s cigaretnim papirjem. Lastnika ni bilo nikjer naiti. Bistro oko carinika pa ie kmalu opazilo dva sumljiv« individun in že so iu pograbili carinski stražniki ter ju odvedli v uradne prostore carin« skega urada. Dočim ie prvi, neki Nemec mirno sledil stražniku, se je drugi, slo« vensko govoreči, ki je bil očividno do« mačin. pred peronom nenadno domislil, da ie pozabil v vlaku še neki zavoj. Sko« čil je hitro v vlak nazaj — na drugi stra« ni pa smuk ven in io je urnih krač po< brisal v noč pod Meliski hrib na drugi strani kolodvora. Dognali so. da je nag'i gospod stopil v vlak šele v Mariboru in si prinesel kovčeg iz garderobe. Ni ga torej pripeli«! s seboj po železnici, ker take stvari prinašajo tihotapci čez mejo peš do Maribor«, odkoder jih prodajajo in izvažajo proti jugu.
iz Celja
e— Glasbena Matica ▼ Celju sklicuje z« nedeljo dne 25. t. m. ob 11. uri dopoldne sestanek zastopnikov vseh celiskih kulturnih društev. Vrši se v prostorih Glasbene Matice (nasproti farne cerkve) in ima namen, d« se določijo posamezno« sti glede prireditve slavnostnega konccr. ta mariborske Glasbene Matice in glede sprejema mariborskih gostov.
e— JDS ln druge politične stranke v Celju. Z ozirom na za prihodnje dni do« ločene shode raznih političnih skupin v Celju, je organizacija JDS v Cciju na svojem rednem sestanku zavzela stališče, da, kakor doslej, tudi v bodoče, ne odo« br«v« motenje shodov drugih političnih organizacij. Ker pa se t«ke prireditve zl«« sti v volilni dobi smatrajo kot nekake revije pripadništva, je organizacij« JDS obvezno sklenil«, d« se nti članstvo teh shodov no udeležuj«,
Vaška tragedija
Pred dvema letoma se Je branjevec Ivan Joksimovič Iz Boiče pri Beogradu zaljubil v takrat komaj l9lctno seijakinjo Anko Milošcvič in jo končno pregovoril, da je zapustila domačo hišo in stariše, ter se preselila na njegov dom, kjer sta živela skupaj, ne da bi se poročila. Kot sad ljubezni je prišlo na svet moško dete, česar se ivan očividno ni nadejal. Smatral je namreč, da je otrok velika ^vira za njegove uspehe v ljubavnih avan turah, ki jih je nadaljeval kljub razmerju z Anko. Kadi tega je otroka do dna duše zasovražil.
Nesrečna mati, čeprav osramočena ia vržena iz društva poštenih vaških žen, je kljub temu posvetila vso nežnost svojemu otroku. 2ivcla je samo za njega in pretrpeia radi njega naravnost neverjetne surovosti svojega izven zakonskega moža. ivan je bil notoričer. alkoholik in ni bilo skoro noči, da ne bi s kakim škandalom razburil in vznemiril cele vasi. V torek ponoči je zopet popival s svojimi tovariši do ranega Jutra. Ko sc je zjutraj vračal domov, je v pričo tovarišev vzkliknil: .Kmalu boste videli, kaj napravim z Anko in njenim otrokom!« Videč, da je pijan ln ker je imel sploh navado groziti ženi in otroku, pa seljaki njegovih besedi niso vzeli resno.
Ko ie prispel domov, gs je mar! iva Anka, kakor vedno, pokorno in Ijubeznji-vo čakala na pragu. Niti malo se ni čudila, da je prišel šele zjutraj in povrh tudi pijan. Bila je namreč na to že navajena. Iznenadilo jo je samo to, da je ni pričel po svoji navadi pretepati, temveč je samo mrko zrl v n o. Cim je odložil svoje stvari, ji je osorno ukazal, naj zakuri peč in siccr tako močno, da bo žarela. Prestrašena in poslušna Anka je takoj zanetila ogenj, čeprav je siutila, da se iz tega ne bo razvilo ničesar dobrega. Ko se je peč že pošteno segrela, je surovi oče pograbil svojega nezakonskega otroka in ga hotel vreči na razbeljeno peč. Opaziv-ši, kaj hoče Ivan, sa je Anka z nadčloveško silo vrgla na svojega Ijubavnika in mu iztrgala dete iz rok. Piačala pa ,c svojo drznost s težkimi poškodbami, katere ji ie zadai surovež s palico in nožem. Ko se mu ni posreči! prvi poskus, je Joksimovič vzel pu.ško, jo nabasal in ukazal Anki, naj strelja ž njo na otroka. Čeprav že popolnoma onemogla od trpljenja, se je Anka vnovič uprla z vso silo in ni hotela izpolniti groznega ukaza. Lim pa je Joksimovič uvidel, da ne bo mogel prisiliti Anke k uboju lastnega otroka, je zgrabi! dete in e vrgel v postelj. Nato je odstopil nekoliko korakov in pomeril. Nesrečna mati je imela še toliko moči. da je v zadnjem trenotku z lastnim telesom zavarovala svojega otroka. V tem trenotku pa so tudi že počili trije zaporedni streli, namenjeni otroku, ki pa so zadeli Ie prsa nesrečne žene. Seljaki so čuli strele in takoj slutili, da se je v Ivanovi hiši moralo nekaj zgoditi. V strahu pred pobesnelim branjevcem pa se niso upali prihiteti nesrečnici na pomoč. Nekaj minut kasneje je počil še en stre!, slabe šl od prvih strelov, nakar je bilo vse mirno.
Več seljakov je med tem vdrlo v Jok-simovičevo hišo, kjer sc jim je nudil strašen prizor. Na tleli poleg poste! e, na kateri je sedelo dete I« sc hiezskrb-no igralo, je ležala v krvi Anka, poleg nje pa branjevce Ivan. V bližini je bila puika in samokres. S poslednjim strelam, oddanim iz samokresa, jc pobesneli branjevec vzel sameinu sebi življenje. Te?ko ranjeno Anko. ki je imela na treh krajih prestreljena prsa. so prepel ali takoj iz Uorče v bolnišnico v Beograd, kier so lo operirali. Njene rane so jako teike. vendar zdravniki upajo, da nesrečnico ohranijo pri življenju. Zapuščeno dete je sprejela začasno v varstvo neka usmiljena kiuctlca.
ta in sveta
150 letnica rojstva Andre Ampera
Včeraj, dne 22. januarja, je minule 150 let, odkar se je ro'lil veliki francoski prirodoslovec Amlre Marie Ampere. eden najzaslužnejših mož na polju elektrodinamike in elektromagne tizma. Interesantno je, da Ampere, ki je toliko delal na področju fizike, sploh ni bil fizik, ampnk ?e je do zrele dol>e, do 45. leta, bavil v prvi vrsti z mate matiko, poleg tega pa tudi z prirodnimi nauki in filozofskimi problemi. Njemn se ie eksfterimenfalno posrečilo izvesti fundamentalni zakon elektrodinamike, ki je znan prvi imenom Amperov zakon. Njegovim poskusom se imamo tndi zahvaliti, da je odkril pojav elek-tromagnetizma. Tudi za termodinamiko ima Am'»ere velike zasluge. Bil je namreč eden izmed prvih, ki je izrekel davek o enakovrednosti toplote in giba nja.
Andre Ampere se je rodil 22. januar.
1775 v Lvonu in je študiral kemijo in fiziko. L. 1824. ie postal profesor fizike
1
fiziko. L. 1824. ie postal profesor r Co!lc?e de France. Njegova ra izna-menitejša dela so; »Teorija o elekt.ro dinamskih pojavih«, »Pvolom svetlobe v kristalih*. »Esej o filozofiji znanosti* itd. Umrl jc 10. jun. 183(5 v Marseilleu.
Smrt aapoliske kraljice
»Jutro* ie te dni priobčilo med brzojavnimi vestmi kratko poročilo, da je umrla bivša napoliska kraljica Marij-j Sofija. Izdihnila ie v Monakovem. v prostorih palače nadvojvode Karla Teodorja. Podlegla je pljučnici, katere ni mogla odstraniti nobena pomoč — tudi ne vešča roka zdravniškega strokovnjaka.
Življenje pokoiiiice je bilo polno Mirnih dogodkov. Na svet je prišla Marija Sofi a 4. oktobra 1841. kot tretji otrok bavarskega nadvojvode Maksimiljana in njegove žene Ludovike. Leta 1859. se ic poročila s Francem II. bourbonskin. ki je bil tedaj prestolonasledn k obeh Slci-lij. Poroka se je vršila dne 8. januarja 1859. v Monakovem. Po prokuraciji, pri kateri ie zastopal ženina princ Luitpcld. pozneiši regent bavarskega kraljestva, se je možu nepoznana kral.ica odpeljala v Bari. Tam je dne 22, maja istega leta zasedla prestol Bourbonov. To le bilo v času, ko je bila ideja velike in sk-ipne Italije v zmagovitem pohodu. GarilVdl je s komaj dobrimi tisoč možmi in s p< d-poro domačega prebivalstva podjarmil Sicilijo in napoljsko kraljestvo. Kralj Franc II. pa ni bil mož, ki bi bil v stanu braniti svoj prestol. To nalogo je morala vzeti nase bivša bavarska nadvojvodinja .Marija Sofija se je pogumno umaknila v karcienito trdnjavo Gaeta in jo je branila do zadnjega, naposled se je morala uda-ii radi izdaje. Njeno obnašanje je b'!o zelo hrabro. Z zastavo v roki e pod/Vstda vojake na boj zoper Garibaldija. Ranjence je obvezovala lastnoročno ter jih ie pomagala nositi v lazarete. Pi predaji trdn ave pa se je morala s v progom vred odstraniti. Odšla je v Rim, kjer so prevzele otrambo odstavljenega kral a francoske čete, ki so ščitile tudi Cipeži.
V naslednjih letih sta živete Franc in Mari.a «i,t odstavljena suverena v Rimu. Stanovala sta v lastni palači ter sta vzdrževala na dvoru svoje ministrstvo kljub temu, da jima je bila odvzeta or>l,j<d nad Sicilijo. Iz Rima se je Marija S'i!i;a po-gostoma vozila v Benetke in v grad Schonhrunn pri Dunaju, kier je bila gost cesarja Franca Jožefa. Pozneje se je iz zdravstvenih ozirov umaknila v neki avgshurški samostan.
Leta 1870. sta morala Franc 11. In nje- j gova žena zapustiti Rim. Kupila sta si neko graščino v Nemči.i ter odšla v Pa-j rlz, kjer sta preživela zimo. Njune finanč- ' ne razmere pa so postale tako skromne, da sta si komaj mogla privoščiti solidno ireščansko stanovanje. Po smrti cesarja Franca se je obvdovela ccsarica nastanila v Ncuillyu poleg Pariza. Vsako leto spomladi je odhajala na oddih na rivi-
jero. Od leta 1894. datje, ko Je Mariji Sofiji umrl mož, cesarica nI več slekla žalne obleke. 2ivela je v Monakovem, kjer so jo ljudje dobro poznali. Bila je lepe postave in zelo čedne vnanjosti.
Zanimivo je pa dejstvo, da nI bila usoda mila tudi nobeni Izmed sester Marije Sofije. Avstrijska cesarica Elizabeta, žena cesarja Franca Jožefa, je bila umorjena v Švici; njena druua sestra, nadvojvodinja Sofija Alesonska pa je postala žrtev nekega požara. Zadna leta svojega življenja se je havila Marija Sofija izključno z glasbo. Njen zakon je bil brez otrok. S tem je prihranila vsaj drugim razočaranje in trpljenje, katerega je bila sama deležna v obilni meri.
Posledice viharjev v Atlantiku
Zndn ih deset dni so bili v raznih krajih Kvrope In Amerike, posehno pa nad Atlantskim oceanom Izredno hudi viharji, ki so napravili o<;r<>mno {kodo. Naravno je, da je zaznamovati tudi precej nesreč, zlasti pri ladjah.
Tako je motorna ladja «Lady Battv* privlekla holandski motorni skoner EIIy po viharni vožnii z velikim trudom v Ramsgate na Angleškem. Vihar ie nolomil jambora in odnese! jndra. Motor je bil popolnoma razbit, tako da je vihar gnal ladjo, ki ni več sledila krmilu skozi ves Kanal. Osem mož posadke se je 'ešilo, ostale je pometal orkan v morje.
Grški parnik • Finanuel* je prišel na vožnji od Mancliestra v Bnrdeaur pri Pembrokcshireu v velike stiske. Vihat ga je vrgel na skale, kjer se ie razbil. Parnik, ki ima 2490 ton, ni za nobeno rabo več.
Od prebivalcev otokov Bartsley v Severnem \Valesu jih je bilo 53 več mesecev vsled hudih viharjev odrezanih od j ostalega sveta. Sedaj, ko se je orkan po i dolgem času polegel, se je posrečilo pomorski policiji spraviti na otoke nekaj živil. Prebivalstvo je že umiralo gladu, j Po poročilih iz Ncsvyorka so imele vse i ladje vel kanske zamude. Parnik »Adrla-] ; tic* od VVhite Star Line je prišel v New-york v torek namesto že v soboto. «Assy-ria* je bila od Glasgoiva štiri dni na potu. Manjše ladje so imele zamude dveh do petih dni.
Ledeni viliar blizzard je pokril v kratkem času Newyork s 30 centimetrov debelo snežno odejo, takoj potem pa :e nastopilo južno vretne. Na delu je bilo 16 tisoč delavcev, ki so kidali sneg in 500 snežnih plugov. Pc hudem naporu se jim je šele v treh dneh posrečilo očistiti vsaj glavne pronieine eesle, nikakor pa ne pristanišča. Tako sta morala lord in ladv Cecil broditi precej daleč po snegu od avtomobila do parnika «Aqtiitania». s katerim sta se povrnila v London. V New Jerseyu je zmrznilo pet ljudi, ki so se izgubili v snežnem viharju.
Nov strašen umor na Madžarskem
Bratovo truplo predela v milo.
V mestu Szentesu v županiji Csongra-du ob Tisi na Madžarskem so poslednje dni odkrili strašen umor, ki se je izvršil že v decembru 1923.
linoviti posestnik Aleksander Dombal-Sziies, slaboumen človek, ki je živel pri svoji sestri, vdovi Ivani Borbelyjcvi, je nekega dne brez sledu izginil iz stanovanja. in vse iskanje je ostalo brezuspešno. Pred par dnevi je policija v Szentesu zopet vzela preiskavo v svo e roke.
Policija je imela vdovo Borbe!yievo. okoli šestdeset let staro ženo, na sumu, da je morala biti udeležena pri odMranit-vi brata. Sklepala je z vso gotovostjo, da gre pri stvari za zločin, ker ni mogoče, da bi slahotimnež izgMiil iz lastnega nagiba. Redarji so ostro zaslišali vdovo, ki je zanikala vsako krivdo, in jo kon-trontiruli z raznimi pričami. Pri tem pa je policija ugotovila, da je Borbclyjeva
iega brata, njegovo truplo razmesarlla
In porabila mast za izdelavo mila.
Policija je dala nato kopati v sobi, kamor se je zaprla vdova, ko je brat Izginil In Je ni bilo cele tri dni na Izpregled. Pod rodnicami so našli v glebečini kakih 15 do 20 centimetrov ostanke človeških kosti. Našli so dele kosti na rokah In nogah In ostanke človeške medenice. Nadalje je ugotovila, da so sc našle kosti kuhale dolgo časa v vodi, da Je odpadlo vse meso. S tem je potrjena domneva, da j^ Borbelvjeva delala iz masti ubogega brata milo.
Priče so Izpovedale, da le vdova spravila tudi svojo pri ateljico, gospo Szlla-kovo, ki jI je pomagala umoriti brata, s poti. Povabila jo |e k sebi in Jo zastrupila pol leta po umoru brata. Stranke v hiši so pravile na polici)!, da je Borbelvjeva naravnost zverinsko ravnala s svo jim slaboumnim bratom, tako da so ga morali odvzeti njen! oskrbi In izročiti drugi stranki v hiši. Vdova na je kmalu izposlovala, da so ji zopet izročili brata v prehrano.
Priče so Izpovedale na policiji, da sta se tisti dan, ko je brez sledu izginil Dom-bai-Sziics, zaprli obe prijateljici v sobo in da jih tri dni ni niltče videl. Skozi špranje vrat je prihajal gost dim, ln slišali so se neprestano močni udarci kot od sekanju 2c takrat so stranke v hiši | sumile, da gre za zločin, in so svoje mne nje tudi povedale policiji. Vendar je ostala stvar nad eno leto prikrita, dokler ni prišlo sedaj vse na dan.
inozemcev je posetila italijansko pre- J stolieo doslej komaj tretjina ljudi.
X 25.000 Madžarov v rdeči armadi. Po madlarsJiih listih, se nahaja v S"-
v je t« ki armadi okrog 25.000 bivših madžarskih ujetrikov iz svetovne vojne.
X Pesnik Tagore v Italiji. V torek, dne 20. t m. se je izkrcal v Genovi indijski pesnik Tagore. Pripeljal se je iz
Buenosa Airesa na krovu parnika »Julij Cezar*. V Genovi si je ogle.lal m®-sto ter obiskal rektoria tamošnje univerze. Fil Moški krežek je povabil Ta-gora v Milan, k'r bo imel v petek t. gledališču del Popolo veliko predava-1 nje. Iz Milana odnotuje Tagore v Ta-rin. Florenco in druga večja italijanska mesta.
Wo2fgang Amadeus Mozart
K premijeri njegovo opere „Don Juan" v Ljubljani.
<Don Juau» je prva Mozartova opera na ga v Mannheim, kjer je ljubil Alojzijo slovenskem odru. Zalo je umestno, da \Veberjevo A ta koketa se mu je iznev«-spregovorimo vsaj na kratko o sklada- rila in se poročila z igralcem ter poslala telju, njegovem življenju. delovanju in operna pevka. .Mozart je nato uglasbil njegovih operah.	opero v 2 dej. <Zaida», zbore in medigr«
Mozart je bil resničen čudež narave, za heroično dramo »Thnmos« in za Mtio-genij, kakršnih je le malo v zgodovini chen leta 17S1. veliko opero v 8 dejanjih človeštva in njegovo življenje je kakor j »Idomrneo, re di Creta*. napet roman, poln najsijajnejših činov. | Medtem se je zaljubil v Konslanc<\
Ameriške zanimivosti
Praktičen transport aretirancev.
Policija v znanem kaliforniškem mestu Los Angeles si je nabavila za prevoz aretirancev motorno kolo, če<*:ir |.: iklop-
večno blestečih zaslug, a ludi nepretrga- mlajšo sestro nezveste \Veberjeve Alojzi-na veriga bojev proti neumnosti, podlo- je in se poleti 1782. z njo poročil Dila sti, nehvaležnosti in bedi.	i mu je vzorna žena in mu je rodila Iliri
27. januarja 1750. je bil Volbenk Bo- otroke. Preselil se je na Dunaj iu dovrlit goljub Mozart rojen v Salzburgu kot sin za dvorno gledališče cOtmico it scrajlaij kupeluika. violiuiota in skladatelja Leo- komično 0[>er0 v S dejanjih, ki so jo pr<»-polda ln matere Ane Marije, roj. Pertl. ti vsem spletkam Salierija 1. dr. ua cesar-Ko'. teoretično ia praktično izšolan glas- jev ukaz uprizorili julija 17&4. s največ-benik mu je bil oče izvrsten učitelj. S, jim uspehom.
4 leti je dečko le igral na klavirju, v j Nato je komponiral komični operi 5. letu si je izmišlja! lastne skladbice v »Kairsko gos* in «Lo sposo deluso«, Id 0. letu je že napisni menuei s triom, ki pa ju ni dovrSil in na cesarjevo ieljo se hrani v avtografu v snizburikeni mu j glasbo h komediji »Ravnatelj drame*, ki zeju, v 10. letu je skladal te allegre, so- se je pela v Scbdabruimu februarja 'J i nate. koncerte, cerkvene skladbe i dr. j 1788.
Leta 1702. sta svirala Mozart in njegova ; Končno se je Mozartu posrečilo najti Jtiri lela starejša sestra Naneta opelova- ] izvrstnega librettista. Ta je bil veseli la no na dvoru cesarici Mariji Tereziji in j lidikniivi laški duhovnik Lorenzo da Pon-cesarju Francu fctelanu. Na Dunaju je do- te, ki mu je spesnil «Le nnne di Figaro» bil Mozart v dar prve gosli. Svirati se je po Bemumrtrchaisu (dvorna oper« 178(1.), naučil na njih malone sam Leta 17(53. je nato »Deti Junna« (l'r«ea, 29. oktobra Sel oče s 7 letnim sinkom in 11 letno 1787.; Dunaj 7 maja 1788.) In efoni la« hčerko na koncertno potovanje preko lulle« (dvona opera 2(1. januarja 1790).
MUnchena. Frankturta n. M.. Brussla v ] Umetniški uspehi teh umotvorov so bili Pariz. Tam jo otrok umetnilv nastopal nnjvečji. Zlasti v Praci so nosili sklada-pred kraljem v Veisnillesu. Nato ju sviral telja na rokah. Zaslužek pa je bil prai! v Londonu pred nngleškim kraljem in neznaten.	^
kraljico, potem v Haagu. Amsterdamu, pa Alojzij Jir.-"«k je v svojem romana zopet v Parizu itd. Tri leta so bili na po- »F L. Vek> kr-sno popisal navdušenj« tovanju. Vso pot je Mozart koinponiral. češke mladine in duševnih delavcev ob Nato je, zopet v Salzburgu, uglasbil cerk- premijeri »Don Jur.nav Na Dunaju pa so veno sprevoigro »Dolžnost 1. zapovedi« in intripnntje us]>eh skoraj ubili] A zdaj Delo lali.isko komedijo »Apollo in llyacinthus» je dobil Mozart službo c. kr. komornega Leta 1708. je zložil poleg drugega že dve muzikn z 800 gld. na leto. Za življenj« operelki; »Bnstien tn Bustienne* ter »I.a premalo, za smrt preveč! En otrok mu ja finta semplice« Obe so peli na Dunaju, umrl, že'ta mu je bolehala, vsa obl'elj j« Drugo je celo sam cesar ukazal uprizo- trpel« bedo Da bi si pomagal, jc Sel kon-riti. Leta 17G9. je bil Volbenk že kon- cerliral po Nemčiji, a uspeh ni bil zado* certni mojster srlzburftkega d>ornega or-' voljiv.
kestra, a brez plače Koncem istega lela I K nesreči js i'mrl 6e Jožef IT. Njegov sta šla oče in sinko 'nova na koncertno naslednik, cesar Leopold je oroleiiral i potovanje, a po Italiji. Spočetka 1770. le- Salierija i. dr. Mozara pa ni maral. 1 ta sla koneertirala po vseli velikih mestih i Mozart s<» je lotil zalo zopet komponU
gorenje Italije, nato sla bila v srednji in ran ja oper ter ie napisal še opero v 2 de-končno v južni Italiji. Povsod sta žela : janjih <Carobai piščalko« in opero v 2
injih <Tit* Obe sta bili uprizorjeni
ia; dejii
' Irluinte. Igra! je dečko tudi papežu
bil odlikovan.	! septembra t7flt^ prva na Dunaju, druga
ka je sprerrenlena v železno kletko. V ; \ Pologni je dovršil prvo opero v 3 de-' pa v Pr»ei. «Tita> je že težVo bolni Mo-n.iej lahko hitro In brez stratri. da pobeg-! jnn-;h »Miiridate* dnielj je imel 15 za rt uglasbil v 18 dneh. ker je delal sko-nejo, prepeljavajo arctirance od urada do jet! In pri premijeri v Vilauu jo je d« | raj brez oddihljnja uoč in dan. In se • urada, oz. zapora do zapora, kakor Je! rigiral trikrat sam Uspeh je bil velikan- tem |M.piibi>!
pač v interesu preiskave potrebno. Prak- V oktobru 1771. pa so peli v Modeni! Pravkar mu je rodila žena 4. ko tični in izna dljivi so ti Ameiikanci resi nj«qovo drugo opero v 2 dejanjih: »Asca- ie omagal. Domišljal si je. da ie zastrup-
nio Alba». zloženo po naročilu cesarice Ijen. a je bil le popolnoma Izčrpan. 6« Marije Terezije, v proslavo poroke nad na smrtni .Tosteljl je komponiral »Reoui-
Avtomobil in šola.
V Združenih državah je približno 18 000 podeželskih Sol, ki prevažajo svoje gojence z avtoomnibusi v šolo in nazaj domov. Posledica tega je, da se število etio-rnzrednih šol vedno manjša in da narašča število večrazreduih leino za tisoč. To pomenja prihranek na učni!) močeh, izboljšanje šolskih poslopij in učil. Da, praktični Auierikancil
vojvode Ferdinanda llkratu je dobil Mozart naročilo, naj zloži novo opero. Leta 1772. «o uprizorili njegovo treljo opeio v 3 dojanjih »Lucio Silla« in jo kakor prvi dve peli preko dvnjselkrnt
Obenem je Iskal primerne službe, a našel je ni nikjer. Vrniti se ie torej moral v Salzburg. kjer mu je bil gos|M>dar| skopi, surovi in ošabni nadškof Hieronim grot Colloredo Leta 1774. je uprizoril i; Mfipcbenu svojo 4. komično opero v 3 i
em*. ki ga je naročil grot Wallsegg. S to kompo?i<-ijo. na odeji je v noči 5. decembra !791. izdihnil. Za njim so ostali v bedi bolna žena. 8 letni deček Karel in t mašeč stari sinček Volbenk Bocotjub.
Pokopali so ga ponoči v burji in m®-iru ln značilno je, da ni pos'ej nihče vedel. kje leži Mozartov grob. Zakopali M ga kakor berača v skupno jamo z drugimi Dednikit
Tako je končal peni j jedva 35 let star.
X Neugoden začetek »svetega leta«
v Rimu. Kiinski hoteUki pod jetniki so i dejanjih <I.a finta giardiniera« in dosegel . Ostavil je C2C del. med trmi 20 maš ia že začeli tožiti, da se jim odpirajo v le- zop^t velikanski usoeh Leta 1775. je bila j rekvijev, 40 monet in ofertorijev, 17 so-tošnjein »svetem letu« jako neugodne i uprizorjena prvič v Salzburgu njegova perspektive. Pričakovani naval tujcev (dramatična kanlata v 2 dejanjih »II re iz vseli dežela v Kini je doslej izostjl j pastore«. Nato se je Mozart spri s knezo-in Rimljane razočaral. Lastniki hotelov škofom, ki mu ni hotel dela skoraj nič in javnih prenočišč so izdali velikanske vsote samo za popra vila svojih pro
štorov, ker so si (obetali, da jim bo-ia številni tuj i nadoknadili izdatke. Dosedanje izkustvo pa kaže, da se n.iiho ve nade ne bodo obnesle. Celo običajni vsakoletni gostie izosta;?'o in hoteli
v resnici z neko prijateljico umorila svo-| so do polovice prarni. Od napovedanih
nat za orgle, 10 kantat, 00 arij. Iriov, kvartetov, korov z orkestrom. 41 pesmi * klavirjem. 23 kanonov. 22 sonat in fantazij za klavir, 23 godalnih kvartetov, 9 plačali, dasi je bil 21 !el star in že po vsi jodal kvirtetov. 49 simfonij, 27 orkestraL Evropi slaven komponist.	| komadov, 55 koncertov, 23 oper itd.
Nslo je šel Volbenk koncerlirai z ma- Velikan po duhu In delih. Bil je ro-terjo po Nemčiji in sta dospela zopel v i dom Nemec, a je že davno last vsega kul-Pariz. A tu je mali 1778. umrla	i turnega, posebej še glasbenega sve'a
Moz rt pa je knnrertiral. |<oučeval in vseh narodov. Zalo je prav. rta pa čujem« konnoniral dalje, a brez zadostnega za- končno tudi na našem odru. ki prikap služks. Vrnil se je torej preko Strassbur-1 zuj najboljša dela operne unietno6ti.
Mate Mara:
Odpoved
(Slika iz nekdanjih časov.) Kar na lepem se je to zgodilo. Brez
to so bile že urice! No. pa to se vei
ozira na prvega v mesecu in tudi brez j dar lahko pove, ali ne? Sicer pa teg ozira na vse drugo. Gospa Cesnikov-i; niti on sam ne taji. Tudi sram ga i. je nekega dne por>oldne odlečno sto-j Čemu pač in pred kom! Vsak po sv "pila v sobo in rekla:	j je! Glorija, kako je bil nekoč nas'-k ji :
»Gospod Kožuh, odpovedujem vam Njegov sošolec Campa ga je privlek< stanovanje! Tukaj mi nimate več ostati domov in še v srJio in Se sta preklic in čim pre je odidete, rajši vidim!« Inila umivalnik in ubila luč! In gospu Njen glas je izdajal veliko prema- Cesnikova se je drugo jutro le smeja-vanje. to se pravi, hotela je mnogo j Ia in se norca delala! Nak, zato mu ni
gov
več povedati, pa ji notranji ali višji j bilo odinivodano! glas tega ni dopuščal. In se je obrnila j Nemara pa zaradi šole! 0. tu naj pa na eni peti — gospa je bila lepo gospa kar molči! Malo manj kot odlič-okrogla — in jadrno odšla.	injak je bi! dozdaj — sicer pa ni po-
Gnspod Kožuh je bil najmirnejsi treba, da bi »e vedno v prvih vrstah človek slovenskega podnebja. Njegovi j boril za domovine slavo — in vsako profesorji so mu oo'o posredno in ne-1 konferenco je dobil kvečjemu po par r>o«redno podtikali lenobo — po kri- pinčev — komaj za potrebo! Nobene
vek vesti tako čiste, da bi rekel, da kaj I nad paznik in torej v državni službi, je'Kožuh je že nekoliko napredoval pri takega ni mogoče, ln je vzel Kožidi j nekega dne napravil to, kar napravi njej. Pelal ji je — Ire-ki — naloge, zadevo prav natanko v roko.	enkrat vsakdo — umrl je in zapn-dil »Toda, Beti«, ji je včasih rekel, »za
Ce bi bilo zaradi krokanja, kaj? F.;, ženi osem otrok: od dve leti stare .Mi-.stoiij ne b<>m delal! Saj v (Me. naredim
mi do bujno razvite sedeinnajstletnice ; vam že. če...« in ji je pošejietal ne-'••■tke. Reva gospa! Penzije pa nič po- kaj na uho. Brti je rdela in se smeji-inegal I'a ji ie prišlo na misel, da Ta. Ni rekla pri takih prilikah ne tako samega cesarja prosila za pomoč. In j in ne tako. Kožuh pa je nalogo vselej es — čtudciitje so ji pismo sestavili ji apravil in mrak bi velel povedali o n lepo spisali in nesli priporočit sem ! nagradi! Tako so se pletle te tople rde
u priporočit tja in odposlali. In gotica , če niti med njo in med niim že nad denar in kredit. Zvečer se je znašel me-l Cesuikova je ros dobila pod|Kiro. Si- eno leto! Ce je stara to izvohala — no, vrati. Kar sama so se vrata odprla in cer ni povedala, koliko, toda topila sc potem ni čuda! Toda čudno je. da Bt ti je hvaležnosti in hvalila gospoda cc- ni bila nič nabunkana. vsaj slišati ni
bolj resen nego on, Kožuh — no, bil je pač take krvi! Pa se j»> vendar oni dan krobotal, da so se stene majale. To je bilo pa tako-le:
Kožni) sc ga je bil zopet strahovito nabral. Bogvfkje! Saj ni morel povedati! Ali je našel sploh sam domov, ali ga je kdo spremil — ntf ni dalo do-miati — dejstvo pa je. da je bil zvečer že doma — najbrž jc bil že vse zapil,
vici! Pod nosom mu je poganjal nadležni ponos prvih brkov in Študiral je šolo logike, sedme stopnje srednje uče nosti.
»Odpovedujem stanovanje!* Tn pa: »Tu nimate ostati!* In pa: »Da čim-preje odidete!* Vse te besede ?o mu zvenele po ušesih vsaka posebej in vse skupaj. In -a ta ton! Kaj je vzrok? Podoba je, kakor da je on moral kaj naoraviU... Ilm... Nikoli nim* tlo-
sramote ni v tem oziru on naprtil čc-stitemu žtudentovskemu taborišču gospo Cesnikove! Celo čast morda — uslugo pa prav no to v o! Kako sta on in pa tovariš Tone — osmošolec — goppej sestavila odlično nemško prošnjo do samega presvitleca cesarja! Ali je. to malenkost! »An Seine Majest&t. den Kaiser...« saprament! Kdo drugi bi se bil kar ustrašil, on in Tone se |'-a nista. Soproz gospe Cesnikove, jcLuiiki
med vrati je stal Kožuh. Pa ni sprojo-
^ _____________ __ _______ a m	_	vori! in tudi ganil se ni kar tako.Ton«!
sarja in njegovo dobroto In nekaj te bilo, da bi b;ta kaj cvilila in vreščala .mu je pomagal in ga spravil do prvega
— kar bi spadalo k stvari!
hvaležnosti je menda lo šc ostalo tudi za njega. Kožuha, ki je sodeloval pri prošnji, on, spreten jez i k osi o v ecl Ne — odpovedi lxi vzrok kaj drugecal Morda kaj zaradi Betke! Šmentana
To bo naibrž vzrok odpovedi, to* Ah, kako krivični in neumni so ljudje' Ali- bi ne mogla morda Beti vendarle enkrat postati njegova žena — čez de-
reč! Kožuh j«- hodil gori in doli in vro- jsrt let na nrimer! Se težko bo rospa Ce-?e mu jo postajalo.	snikova vse svoie hčere oddala! Pa če
«Ce je deklina mami kaj izbrbljala«, ]bi tudi nič ne bilo iz te moke, saj on si je mislil, »potem je vsa ta jeza lelBetki vendar nič hndetra napravil ni! vse premajhna*.	j In se je Kožnim res skoro stož.ilo, ko
Betka namreč ni bila kar tako. Oči je videl, da je konec sladkih urici je imela raziaijene in je z njimi tudi palila po vrtovih mladeniških možga nov! In pa ročice je imela, okrogle in mične in kakor ustvarjene za božajoči prijem! In pod obetajoč« napeto bluzi-co jo kifielo. da je bilo kar nemogoče, odreči a« primerni poredw»tM Ko in
Pa tndi za tovarišem Tonetrm mu bo težko! On je bil res tovariš! To se pravi, če to ali ono ni bilo ravno po teh ali onih predpisih, je modro molčal kakor Pitagora in za ves svet in za svojo dušo ne bi izdal tovarifa! fikodal ln je bil Tono reseu fant, mnogo
stola. Pa čudovito moč ima luč do človeka. Kožuh takrat do te<ra trenutka ni spravil besede iz sehe. Ko pa so m« blagodejni ža-kl petrolejke par minut sijali v zardeli vinski obraz in motno oči, je na čuden način oživel. Razprostrl je roke. so zasmejal in nagovoril najorej Toneta:
»Ja. duša nebeška, ail si naslikana^ da nič ne <rovoriš! Govori, govori, an-J <rel. vsaj ime svojega rodu rini! Noče*? Kaj m* pa potem gledaš? Se pa pro« obrni! Bom zvedel od tvojih [deč prat toliko kakor o«! tvojih tist!«
In ni prišel Tone do besede; f» gaje Kožuh zgrabil za ramena in ga zasukal Pa «o se mu pri tem ustavile oči ca steuL Ka desni strmi umivalnika,
Rezultat sejma za kožubovino v Ljubljani
Sejmi za kožubovino v Ljubljani, ki se ▼rše ie dolgo vrsto let na tretji pondeljek po sv. Treh kraljih, »o tradicijonalni. Sej-marilo se je doslej na zelo primitiven način na določenem prostoru (dvorišču), največ pa po raznih ljubljanskih gostilnah. Uprava Ljubljanskega velesejma je ie lansko leto uvidela, da je tu potreba organizirati, prireditev razširili in izvesti vtčjo propagando, da bi se la sejem vršil v večjem obsegu. Zdužila se je letos 5 Lovsko zadrugo in priredil se je prvi, vsaj deloma organizirani sejem za kožubovino oa prostoru Ljubljanskega vele-aejma.
Uspeh Je bil dober. Pokazalo pa se je veliko nedosfatkov, katere je treba do prihodnjega leta odpraviti in sejem prirediti po vzorcu Leipziga. Za mednarodnega kupca kož naša prireditev ne pomeni sejem. marveč malo de'ajtno trgovino s temi surovinami Ne izplača se mu že zaradi časa, da kupuje tu od raznih prekupčevalcev in posameznih lovcev po nekaj komadov kož, temveč kupuie velike partije na svetovnih tržiščih polom avk-cij. Ta gislem bo prihodnje leto meroda-jen tudi za nas.
Letošnji sejem je prinesel marsikomu veliko razočaranje in to zlasti malim podeželskim prekupčevalcem, ki niso dosegli željenih cen. Na svetovnem trgu no-tira kožuhovina v dolarjih, ki so letos zaradi porasta dinarja mnogo nižji v kur-zu. in tu je la velika raz'ika med lans'-j-jni in letošnjimi cenami kož Lisičja koža, ki se je lansko leto prodajala po 700 dinarjev in še preko, ima letos vrednosl »amo oi »*> do 400 Din Naši mali trgovci se niso ozirali na svetovne cene ter kupovali po vaseh kožo po 500 P in in šele na seimu razri1p'i veliko diferenco, ki je marsikoga močno znskelela. Tn je bil povod, da je ostalo mnogo kož neprodanih, ker došli kupec ni mogel plačali več kakor na inozemskih tržiščih.
Sejem je bil letos izredno dobro založen. Stari trgovci pripovedujejo, da ne pomnijo v Ljubljani toliko blaga. To je razvidno iz statisiike, ki predocuje količini v letu 1924 in lelos Pripomniti je treba k temu. da se je letos prvikrat izvedla aa ta sejem širša propaganda in se niso razstavile samo kože iz Slovenije, temveč Iz cele naše države; celo iz Črne gore in Maredonije so prišli prodajalci, ki sc vse-kako zaradi poznavanja cen bolje trgovali nego domačini.
Na trgu je bilo (v oklepajih lanska Ste Vilka): lisic 25'Vi (S35»; kun 70"I (140); Efjeev 2.\o00 (2300); vider 25 (10); jazbece* 400 (30); polhov 5000 HOOO): veveric 2000 (1000); srn 100 (?); hrčkov 14 000 (?); dihurjev 200 (10); divjih značk 70 (3); krtov 1000 (20); volkov 1 (2)-
Kože so se kupovale po nastopnih cenah: lisice 300 do 400; kune belice STO do 900; kune zlatice 1000 do 1300; zajci 14 do 21; vidre 800 do 1000; jazbeci 80 do 120; polhi 10 do 12; veverice 15; sine 25 do 30; hrčki 10 do 12; dihurji 100 do 150; divje mačke 80 do 110; krti J do 10 Din.
Inozemskih kupcev ni bilo mnogo, pri-Sli pa so domačini iz vseh krajev Jugo-»lavije. Tujci so bili iz Trsta. Dunaja, Leipziga. Prodalo «e je vendarle precej. Tendenca je bila različna: tako se je v zgodnjih dopoldanskih urah zihlevnlo za lisico 5CO do .55*) Din. opoldne se je kupovala po 300 do 400 Din. proti večeru, ko so resnejSi kupci že odšli, pa tudi še U nižjo ceno.
Prodajalci, ki svojega blaga niso mogli prodati, so poslali malodušni in bodo irtve raznih Sekulanlov. ki bodo pla>-vali kožo veliko pod ceno Da se temu omeji, nameravata uprava veVse^mn in Lovska zadruga priredili v početku marra (naibrže 4.) 5e en se|=m za koSnhovino. na katerem se bo skušalo prodajati blago, sortirano po partijah, avkriiskim potom Tako se bodo d-ie prodali še ostale kože vsaj po pravi tržni ceni.
pred njim ie visela velika podoba, podoba cesarjeva.
»Dober večer, gospod!* In se je priklopi! pred n jo.
«No — odgovora prosim! Če ne — »e pa ob*ni!» 'n z nepopisno sigurnostjo — pijan človek je lahko neverjetno spreten — ie Kožuh snlezal na umivalnik in obrnil nemo oodmho — v steno. Potem pa ie lepo složno zlezel oblo-5on na posteljo in zagnal. Tone mu je sam drugi dan to pravil in se pri tem smolnl. do so'z sme:al.
O to so bili časi! In sedaj — končano!
Medtem pa pri le domov Tone. Kaj pač on misli glede odpovedi.
«Ti. grnoa m? je stanovanje odpovedala! Kaj misliš, zakaj?*
«Eh. kaj! Ze nekaj dni sem sika tn piha kakor gad! Saj veš. da hj padla na kolena pred cesarjem, ti si ga pa ori dan obrnil v zid. To je zavohala in ri re more pozabiti. Se v šolo te je mislila iti tožit in Izključili bi te. Pa smo jo pregovorili, da ni šla. morda jo bomo glede odpovedi tndi. da odjenja!«
In Kožuh se je zamislil. Čemu je m "al ravno cesarja obrniti! Sni visi nn li vi --trnnj še križani Rog — niegn bi bil obrnil, pa ne bi bilo toliko sitnosti!
Prirodno bogastvo južne Srbije
Posledica svetovne vojn« je. da je občutno zmanjšana nabavna meč svetovnega konzuma. To se čuti tudi pri nas. Industrija Slovenije se nahaja v pretežni večini r stagnaciji, kateri ie treba iskati vzrok predvsem v poman:kanju konzuma. Naša podjetja obratujejo z omejitvami, količi a produkcije zaostn-:a za po'no nčinliivostjo. cene se ne sklada V) v pravem razmerju z višino nrodukciiskih stroškov. Omejujemo se danes skoro samo na konzum Slovenije kar pa ni v skladu z. razvojem industrije. Potreba, nam !e eVsponzivnnsti in ker 'e pri naših razme-nh to za inozemstvo danes skoro nemogoče, si moramo poiskati širši krog odjemalcev v naši državi. in to zlasti v pokrajinah, kjer je :ndiistrija še nezadostno razvita.
?.e «e opažn'o po;avi. ki se smejo morda smairari kot oznan:eva!ci holtšega razvoia. Predejo "e, nizi. da bi »e v postavile a'i pa sploh šele ustvarile vezi. H naj pomagajo naši Industriji na noge. P:sn!n se je 'e o rkcijj LjuM;an»kegn vele«e;ma v Mn"odoniii. k er se namerava prirediti S'alna razstava vzorcev v SVonlju. Zanimanje -a to akcijo je mod "ašimi irdti«tr'ici vel:ko khth temn. da ekonomskih razmer Maepdoni:e skoro ne poznamo. ln*eresantna je o'ieije'n* statistika Trgovske in obrtniške zbornice r Skopi!n o nrodnkeiii simvin I. 1n?l. v njenem območni (v metrskih s'oiih. oilnos»o l-o»>adih: v oklepajih vrednost v mi':'"n:h D'n):
t pšenica 300 (VW	2 ječmen 2"0
ti«oč (C,?): 3. tnrf:ca 300 oon (75): 4. seno (stisziieno) tnoooo nn): 5 fi*o1. droben 13.0'V) m.?): « fižol, d °bol to ooo 1101: 7. krom ni r 50 000 (5): R. čebula '0 rfT); 0 čo«en "00 'O RV tO. r;ž c0O0 M)- H. makovo «eme "000 (?); 12. op'j
0-o	ftov 13 Itomha? 1*00 'H: 11 iane* *noo (7.5): 1". »usr.n 20"V) f?): 10. ko'-om »viloprejk 3000 (3.01: 17 tobak 120 000 c?0O); is obelil 1100 (0.7) 19. kosiani '".00 ft PV ?o inboU-n 7"oo r?. c,"V 01 h-nSke I90P 'O T-1)- 22 čp^plio 4.""O rr, 7")
nred'vo 1n,10 (S): 21. vnarski izrldki 1"Ofl (4 ?): 25. ovni t "T 500 komadov r;n.R):	ovce <00 000 komadov (2'):
»7. koStr1mi |<sooo kom-dov C15.!): 2".
1-070	°R00O ' rvip-dni- (Ti.S): e-<>'ottia Uo-^Va 5^.000 komadov d"): 30 volt •WSon komad iv (77V 31 kori: 15 000 irom?iir>v 112)- 32 l ivoli con komad >v '1 RI: 33 mpz"i r.np komadov r? I): Pl. riclj 4"op 1,-om-trlnv ?5 1): 35 niš^^nci ;n '-o'-o5i vopon kom"dov 'I Til: 30. j"i -a " 170 ooii komadov TO: 37. ka:ka?a| <s:r) tnflft f?nt; 30 navadni sir 1"0o /R 7k 30 m.asl> 1<00 '"): 40 " kožo 700 ft.2BV tt. tisifif ko*e 120'7.41): 112. kože od l-nn 12 (19): <3 ko*e od vid»r S '0.30); ti. l-o?e od jazbppov 1? roi"): 45 kofe divfb ma^k JO rt). 1	kož.p d;^nr:ev R (0.075); 47 kože pod'asic 2 fC "5V 1fi-kože i->"pi"t 3°on '<4<). ko»e koJtrn-oov icoo (R)- RO kož.e koz 500 (2): 51. kaže ovac 1000 (5).
Iz te statistike je razv:dno ogromno bogastvo .Tuž"e Srbije, razcidna Je pm-dpl.-ciia sirovin. ki h' <e mo^le predelati v fa»v-n.-ate v na'i industriji, dotoki že ohs'oiei*i. doloma v novo snuiočih «e r>odiot'ih. Ooozariamo samo na makovo sem0 op'i. bombaž, iane^. kokone svi-top-ejk p'pd;vo. vo'"o. ko*e drobn;oe ko5e d;viačin» itd. T"1' a j > nas" industrij odnrta široka pot in n:eni iptp-oei «0 v polnem skladu z naS:m:	:nal
n«ro''no - gospodar«';'mi info-pci. V«? bi
vsp tp sn-ovioe nredolavale d^ma mesto d** se izvažaJo in da no*em p-^d-'»"•.nmo in'erps"m tirie indi|sfr:jp. Tako hi paSa i"d>istriii navzlip «vo:omt» do s'-rainocti tplavoemii noMžiV ronpt dvio-pila in si nstvarla tako dol^o zaman p-:*akovati p-eokrel ra bolie.
P-odo^oT?) nf^ticika pam tndi jas-o kaže. da «o to produkti, ki «e na svo»ov. nofp trgu pr.nv lahko spravilo v donar. ("■p vpostpvamo da ima ta »ožni del na-Jp države okrog dva mii'jona fr^cb' c I c»v in da ti vsi r-'>;io za svo:e ?iv):e. nie pooi Sodno manj ali ve^ industrijskih izdolkov. k"'ere pa seda i dolvva o v p-0'pžni voFipi iz ipozom»'va. samo mnopin. da bi si nas-i industrija mo"!a pridobiti na tem trgu velik krog konzu-mentov.
tv. <v	^", _
Tr »ia *»oro "i a
Novpsa"fs'-a blagovna borza C22. januarja). Pšenica: baška R vagonov 4P0 do fi77 5 T n r s č i c a : baSi -> 1R5 vagona 207 do 210: hnSka »a februar. 100 odst. ka«a. 11 v.a.gopov 205: baška. z.a febniar 15 radona 211.5: baška za mare-april. 10 vagopov 232.5: za mare. 25 vagonov 230: banafska. okrogla, marc-anril. 4 vagoni 230; banatska. pariteta Zenta. 8 vagoni 207.5: sremska. za februar. 1 vagon 217.5. Tendenca čvrsta.
= Dohodki rlavnlh carinarnic r tret-
ii dekadi decembra 1924 so znašali 56 milijonov <W7f>4 Din. Največ dohodkov izkazuje carinam'"* Zagreb-juž.ni kolodvor. in siapr 9.529.970: potem sledp: Upograd - želez-iska pos»a;a fi.720.9."1. Reograd Sava 5 735 205 I.jnbliana 3 mi-Mjopp 919 i «4. .SJtoplje 3 30O.7K. Hubrov. nik 3 °07 RRR. Snbotica 2 753.173. Novi <5.-d 2 737.094. Mari'»nr 2 052.051. Split 1R27 9I8. Zagreb 15(17.838, Saraevo 1 milijon 555.R29 Din: 0'tale carinarnice imajo dohodke P^d 1 mil:jonom Din. Od teh omenjamo še ostali dve slovecski carinarnici: Jeienice a 476.189 i« IUkek
s 315.443 Din. Skupni dohodki glavnih carinarnic od 1. aprila 1924. do konca decembra 1924. znašajo 1..301 rtll.OOt Din napram 1..310 552.703 Din v enakem času predhodnega leta.
= Ogrcirme zaloge tohaka v naši dr-žavL Po podatkih uprave državnih monopolov bo l.vska letina tobaka dala okrog 2R 000.000 kilogramov. Ker se za domačo potrebo rabi samo 9 000 000 kg. pomeni to da preostane za izvoz 19 milijonov kilogramov. Ako se ceni vrednost 1 ki'ogramn pa 40 Din. bi od lanske letine mogli izvoziti tobaka za 700 milijonov dinarjev. Razen tega je od pred lanske letine ostalo neizvo*eno 5 milijonov kilogramu? tohaka zelo dobre kakovosti. katerega vrednost se ceni na 200 milijonov dinariev.
= 2elezn!š!ta pro"a Beograd - Gbre-novac. V promet-em ministrstvu se je pon"vno vze'o v proučevanV vprašanje graditve železn. proge Beograd - Obre-novac.
—	Od-oditev poravralne»a naroka.
V poravnalni zadevi zapuščene no po-koinem Vinku Maidiču. ipdustri:"u v Kranhi. se je poravnalni narok odrejen na 23. t. m. odgodil na 20. februarja ob 9.
—	V konknrznl zadevi m" ribo-s'-»"a trgovca Avgusta Schrocka je razdrlil načrt konkurznega upraviteDa dr Ko dermaria odobren brez predhodne obvestitve konknrzoib upnikov in ne da bi se razpisal razdelilni narok.
—	Znižana tn''sa za legalizirar'e Izvornega snričevnla za Orčvio. Po odredb; grike vlade je znižana taksa /n legaliziran je izvornpga spričevala od 22 na 3 zlnte drahme.
= Prodata žhe-za Srebra. Olavna carinarnica v Ljiih'jani bo prodala 5. febru-ar:a oh 10. v svoipm magacinu »A« 90 ki'ograntov živega srebra. Predmetni o"las ;e v Trgovski in obrtniški zbornici v I hihlipni fm vpogled.
__ Doha<e. Ra vnatelistvo državnih žflezpic v l.itihrani spreiema dn 30. ja-pnaria pon»dhe rrlode dobave 000 komadov zavornjakov iz sive liti"« tipa IV. — Direkcija državnega rudnika v Brezi spre:ema do 15. februarja ponudbe Medp dobavo 2000 kg olia za mazanje jamskih vozičkov. — Dne 13. fehrnara
«p l>o«»,i vrSiti poslednji ofprt-lni lipi-'.aci;i: pri ravnale'jstvii d-žavioh želoz-oic v /ogrehii glede dobave bakrenih »»on in n'osf: p-i upravi il-ljivn h monopolov v Beogradu gVde dobave 1 95O.nf,0 metrov pločevip.asfih st»ojk. — Prpilnipt-ni ogla«i «.t v Trgovski in obrtniški zbornici v I jnhliani na »-pogled.
—	Prložai ra tržaškem sladkornem t--žl?čti. V zadtiem ča«n ie bil «p-i^o st.a^e-a domačega pov pi a sevanja po sladkorni p-peei živahen promet. Ttidi tržaška Spokn'aeija je nastopala. Jitgo-slovenski sladkor se na tržaškem tržišču dalie ponnja. vendar so knpčijski zaključki neznatni. V zadnjih dneh ie skok funta šterlinga kupč::o z Italijo zelo otežkofil. ker jp kolikor toliko zanesljiva kalkulacija postala skoro ne-mneočn. Dosežene cene so bile- peSCna-ti sladkor, prpjemljivo. f.st. 10.15 do 17: normalni kristali. priVmljivo in nai-promptcejSa ekspedicija I,«t. 1R.5 do 17: normalni kristali, marc juli: f.«f.17: fini kristali, priiemljivo in patprnmp*pejSa ekspedi-iia f.st. 17. do 17.15: fi"i kristali ekspedicija mare-jnlij f.st. 17.10 do 17.120: sladkor v kockah, (»ijetnljivo Lst. 17 15.
~ Ustanovitev S'odov'h tvornic v Poljskf. Češkoslovaško časopisje pomika, da bo dosodanie zastopstvo Skodovih Ivontie v Pol:ski. tvrdka Avenarius v VarS-vi sprpmPiiiena r samostojno družbo z ome:ono zavezo pri ka'eri bodo udeležene Skodove tvorn:oe s 9"i in lastnik tvdke Aven.arils s 5 odstotki.
—	Izho!]5an!e	Na zunanj h borzah sp ip tečaj leja zadnje dni precej popravil, kar sp spravlja v zvpzo z romunskimi pogajanj za sklenitev posojila v l ondonu.
= AnrleSki fu-t na zlati pariteti. Ameriške poS*p «o od 20. t. m. pr'iVle ohračnnnvati doznačnice nn funte šter-linge po zlati pariteti, d.ič m so se doslej postnp doznačnice v prome»u z An-ghio račnna'e po borznom tečaja. S tem pri7pav.aro Zednjene države, da smatrajo npo-'e<ko valuto zopet za 7.'atn.
—	Nazadovnrje cen ra reivvor^kem k Iva nem tr/isču. Po vPsti iz New Vorka so prosi i potek na kavinem tržišču cene znatno pad'e.
—	I zvrst "n žetev v Avstralill. Ved-narodni poltedoliski institut iavlja. da se more letoSpia žetev v Av«trali>i smatrati za rekordno. Pridelalo se j» za 29 odstotkov več kakor lani. Če je vest tof-na. bodo žilne "ene na svetovnem trgu
kmalu zopet oslabele.
ZAGREB. V etektih je tendenca nespremenjena. — V f 1 iiah je danes v počelku seč tanka zaradi pomanjkanja b^n-ga bila leudeuca nezualno čvrstejSa. Cim pa je Narolna banka slopila v akcijo, je tendenca znova oslabela in začetne tečaje potisnila na včerajšnjo viSii.0. Narodna banka je dala preko 20.000 Londona, okrog 15.000 Curiha in preko 10 000 New-Vorka. Promet srednji. Po borzi se je s strani privatnikov ponujalo blago po poslednjih zaključnih tečajih. Notirale so devize: Dunaj 0.086 do 0.088, Budimpešta 0.0855 do 0 0875. Italija izplačilo
253	5 do 256 5. London izplačilo 292 9 do 295.9, ček 292.9 do 2S5 9. New York ček 61 do 62. Pariz 330 do 335. Praga 1S3." do 186.5, ček 183 25 do 186.25. Švica
1182	5 do 1192 5. ček 1181 do 1191; valute dolar 60 325 do 61 325. a K 0.0K8 do 0.(90; etrkti: bančni: 26 do 27, Eskompl-na 110 do 111. Kreditna Zaereb 110 do 113, llipo 59 5 do 60.5, Jugo 104 5 do 105. Ljubljanska kreditna 226 do 228, Prašlediona 890 do 900, Slavenska 78 do 80; Srpska 136 do 137; industrijski: Eksnloa-tacija 06 do 68. Drava 210 do 220. Seče-rana 735 do 740. Isis 63 do 65. Slavoniji "8 do 59. Trbovlje 3„S0 do 415. Vevče 90 do 98; državni: 7 odst posojilo 65 lo 6" agrarne 24 75 do 25.25, vojna škoda 126 do 127.
BKl»OR«n. Pevi^c: Amsterdam 2480 do 2500. Ounaj 0087 do 0.0872. Berlin 1470 do 1480. Budimpešta 0 08(B do 0. Bukarešta 32 do 32.75. Italija 254 do
254	4. London 294 do 294 5. New-York 61.4 do 615. Pariz 332 do 334. Prasa 184.5 do 184.75, Sofija 44 do 0, Švica
1183	do 1185.
Sokol
Savezni dan
Polagoma prihaiajo poročila iz posameznih diuštev o prireditvi sa veznega dne. ki so ga morala vsa sokolska društva. včlanjena v .I>S. prirediti dne 1. decembra ali vsaj začetkom p-eleklega ieta. Po večini so vsa dmllva [ioleg moralnega us|»plia do«pg'a tndi le|te gmotne uspehe, nekatera celo nepričakovano vplike. to je do 3000 D;u Kakor pa ka-žp;o nekalpr.n izvestja. so pa poedina društva te prireditve pripravila tako neprimerno. da je v enptn slučaju društvo implo cpIo i7gnbo četudi je prejelo na vstopn ni preko 400(1 f »in. ker je za upo-raho dvorane moralo p'ač.ati 2oO0 Din. Ostali stroški pa so znaSalj tndi čez 2000 Din. Zavoljo te.»a ;e '»'lo prisiljeno pri-red ti savezni dan vnovič, ker se ni hotelo pokazati kot naizadnje društvo glede sa veznega prispevka.
Ma'o lwilie se V zgodilo nekemu so-kolskemn dmStvu \ Slovetnil Piitedilo je savezni dan in prejeto na prostovoli-ni vstopnini 493 Din. kar ra društvo na kmet:h ni malo. Čisti dohodek te prireditve pa je znašal P50 Din! Zakaj? Račun 7a vabila ;e znašal 2"0 Din. igralen na klavirin pa je hilo treba plačati 150 Din. ostalih R1 Din so Iznesti *e posamezni majhni računi. Tako je to društvo prired'lo svoj savezni dan za tiskamo in za igralca na klavirju.
Iz teh primerov sledi, da naj bodo društva pri podnlm;h prirpdifvah previdna. ker vendar ne gre. da bi od njih vlpkli dohiček oni. ki imajo s Sokolom na ima ni stikov. Nai !>o to sicer draga, a dobra šola za bodočnost!
SoUolsko društvo » Planini pri Ra. keku. Na občnem zboru dne 18. t. m. je bil izvoljen sledeči odl*>r: Starosta Drag. Kanta. pudstarosta Ilijerorim Demšar, tajnica Mila Mihar-jeva, blagajnik Frane Kiauta. načelnik Nino Mrhar, gospodar Anton Ozhič. odborniki: ing. Bogo Žagar. Franc Molk. Ludvik Tršar, Stanko Udovifc
Sokolsko društvo v Št Pavlu pri Preboldu ima redni letni občni zbor v nedeljo dne 25. januarja ob 3. uri popoL dne v Društveni ki.jižnisl
Uaruite za sokais^i Tabor!
Šport
Poslovilni večer g. Ljube Vidmajerja
V sredo zvečer je priredila Ilirija v salonu restavracije »Južni kolodvor, po-slovdni večer aeilnemu članu g. Ljubi Vidinajerju, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Zaereb. V prostranem salonu se je zbralo dokaj prijateljev in športnih tovarišev Vidina lena. Lep poslovilni nagovor je imel predsednik Ilirije r. Gurec, ki je nanlašal, da je bil 2. Vidmaier eden najagilncjših klubovih članov. ki je že pied 13 leti pričel orati ledino slovenskima športa. Udejstvoval se je posebno agilno v nogometni in lahko-atletični sekciji, vodil statistiko in opravljal razna administrativna dela. Dosegel je toliko lepih uspehov, da sa bo Ilirija prav težko pogrešala.
Podpredsednik Ilirije g. šircelj je nato v znak priznanja poklonil g. Vidmajerju darilo llirijanov, krasen srebrni namizni nastavek z napisom: »Ob slovesu, po 13-letnem požrtvovalnem delovanju SK. Ilirija.« Odhajajočemu športniku so stisnili roko v slovo tudi zastopniki LNP. Razvila se je nato animirana zabava ob petju članov »Udruženja jugoslov. železni-čar.ev« in opernega pevca g. Kovača.
22. januarja: LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanje. druge ponudbe In v oklepajih kupčiiski zaključki.) V red a »te: 7 odst. posojilo 63 do 655; vojna Skoda 124 do 127: Celjska posojilnica 210 do 212, Ljubljanska kre-litna 226 do 0. Merkan-lilna 124 do 128. Prašlediona 895 do 902. Staven«ka 72 do 80, Slrojne 0 do 148. Trbovlje 405 do 412, Vevče 103 do 0. Ni-hag 36 do 40. zado'2ni-e Kranjske deželne 9 do 89. — B I a g Zaključek: tra-mi. 3 3. 3 4. 4-4. 4 5. merk hlaro, franko nskl. postaja. 1 vagon (350) V ponudbah in povpraševanjih ni napram zadfiiim doem bistvenih sprememb.
Moč Sokotstva. Dne 11. decembra prpteklpT.a lpts ip pa K"r'ovi univerzi v Pra<zi p-omoviral za doktorin para poslovnih vod hr. Mihail-t Oradojev:č. asistent na zepdiodelski fakulteti v Beogradu že s'a-pi:i soko'ski de'avec in bivši čl<n .JSS. promociji »e jo v svoipm zahvalnem odgovoru i7ra7H med drugim »letlpčo; »V tem 7ame svečanem trenot-kn mislim, da bi grosil. ako bi mo'če prpspl p-eko enp vaših v7omih in»»itn-cii. ki :p na »'ovanskpm jugu. zlasti v Silvi v:so' o dvTgnil- nHed in simpatije CeSke in ;e tudi mepi i7k*,znla m-ogo dohre-n. To ja vaSa sokoUka organi7a-ciVi. Ves ča« svojih študij na univerzi v Pra"i som bil izvrS»ioči č'an praškega Sokola in sem videl pri vaših Sokoph mno^o doh-pga. odkritosrčtiega in častnega. Moralni principi, ki mi i:h je va Sp 'okols'vo vcppilo v dno dusp. so b:l: trdni fpmol:i v mo:em življenju in de ianjit. 7,"to izrpfcam danes ko «e za h.-a IViiom čeSl.i znanosti, tndi vaSemu So-kolstvn n.n;iskrenejSo zahvalo Na zdar' Zdravo!« Tako »e na najvišjih mestih znanosti ceni Sokolstvo.
Sokol Vrče Vabimo predvsem vsa okrožna in n«'nla sokolskn društva ter prijatelje SokoNtva na svečano otvoritev sokolske telovadnice na Vačah, dne 2*. t. m. Spored: Otvoritveni govor, ve-sploigra »Bucek v strahu«. h.igat «rpčo lov. šaljiva pošta. p'e« itd. Začetek točno ob pol 3. nri popokla o. Z.travo!
JZSS. opozarja na družabni sestanek zimskih športnikov, ki se vrši djr.es, v petek ob 20. v damskem salonu kavarne Emona.
Dva nova nogometna kluba v Zagrebu. V Zagrebu se ,e ustanovil nov nogometni klub Borongaj, ki sc bo v kratkem prijavil za vslup v ZNP. 2e obstoječi Ma-čevalački klub je osnoval svojo nogometno stkcijo.
Nogometno prvenstvo ZNP. V sredo zvečer so se izžrebali termini za prvenstvene tekme ZNP. Zanimivo je. da si stojita naspruti najhujša konkurenta za prvenstvo Urudjunski in llašk že prvi dan, t. j. L marca.
Ceikoslovuški profesionalni Igralci. Izšla ie prva službena lista češkoslovaških profesionalcev, ki se glasi: DPC.: Korenyi, Krombliolz, Neugebauer, Oto way, Sedlaček, Less. \Veigelhofer, Bobor, Heideker; Slavija: Pleticha, R. Slouv, Va nik, Protiva, hlinak, Kratochvvil, Seifert, Soltys, Silny, Dobias, Prodr, Kuchar. Ca-pek; Sparta: Kopriva, Hojer, Steiner. Sa-| na, Kolenaty. Kada, Cerveny, Mika, Dvo-! faček; Viktori a 2ižkov: Vana. Barenta, | Capek, Cepelak. Carvan, Suchy. Jelinek, Slezak, Matus, Havlik, K. Janusek.
Dunajski Rapid v Zugrebu. V sobo-' to in nedeljo igra dunajski Rapid v Zagrebu dve tekmi, in sicer prvo s Concor-dijo, drugo pa s Ha<kom. Rapid nastopi v Zagrebu v zelo močni postavi, in sicer: Jančik, Dietrich, Solil. Richter, Brand-stadler, Nietsch, SVondrak. Uridil, Ku-tlian, Wesselik, Wessely.
Madžarska nprezmtanca. ki je prošlo nedeljo v Milanu premagala italijansko z 2 : 1, je odpotovala v Sevillo, kjer bo kot budiinpeštanska reprezentanca igrala v neJeljo proti sevillski. V Budimpešto so se vrnili le Orth. Puhrmann in Gross, katere bedo zastopali drugi igralci. Tekmo bo sodil lielgi ski sodnik Putz.
Zopet nov rekord je postavil Nurml na 3000 m, ki ga je dosedaj imel on sam j z 8:27 45. Sedaj je pretekel to prozo vr S:2d.54.
Za celo leto iz pol leta . za četrt leta merečoo
Jutro":
300 Din 150 Din 75 Oln 25 Din
za Inozemstvo mesečno 40 Din Uprava „Ju!ra" Prešernova ul. 54
Ililltlllllffiliilll	lil	mimiMrPHiiiiir iiiiiu i .ii iii iiii	
			
Lastnik in izdajatelj Knnzrr-;- «.!«!ra-. Odgovorni ur&tnik 11. B r n i <> • i Tisk Delniške tiskarne, i. d. » Ljubi; nL
Vremensko poročijo
Linhliana 22 isn"aria 19'S
I inhliaita ?TV' nad morietn
{ Krai onaznvaota	ob	Zračni tisk	Zrarna temoerstora	Veter	(Jblarno 0- HI	Padjviut-mra
Linhliana .	7.	."84 3	—0-0	Viiiori	obtačuo	_
Liuhtiaiis .	14.	782-2	02	sev. »zh.	ja>uo	— I
Linhliana .	JI.	782 1	—25	m		—
Zagreb . .	7.	78: 5	—00	jupo rjpad	oblačno	—
Bt-orrad .	7.	78t.5	60	»ever	več. jaauo	—
Ihinai . .	7.		50			—
l'rar» . .	7.	781 8		brea velrr	iti. jasuo	0-1
tnoaiost .	7.					
V Ljuhl aei barometer aižjl teniner. aiž}»	Snlocr vzha a ob 7 37 tahs a oh 16 47
Vremenska napoved ta pefek: Ve-' krajih oblačno. V reveraih Alpah jutni iinonta jasno, v duliuak oa nekaterih 1 veter in Ivuie«.
Agrarna politika, naše pianfne in pianšarstvo
2.) Ureditev uživanja in uprave planin.
(Konec.)
To je najtežje vprašanje za agrarno
politiko z ozirom na pianšarstvo.
V Sloveniji iinamo:
1.)	zasebne planine, med katerimi je posebej omeniti veleposestnike planine.
2.)	skupne planine vasi ali soseske ali
podobčin.
Glede zasebnih planin ni treba poseb«
nih določb razven za vse planine veljav« nih predpisov planinskih zakonov. Dru» gnče je kakor sem to žc mimogrede omenil s skupnimi planinami.
Pri nas so te planinske skupnosti stare menda kakor slovenska zcmlia. Njihovo bistvo gre za tem, da veže planinsko pra» vico na upravičeno domačijo. »Planinska pravica spada k hiši in sc od nie ne more ločiti.« To izrecno tudi določajo veljavni planinski zakoni, ki dopuščajo pač izjeme, da sme komisija za agrnrske opcracije dovoliti tako ločitev planinske pravice oj upravičenega posestva, če sc dokaže, da upravičeno posestvo ne rabi več ali nc to.ikšne planinske pravicc in če sc s tako prodajo nc razdrobijo P?t« več deležne pravice na planinščini. Tako ostane planinska zajcdnica zaključen krog gospodarsko in krajevno združenih udeležencev. Tak krog pa potrebuje no» tmnjo uredbo potom posebnih pravil. Ta
pravila treba prilagoditi gospodarskim in drugim prilikam vsaccga posameznega slučaja kar se lažje dosega po pravilih (statutih) nego po zakonih. Planinski za« koni predpisujcio pri skupnih planinah taka pravila kakor tudi planšarske rede. Oblastva za agrarne operacije izdajajo in uveljavljajo taka pravila in rede za naše planine v Sloveniji in nadzirajo nji« hovo izvrševanje.
Končno omenjam še, da zahteva pta> ninski zakon za prodajo in obremenitev skupnih planin odobritev komisije za agrarske operacije. Pri tem imajo važno posvetovalno besedo planinski odbori kot sosveti komisarjev in komisije za agrarske operacije.
3.) Pospeševanje in izboljšanje planin.
Zakonite omejitve prostega razpolaga« nja s planinami skuša država olajšati z izboljšanjem planin ter s pospeševanjem in podpiranjem planšarstva. Kajti tu ne velja prislovica- Pomagaj si sam in Bog ti pomore! Res je, d.i se večina naših kmetovalcev d>ncs še premalo zaveda važnosti in nc pozna uspešnosti izboljše« va'n!h de! in naprav. V njihovo opravič« bo pa treba pomisliti, da je ta brezbriž« nost pos'edica ncukosti in brezupnosti, v katero ie zabredel slovenski gorcniski kmet, ker se jc boril in se mora boriti z neštevilnimi sovražniki. V gorovju rn dira io naravne sile človeško delo z moč« io, katere dolina in ravnina ne poznata. Zato melioracijske podpore slovenskemu
kmetu niso nikak« daril«, marveč držav« n« dolžnost napram pijonirjem poljedel« stva, da jih podpir« n« njih ogroženi po« stojunki. To načelno vez med zaščito dolin in izboljšanjem planin je uveljiv« Ija!« pn'« francoska »gram« politik«. (Primerjaj Briot Etudcs nouvelles sur 1'Economie alpestre 1907 ). dočim polag« švicarska melioracijska zakonodaj« več važnosti na pospeševanje in podpiranje planšarstv«, kar je povsem naravno, če pomislimo, ksko velikega pomena je z« Švico planinsko gospodarstvo. Vsote, ki jih izdaja švicarska držav« oz. njeni kan toni za pospeševanje planšarstv«, so na« ravnost ogromne. Izboliševalna del« pa izvršujejo in nadzirajo posebni drž. kul« turni inženjerji.
Tudi Avstrija ie v zadnjih letih nje« neg« obstanka že sledila vzgledom z»« padnih planinskih držav ter vstavljal« v svoj budžet izdatno postavko z« planin« ske melioracije. Seveda jc šel t« denar v prvi vrsti v nemške planinske dežele, na slovenske planine so padale le suhe drobtine. ''spelii pa so sc že pojavljali posebno 'epi s bili n* Koroškem. k«r je bila i.eninl« zasluga smotreneg« vod« stva tega dela po uradih za Bgr»rnc opc« racije. Izcimilo sc jc pravilo, da se melio« racije združujejo z uredbami p'«nin (planšarski red. upravni Statut). Na ta način sc uspešno in enotno rtšuie uprav« no « pravu« in kulturno « tehnična uredi« tcv p'anin.
Tudi na ozemlju sedanie naše Slove«
nije je beležiti v pogledu melioracije planin prccejš?n n?predck.
Do konca let« 1923. so se izvršile sle« deče melioracije potom agrarnih ope« racij:
Zboljšalo se je 36 planin, ozirom« paš« nikov s skupno površino 8354.19 ha.
Potov in ccst se je zgradilo v dolžini 73.69 km.
Planinskih Mevov z gnojnimi jamami
se je zgradilo 22 s prostornino za 1158 , stroškov.
c)	pridelovanje krmil: detelje, plevel gnojenje, planinski travnik;
d)	vzreja živine: plemenske Ir. mlečna živine, krmljenj«, pa .ritvo, !:oloba» jenje, nap.ijališč«. oskrb« v levu;
c) ravnanje z mlekom n* planil i ia f; uprava planine.
Pouk naj bi bil brezpličen in bi se naj podeljevale udcicžcnccm d"ž. podporo z« kritje potovalnih in oskrbovalnih
glav živine. Planinskih koč se i postavilo 23. Vodovodov te je napeljalo 24 z dolži« no 4563 m.
Vendar samo teorija ne pomaga dosti. Treba, da kmetovalci vidijo na listna oči uspehe in dobiček pravilnega plan« šfstva. Zato ti piporočal državno vzrr«
Nabiralnikov vode se je zgradilo 31 z 1 nc planino z ! stno re: .o, ki bi io bilo
vsebino 878 kub. metrov.
Napajallšč se je prirc !i'o 66 ter zgra. dilo p'otov v dolžini 2S.770 m.
Vojn« je ukinila vsa večj« del«, ncu«
najbolje priklopiti kaki '"*:;-vi loli (na ša Gorenjska sc že dolgo bori za svojo kmetijsko šo'o, ki naj bi v prvi vrsti go« jiia kmetij* i pouk z ozirom na >!«nšar»
„________ __ . . „.,;';„ . stvo in planinsko gospod«rstvo).
godne razmere po vojni ri ovirajo se , 1	, .
-cm boli K pospcScvti,,u planšarstv« sp
vedno vsako oasežnejšo akcijo tem bolj, ker se je dosedai tem nalogam naše dr« iavne agrarne politike posvečalo vse pre« malo pažnje in važnosti
Končno nai ncedem še nekaj misli za pospeševan ie planšar a kot takega. Tu prihaiaio v pošte v predvsem planšarski tečaji, kjer naj bi sc prednašali sledeči predmet!:
«) I*holišnn;e planinskih tal: zaamdbc. namiikanie in osuševanje, čiščenje, po gozdova nje: h) planinsko stavbarstvo: zgradbe, pot«, plotovi. nap«j«lišča;
spad« tu«
di pregledovanje planin in nsgrajinjs
(f.remijiranje) gospodarjev in paatirjev ter vodstvo čim točnejše pianii.ske sta« tUtike.
V Švici pa imajo cclo še posebna plan«, šarska društv , kjer črpa Švicar •• ^'.ikl reri :vojo planšarsko modrost in po« hudo.
KNJIHF. leposlovne in znanstvene. lUt« rame vrednosti, v vseh tenkih kw pult P" na/vitjih cenah vedno tLlud-sku kn/iinica» v Mariboru. Narodni dum I.
Lokal za trgovino | Na hrano in stanovanje
oa prometnem kraju. v m»- •• sprejmeta 2 erednje^lrs. »lil «11 n« detell. «. !»."• w Naslov pov. uplava ..Juli«'
4
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 10 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
Ženiivc, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din l--. Najmanjši znesek Din 10-—.
Pozor!
Priporoča aa Šivilja cenj. dumam za Izvrševanje plesnih toalet od 5U l in naprej Naslov pove uprav«
Trgovski pomočnik
Lahko motorno kolo
(iščejo)
Korespondentinja
;spe.etl]e In mnnutiiklure - , pr,»i»m. all - r- zamenjata apreten pmdaliilee. lell m e	,„,]. , „ |.-,nim t.]/..iii
• in - Oni-ne ponudbe pou ; _ L~>alje prnditr <ečjo miio-..Aetlen "«£>' :»;> [imlruluirc tiuu ..Jutra" v Mariboru j7a2
najem. Ponudb« oa upravo j „J ulra" pod ..Promet SOB'.
IT87 I
l«|0
Nov vila se proda
Ponudbe na upravo ..Juti«" pod „Ure» poaredotalca".
|657
zj slovenski, hrvatski In
Jutra" netiiaki jezik, zmotno luill IS ,0 ! itall Juniju« In frnucolčlue
Redka prilika!
Proda •« dnbro Mora go-
Sola
j velika. npremltena t d«.m« | p<* tel lam a. «« n.|ili ■ |, Wif. Naalov po<t upiav« ..Jutra' |78»
Opremljena soba
v sredini mesta ■« oiMa «n-IMitfnni »,w|uMln. Naalov v upi avl „ J utra".	(7fc«
Opremljeno sobo
posebnim vhfvlora tn e] ,k -
Vse potrebščine za strojepis.
■ Pisarniške opreme^
L. IBik
Trgovski sotmdnik
m*Anna afrok* In uanja, I«1J j
Izolirane ^akrttn« ftite „,,|nil g	lm po-
9l«kn. LJubljBon, Metelko*• er , ipveuiarjefn tthJ. - j gl| j5 fei,runr~
uil
I -
CA 4.
2000 Din nagrade
iam tistemu. Ul ml preskrbi «11 ortetopl pek arijo r najcin Ponudbe na upravo ..Jutra" pod zuačko ..Pekarija 730'*.
1707
PouUa v italijanščini
žele 3 gospodične. Ponudbe s 1'OKoJl Je poela!) ua upr. wJuir» * pod dllro l(Ucauo 3" llZb
Italijanščino
poučuje Italijanska uči-
teljica gospodi 'ne tn 6oii»ke
itaiijuns* me in iriui« <>8« ni«, »"—»■■«•	^	--i- i a i	t . i •
pel fektua elov«i»ko - uem&ka menui. C»nJ«ne pniiudbe na. Angi. mOlOniO KOlO
tilfiio^rafinj« in •trojpplftka, jg^e nienta v Ljubljani. — fonud!*« oa upraro ...I.ura'4 pod Aifro Ol)obra koreHpon-deuiluja".	iT35
Primerne slnžhe
od t. februarja do konca Ju« nlja. Ittetti » Marll»«»ru. —
Znifižna sem aluvwi»A^ln® lo
podrutnlrn I.Hr»" v Mar|. boru p«»d ..P<»ber prodajalko «tarej#« mod '«	|78i
Perje
Kokolje. Kosjf m
«o»ji pub
žino pc r.iu«*ri<ib cen«h :»rd ka E. V aj d a. Cakovec.
188-'4
neniAf tne v govuru In pluari. j rafije »Maja vnkr min v plouvl cirilice In li>ir)«iia v ro^nein delu. Ituf it*ki i r am aamo na hian>» ln »ti»*»\ »t-nje, brez plač«, da moreni na ta način oblikovat I ve* čeruI trgovhkl tečaj. NhMot po v® uprava ..Jutra". 1>1U|
Trgovski nčencc
z drelelno
otroke. — NutanCue ponudbe za xa<lnj#
Oa upravo ..Jutra ' pod Aliro ^Ituiijunščlna b|b"<
ufno dobo, tftče leto primernega
Kateri gospod ali dama bi hotel a poučevali goapo-
llleSta. Cenjene poittldbe
1822 upravo ..Jjtru" pod sua<"k«i --I,.Trgovina 64U"«	|«j.'|
2 komp!. spalni sobi
I naion»kn mnliaKonl jaru. i tura. | ui i za t og|«-«Ul».iii Iu ! ra/Iieno driiKO poklit^o i ra-il odpotovuuja po nizki ■ fenl pr »da N j«! .iSa In "«le-da »e od 2. ure p.ipoi>lti« » kavarni vll)rl»tol"a Wailb«.r j«H6
i 2;'4 I'!!, akoro no»o, t dl- j ' mimo ra/.»vfti |avo. fakozv. ; i kik8*art«>rjeiii In dvema kret« j nirnit poisouoma. ae pr»>da za 1 18500 fin. Trgovina l»an!l. Ljubljana. Sv. Petra c. 36.
1654
Motorno koIo
kupim takoj. —	Toiudbe na
npruvo .Jutra"	pod sna^ko ..Itaoijeuo" \
1^77 , l.unuK,, i«tu popolnoma
--j pri-D'tvllenn. Proda ae radi
Iodpotumnja po tcr*doo ni/V| i c«ul (2S0.«K»0 IMm). Naalov - upra«! ..Jutra". |682
i.	mmmmmm
Ponudb* na 'ipraro ..Julrn" j pod ..Soba	175®
Jezero na Bledu
zamrznjeno 235« Krasna gladina, lepo vreme
Priporoča se
Hotel TopPce
PRODAJALKA
uslnžbcna v trgovini z mešanim h.agorn, zelo agiltin ia spretna, želi izpremeniti dosedanje
« •ob. 2 pod.irrini —in. i .r.i,,m r ijubilani. Na.io, niento. najraje na deželo. 1'onudbe pod „Pro-J<n!""„!a ;zx:z "■""»	1800 ! dajalka" na upravo ..Kmctiskepa lista", Ljubljana.
Hiša v Novem mest:
Stanovanje
r>b»toJ»e« 1« 2 «<b m Itj-blni«, v Mariboru. Mit« glavneca tncit, raro^nla-o
»it, voiluvid v litUl - takoj naprodal. Pt«mi*oe poo idle J	Prazno »Obo
do 3|. I. Bi. na upr. „Jutra"	'
pod ..Novu niMto". | T 64 »"«"'» » «""t-r»bo i hlnj«. I»»« •iranka brn ; otr»»k. — Ponudi.* iih upravo! ..Jutra" p"d rnafko ..Pr»» '
GlfUO V Oč(u£^tlll?
pouutllie na upravo pod »liro
Delavec
Ciuijcue tšfe alutbo v kaki trenvini
,,J uira '
Neui^iua tu u oa upiutu ..Jutr 17S& „l'rliluo«t"
all kuj »llftifitu — Pouu.llie pod 61! I o |0pi

Sesalka
za "0 tn flobok -odnjnk, do-bro obran lena. ».a ro/ nI pogon. ae kupi. — l'oiiut|be na •molov : ..Zora", dr. t o » . I.I11MJana, Kralja Tetra ti< •t. 2.	1830
Soba
! eleg. opremljena, g eUktr.
jrazavetljavu iu a^ popolnoma irRUVMI mumaniH i proitlm »b.Mioto 1« I •unajah* . "
b »zini kolodkoia modna In mantifakturne etro-	, ,All .
..S i. , -t l' .U« k« bi p.i.topli k do,.,....... »4IMI« l«leloi». nad 50« k6
tuli ali Ima «i»lv.>.lotiia. K|a. <r«vi»lnl kot Jatrn aH «t It
pota uprava ..Jutra". |«w» drutal.iiik - a kapitalom	_
•__________iBOHMl hln Kt«-ot. ptavta- |--------
m.i« Ukotiioi Ponudi'« ua	. „ ..A,«t „„..„.,
upi ato .J„.r. ' poj «i.a/ku I l'*«ca vo|fJe pasme ..Zmiiln 71*5".	17-0
Trgovski pomočnik
Klarinet
iam«Dja ta violino V. Ond-lijatmc, Tr«buJ«.	|7«6
BKITEE9S
Proda se krava
t.tka v 4iul«lu Ligaicu.
..Krau.ar '
Ia traplslov.kl
Slelilcna otnara
ta vtnire In «' "i. 2--3 m
11 rok a tn rn 2 tn pol m vi-
pnlnomnaten „,kl> kll|1, |.„,,.,dho nH
i7n :
Deklica
katera Jt moral.i radi opustitve trnovlu« ptekltiltl u/e-nje. proal mesla v trgovini za nhilftilnjo ufouj.. Naslov v upruvl ..Jutru". 1001
kliournoi po Hln HO redlio ena'Je po.lall na na poiioim. *„ :a tO	. 7,ora". .Ir. < n. i. v
(dobe)
Ženska moč
ki tna kuhan ln upravljat!-----—-----------
aiaiia dala. ae sprejmi, pri I	___<„
c.jliul ugledni družim. -	Mesl» gOSpnd.nje
Koča dobra. Nastop i. lebr.	9r) boljšem aamaknn »oapo-
.-'oujdbe a ailao na Uaaiov ;	„|| .arnakl dumi. lit«
i-^inapuntier Ituduit, Ujelo-	lzubl »žena (»spiolltua. Ure
1750	tudi Uv.n Ljulillaue. Popise
Iu 111« 11 «r 1« K l oj L'l ^olliolll. kj .'U b u uudliuo. P->.4litk- po polti ln leletnlcl.
K.Slalinrčii', iNuvo mestu «3
l.t <: bljttol, Kralja Pelra Iri It. 2.	|H25
Kante zn mast in med
a« prioliijo. Naalov pove upr ,,Jutra".	|46U
Kupimo:
1 parni kotel. |J-JH«' ku
rlllia ploakve: | parni koltl, ''	doloi tiaprej. eteot
N'eliko prazno sobo
cautru nieata, « vbodom
i It .lopi.ltf-a |«< motiioall ■ «oi||M,lalai kopainlo«. a« II«*. l'oo>ldt>a • oplaom Iv.« y»d
Mtlo ..V.KtrtM" na upraio ..Juua".	l»»l
Miijhno stanovanje
; komplet mi all ul"t")e(« ti ' dv*b »ob • «oo|»oratt> kopal* liltu. v noti all atall aUI.
«« IM*. 1'lai'a aa dolu o. tudi
11 j r
Rosnega dopisovanja
lell SOleini d»l tiaiiial^enec. !>oplae. A« oitiauA« v allkn — pO'I . I"iiar»ija 7M" ua upr. ..Jutra".	i7«7
| lato atara. a |..'polno aobnu iltMiro at takoj prtela —
Naaloff po * a upraia ..Jbira" i |7tl3
narodno svdjišč!eo
je itiel ia valja >
puatii i u o vred 12 50 Dia pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Vrtnarski pomočnik	8""'
železna blagajna št. I
n Pnsi|iilll ziipaloitn. se produ □ a uprato ,.Jutra" pud feifro Naslov por. uprata ..Jutra"
HO m1 koitln« ploakve; i lo komobllnl parni kotel. 2S do ^il *.■> s dimnikom brel par-neua stroja : | enrlltnilrakl
panil at roj iS -2(1 IIP. v.« 11(J'j0 „, upuvu ..Jutra
a« da t-J.ll iMlIkodtillta. Se| a tiran vboil In leuiruta meaia
poitoj. — Poni:dl<e s oplaotn
Dva mladeniča
ioK« atanovaiija naj a» pi4- bolli« atlullana obrtnika —
rabi leno, dobro ohralilerto. Ponudbe na upra« o ..Jiitt-h ' pod ..Tovarna".	18H0
litru ..Suiiiakt dom".
l»ud
r.! ae ruiuiue na vsa vrtna
dela, samec srednje starosti, Se sprejme. Nusiuv p me upr. .Jutra".	[707
Mlad pek. pomočnik
HCe službe. Naatopl lahko nov
__takoj all poznuja. I^usluv v
~~———~—	upravi „ J uira".	|8|l i
Pekovski pomočnik j -------—----'
1400
Plctilni stroj 8,^0 cm
Naslov
ti je priden In vesten, srednje star..iti ter tmožeu vseh Peko v c n i h del. se eprejtne. Naalov povo uprava ,,Jutra" 17 05
Pisarn, praktikanta
ae proda Naalov l""e.	; Juita".
uptav« ..Jutru".	284 \ eč vagonov krompirja v
* i beletia In rosa. delteleaa In ! zdiuveaa. k u p I tn takoj Iu tUdI tu dneta» tlev v Mitu-
SOIKJ
v blltlnl tutoa.a kolodvora. I oblam 2 dl lakoma lilaoko-lolcema) - ua teljn tudi • liraoo Naslov pov. upra«H |»04
poj llenia v Sililo iloplao« alija, l'll oilrooia teolt'« dia l-laalnl
--i de.iijkt. ua.imad«letan» pr»-
| tek |i»all. Ilopl«. Da upr a ro
I..Jutra" pod ..Tibovlje II".
|82J
črn lovbkl pes (brak) j_
po.l loieu.HH ,.3ulc", aieiluj. Vellkoatl. a t, Js llfulill N.1J-ditell ua) aa odda proti pri merbl n.it' edl o. naalov : Javuroik, iiuuiubranaka e. T.
|7«|
Kazpis.
Mm IfilSSB
Za priročno uporabo priredil M. Kostanjeveo Cena 10 Din s poštnino 11 Din. Knjiga se naroča pri
Šnmot
Mesto kontoristinje ! opeko In moko Kclko). pri- I i")j lil mat u - Ponudb« ISfetn hot tafelnlca Clrein rl'';"-%,V 'i;'' "J"U"ii^ nateillMi o.lollle cene Je po tudi brrfrplafnu. - Ponudbe """	LJU|,|J«U»-
pod ..Takoj Mloa upravo
Resnega znanja	M5 „. ...........
• avrno t«.zinila iio.lltv«. Tlbo,(J,. _ otreul: KokalJ
ce>ta 30. LJubljaua.
„Julra".
; Dva pura drsnik
Pekovski pomočnik
»primerno ii.l.ko Uubražbo ,tu(len	ttrr,Ve. IIC«"'
!	r»4"du!'. službe. Naslov pove ilprata "Jul
Sfiejme uiiiuuiakluriiu vele-tritoviua. 1'uuudbe pod ittro ..Ptaktlkaut" ua upr. Jutra.
,, Jutra ".
upr |7K2
en par ^nolkib In eo par
ženskih, prodam po ugodni Naalov po«« upi n« u J ulra".	|8:iS
D. K. V. molor
alin I tia naslov : Jo dole. ift. Nov. Crudilka — Slavonija.	|7|4
Iščem nobo
T blltlnl kolodvora all sredi me»ltt. Vbi«l ptoel, rantel-
IJaVa I« lajtlk. Oalalo p«	Popise Ca
iloaovotu. Ponudi«« pod litru	Ja p.«lall
Mlad lutiujar" ^ ..Jutra"
lell prelliotua 'dola •' —1 nllh let. lf«oiakii usobtal«. lis, a Uiiliralelitrtl, trerolm a oa p« Mini,i od !lil fCi |.t slu rim. PtNImal lioatu Itaovcl lno«o/a a sliko, uprato .Julra'
157 B
oa upravo pod ..ZatioM.na 1 71« 4 lajaiatrna.
— TaJ.....I
|77|
Zastonj I	Zastonj!
Trgovcem
senraeljnnalat renik ..Srečo-IiiV" pollj. 1'o.trllu, vIdt-rn-Kriku.	|2.8
Ljubljana
nazplsuje Se o.esto obtln- TitkOVIli S&dmfiri
ik.Ku zdravnika zu občino	, . L1,___
TdarvlJ« a |. aprilom |tfZ&. I'i le 1 uintaju biti ISloveU-<1 Aleatn I« vlalno, prt.alo« l.rakae ol.llo. — Klksna m«. < i.tna Plafa mula 23im| Lllb. PlultlJ* Je Vložili do i!S. la-brtiaija l^-t- na Ker*htsiio
Zahtevajte
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah ia brivnicah
„iUTROu
Mlad fant
pnfitenlb starSev. se sprejme ponudbe pod innfko ..Pubre i kot hlapec V trgovini Ivan moCI" na podružnico .JutraJ • Savuik, Kranj.	|5;0
Celju.
j7s>3
I631 I Dve marljivi prodajalki l kompleten, s kolesom, proda
----Ji	i za 2500 Din L. J e • I b v
j špecerijske all meSane stro- Medvodah.	i79i
ke. 15'eta službo. — Cenjene i____
fko ..Pobre I
Pisalni sfroj
(Courler) dobro ohrnnjen. i vidno pisavo, se poreltl proda ! Naslov pove uprava „Jutru" 1803
Brezova debla
za kolarje 12 vagona) prodaja tJdl nu drobno Jullus
Mesarski pomočnik
Ižfe mesto. Naalov pove upr. ..Jutra".	|i58
Mesarski vajenec
Ženska moč
»drava. čvrsta, poltena ln pridna, staia 20—30 let. kl razume kuho ln drugo lahko 1
litino delo, se sprejme v j
boljfto hISo. O/Iru se saiuo 1	____ ____ ___ _________ ______
na dostojna dekleta, kl Iju- kl Je dovrJIl dvajset mesecev Klemene, Sv. Felru Itev. iu.
bijo ne več majhne otroke, službe, želi istu pretneuitl v
IVuslov pove uprava ..Jutta" večji kraj.
Ibil j
1786
1762
Vajenko
polteno, od 15—18 let staro,	.........
sorejme Franc Cvelbur, trg',	korespondent.
s ineAanltn blagom. Prekopa-	bančno |.rak«o, Koalaujevlca.
Knjigovodja
bllanclst, perfekten slovenski. si iH.hrvatskl ln nemdkl
Drva ra kurjavo
odrezkl od ža*e In parket,
zopet po ugodni ceni prodaja Ivan Stika, tovarna parket
Prodajalka
ISČe printer liOS neea mesta za takojšen oa- i stop. — Prevzame zaključke ! jkmlg. — Poiiudlie pud Hitro i 1 „Totno«t" na upr. „Julra" |726
mnogoleino |n parna žaga.
Metelkova ul. 4.
LJubljana. 1780
Mesta i?če
•e eprejme r več.lo trgovino i na deželi pod dobrimi po- j go|i. — Reflektlra se ie na i dobro Irurjeno, posebno v i munofakturnj In »a anteni- t kaki latarovalnlrl, trgovski stroki, starejio moč a skem all Industrijskem pod večletnimi spričevali. Služba Jetln mlad Koapotl. Ponudbe tralna. Naslov pove upra,a na upravo ,.Jutra" pod iirrn .Julra".	1774 ..Urudnlk 26".	1785
Prodajalko
nrožno » o d I II samostojno
Blagnjnlčarka
Imčena vseh trgovskih
del,
pi.Jružnlcn. »'arejln moč, se kakor tudi knlleovndslva In sprejme lakoj. Oskrba v hlll slrojeplaja — teli primerne Ponudbe na uptavo ..Julra' slulbe. Ponudbe na upravo Pud auaCk« „Uur«aJska «r'2' . ..Juua" pud ..llarljlva B3l ' |1I| 1	J7i4 ,
I Dekoracije J • za veselice •
Oirlainle, kepice, kuliljone, koufeii, »erpentiH", lam-pijone, zilcpke aa ■aliivo pi sto in ire^oloipriporoča M Tičar, Ljubljana. Družnoia popuitl
Prostor za delavnico
llčetn v ms.tu Kianl. preureditev, prrzlda t n alt čl*/.-nje, naplavim na laatne sliolka, Poiiudbe na upiaiu ..Jutra" pod „Salllev Suo".
1037
Branjarija
In beionlrun lokal ter hlev, za vsako obrt, stedi mesta,
se lakoj produ Ponudbe ua upravo „.iulra" v Marilioru pod ,,DranJariJa".	|433
taoft
Primeren prostor
za krojalko delavnico v pritličju all » I. nadstropju, se liče. Ponudb, na uprato ..Jutra" pod ,.Snatuoat ft'T ' 1807
Gostilna
se odda » ljubljeni pod telo
ngodn l tul pogoji llerleklnutl na I poli Jejo doplss pod lifro ..Gostilna 828" n« upravo ..Jutra".	1837 |
Trgovina z meS. blagom !
se vzame takoj v najem. aH ae prevzame zalog«. Naalov t upravi .Jutra".	|788
Gostilno in trgovino ;
| slaroznauo. na Trtalkl cesti. I s velikim vrtom, (oallluilko koncesijo In vsem inventarjem vred. takoj ugoildo pro-da Gospodarska pisarna Trl-bu4, (JI tac« pri Ljubljani.
k
Naročite takoj
Ljubljanski Zvon za leto 1925!
V novem letniku bo izhajal vse leto itroko zasnovani in zelo zanimivi roman
Šentpeter.
II. DEL.
Dejanje romana to godi v polpretekli dobi v ljubljanskem Sentpelrskem predmestju ter je prepleteno z zgodovinskimi dogodki on« doba. prvi del romana je 2ei splošno priznanj«.
Poleg „Sentpetra" izide ie roman
Suženj demona,
celo vrsto novel in eseiev
Ljubljanski Zvon, ki izhaja mesečno, valja vaeietno s poilnmo vred Din 120 — (za inozemstvo Din 140 -), poluletno Din 60 —, ae naroča pri Tiskovni zadrugi v LJubljani, Prešernova ulica, nasproti glavna poit*
ALEKSANDER. DU/A.AS
ZVESTOBA
DO GROBA
(LA-DA^e DE" AONSOkEAU)
52
„Ej, nič hudega, prijatelj! Videti sem hotel, je-li vaš osel dobre pasme, dirkač, in torej vreden svojega denarja. Sedaj sem se prepričal, da je." Menih se je zadovoljil z opazko: „No, prav, pa jaz sem zato prav truden in gladen!" „No. to mi je drago!" pravi Chicot in potreplja meniha po rami. „Tudi meni se godi tako, in v prvi gostilnici se ustaviva, si dava speči nekaj rebcrc in opražiti po dva piščančka za vsakega. Tudi bodo gotovo imeli kaj tekočega."
„Je li mogoče?" se raduje Gorenflot. „! !ej, požuri se, Pan Brgos, kmalu bo dovolj krme zn naju oba!" Tudi osel veselo zariga
2eljno pričakovana gostilna se je kmalu pojavila za ovinkom ceste. Ali na veliko začudenje menihovo mu Chico* zapove, naj zopet zajaše svojega osliča in ga obrne po levi strani v polje, tako da dospeta do gostilne cd zadaj in neopnženo od eventualnih gostov. Gorenflotova razumnost je med ježo izredno napredovala, in tudi zaznavost je bila poostrena. Takoj zapazi tri mez,<re ene potujoče trojice privezane pred gostilno in jih pokaže Cnicotu, ki jih je bil pa že sarc poprej zapazil. Sedaj samo ukaže: „Eh, p3 dalje!"
„Po volji onih' nesrečnih potnikov se ravna torej tudi najina pot?" si mish Gcrenflot „'io je žalostno!" In globoko vzdihne.
VII.
BRAT GORENFLOT ZAMENJA MAGA^CA ZA MEZGA IN MEZGA ZA KONJA.
Gorenflotove in Panurgove muke so se pa vendar bližale kraju Ko sta naša potnika obšla gostilno od zadaj, sta nadaljevala pot kake tri četrt ure, potem sta našla drugo gcstilno, v katero sta sedla. Chicot je odbral sobo z razgledom na cesto, polem je ukazal,
| naj jima večerjo prineso v sobo. Sam je bil le na pol pri jedi in ' pijači, ker je pozorno prisluškoval in gledal doli na cesto. Ta nemir i je trajal do desete, ker pa ni nič posebnega ne videl, ne slišal, je j izjavil, da je seja dvignjena, in ukazal gostilničarju vkljub živahnim protestom sitnega meniha, da naj jima konja in osla osedlajo m nakrmijo tako, da bosta pripravljena na pot že pred ' zoro. Nato je Gorenflot takoj legel in že tisti hip zaspal, ter spal brez prekinjenja do rana, ter ni opazil, da je zarana Chicot vstal ter stopil k oknu in pazlijvo nekaj opazoval in poslušal. Tudi ni zaznal, da je trojni Iclopot konjskih kopit minil pod oknom, opazil pa je, da je takoj nato Chicot lenuha močno stresel za rame ;n ga vzdignil iz postelje. „Brez zajtrka?" je menih zagodrnjal „Da, prijatelj, zajtrk bo na cesti v Montereau." „Kaj je to?" „To je mesto, v katerem bcš dobil jesti. Ali je to dovolj?" „Dovoljl" potrdi spočiti Gorenflot in se sedaj več ne obotavlja. Ker je Chicot že vse opravil in plačal ter se zavihtel na konja, ni fratru preostalo nič drugega, l.ot da tudi on zajaše svojega Panurga, ki je bil od dvojnega obroka večerje precej debre volje in je v skoku dosegel gospodarja Chicota, ki je že odrinil na svojem konju Gaskonjec je ravno stal v stremenih. Tudi Gorenflot se zravna in zagleda na obzorju one tri jahače, katerim sta sledila od Pariza. Trojica sc spušča na svojih mezgih z nekega brega. Gorenflot vzdiline pri misli, kako ga vedi tuja usoda v neznano smer. Kako se bo vse to končalo? Toda za enkrat prav dobro Chicot je držal dano besedo, južinala sta v Montereauu, ali tekom dneva sta postala melanholična, ker vkljub naglici in pazljivosti v tem mestecu nista m^?la več odkriti sledu one trojice. Kakor da so se ti trije jahači i udrli v zemljo.
Okrog poldneva prihodnjega dne sta že jezdeca in živali bili' tako trudni, da so kar omahovali. Vendar nikjer sledu Končno i se je Chicot zaletel «■ neko carnslo strr;n:co n sredi mosta v Villeneuve le-Roi in vpraša: „Ste li vi davi videli prijahati ted mimo tri jahače?' ,.Davi ne, pač pa sinoči!' In t.~ko je tudi bilo „Za vraga. Dvanajst ur imajo pred meroj!" si misli Chicot „Torej naprej, srčno, hrabro!" „Da, gespodine moj," pravi menih, ,.za sebe imam že dovolj srčnosti, ali ne za svojega prijatelja Panurga Ta me ne more več nesti!" In res je živinče, ki so ga dva dni ponili, kar drhtelo po v?em telesu „Pa tudi va? konj ni v nsjbcljfem str n ju!" Tudi to je bilo res. čeprav je hila žival plemenita, je vendar bila na kraju svoijh sil Toda Gorenflot je vse°ro ostal razočarrn v svojem računu, da bo prišel do pel dneva počitka. Kajti četrt ure pozneje je Chicot že pripeljal dva sveža
mezga, kaiera je kupil, Panurga pa prodal. Takoj sta z Goren-flotom prevalila dvajset milj, in zares, zvečer sta vse tri mezge preganjancev zagledala pred neko kovačnico. Pogon je uspel. „Aha!" pravi Chicot pri pogledu nanje. „Oh!" jekne Gorenflot Toda izvežbano oko Gaskonjčevo takoj vidi, da ti trije mezgi niso v rokah pravih gospodarjev, in da stoje tuji ljudje okrog njih. Bili so, po izgledu soditi, konjski mešetar in pa dva frančiškana, a vsi trije so pazljivo ogledovali živinčeta. „Pojdi tja," naroči Chicot Gorenflotu. „prični razgovor in poizvej počasi, kdo so, ali so mezge kupili od gospodarjev in kam so ie-ti potegnili?" Gorenflot pojaše, se za pol ure vrne in poroča:	»
„Oni, W je izgledal kakor plemič, je krenil po cesti, ki vodi v Avignon, ali po bližnijci *ez Chateau Chinor. in Privas Jezdil je s slugo. Drugi pa, ki je morda tudi sluga, je nadaljeval svojo pot proti Lyonu." „l!m," vprašuje Chicot bolj samega sebe kakor Gorenflota, ali naglas, „zakaj pa neki potuje ta plemič v Avignon? Mislil sem, da gre v Rim! loda vprašujem reči, ki jih ti ne moreš vedeti." „Pa vendar vem, in zdi se mi, da se temu čudite? Možakar gre v Avignon, ker je njegova svetost papež Gregor XIII. poslal v Avignon nekoga, ki ima pooblastila s seboj." „Dcbro. Razumem Pa mezge?"
. „Mezge so predali nekemu mešetarju, a ta jih želi obesiti tema frančiškanrma. Pravkar se r°8alai° 7a*° so tako glasni. Pot so pa nedaljevali na konjih, katere so kupili od nekega konjeniškega častnika, ki se sedaj nrhaja tukaj na dopustu "
„7a vraga, kume. ti si pa dečko! 7di se, da imaš mnogo več sposobnosti, kakor sem ti jih do-lej pripisoval!"
In takoj odpravi Chicot Gorenflota k fratroma z nadaljnjim poslanslvrm in nal0T0, naj njima ponudi oba mezga Sam pa se poda h konjeniškemu kapitanu in kupi od njega dva izvrstna konja za petintrideset zlatih pištol. Kapitan jih je pri eskadronu vpisal, da sta poginila Baš sta se pogajala še za uzde in sedla, Vo se naenkrat pojavi okrog ogla Gorenflot, na glavi nosi dve sedli, v rokah pa drži dva para povodcev „0. o," klikne Chicot, ,.kaj pa to, kume?" „No, sedla in uzde najinih mezgov, kaj naj bo fo drugega?*4 „To si ti vse pridržal?" se Chicot široko zasmeje. „Kaj ne hi!" „A mezge si prodal?"
„Po deset pištol za glavo! Tu je denar!" In Gorenflof za-žvenketa z zlatom v žepu ..Sto gromov, kume, ti si velik!" ga pohvali Chicot. „Sedaj pa naprej!"
•N
r~
Stanje vloženega denarja preko 130 milijonov
dinarjev aii 520 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne kniižice in tekoči
račun proti najugodnejšemu ohrestovanjn Zlasti plačuje za vloge proti dogovorjeni odpovedi r tekočem računu najvišje mogoče obresti.
(Gradska štedion ca)
V LJUBLJANI
Jamstvo ki vse vloie in obresti, tudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nie poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto L ubl?ana z vsem premoženjem in davčno močjo Kavno radi tesa nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni in občine občinski denar.
s
Naši
rojaki t Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen.

J
TuJnlm srcem nsznanlams osem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno sest, da jc na$ dobri oče in soprog, brat, stric, gospod
Anton Kranjec
posestnih, tesarski mojster in gostilničar
danes ob pol 9. uri, 0 50, letu sooje starosti, po dolgi, mučni bolezni boguodane preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo Iz hli? žalosti o sobot« 24. i. m. ob pol 8. uri dopoldan na pokopališče o Vodice.
Sukanlca pri Vodicah, 22. januarja 1923.
Žalujoči ostali.
Cenjcuim trgovcem in iniln<trilr«>m s* nrinnrn^a soliduo domače 1	sped<ci)s!<o pod etie	74.»
j „JUG0P0RT" na Suiaku, Uskoška 11'ica it. 55.
j Fcdrcžntol ped etja ra Eakeka la Jesenicah. I'r«t/ema vs»kn«istue
transpoim, t.carinjeu a m vakladisčeuja blana. Informacije br zplačuot (ga	'o	P^
Samostojen trgovec, ki potuje z motorjem za svojo stroko po Sloveniji in Prekmitrjti in je povsod dobro vpeljan, sprejme ie nekaj Z£IStOpSte¥ proti proviziji Ponudhe na upravo „JUTRA" pod ..Vpeljan" €5.	26ia
Sprejmemo pošteno in povsem
izurjeno prikrili!
moškega perila,
Ofert* podati na ..VE3KA", združene iovarae. Kamnik -Sleklo Je.	228a
i«
n|.'ini|iiti>nfi>.iiTiii!i.immniim'.....""inot|||!|MU!|||it|imil|
i lf ortiia iijrMi!
I

Zahvala.
Ob teiki izgubi samega nepozabnega topropa in očeta, gospoda	263/a
dr. Janka Debelaka
so n»m do'li od vseh ttraoi lirnm Slovenije io o«talih de'ov drlnve prisrčni dokazi glo-bokega so utia, hjr uam je bilo v irrim ulelio. V-«id »očuvsuujočitu ve zategadelj naj-toulfje zahvaljujemo. — 1'redvsem nam je dolin.nt izreči srčno iahvalo gi-s •. zdiavniku dr. Jugu na njego em izrednem tru iu in nnžrlfovalu »»ti, di bi "hranil |toKi>juika pri ž.v-Ijenju, dalie priiate jem raoikega gg. P.MlgurniKU, lMvtzu in IVtiicu i a njih v.-rfctraiiako pomoč pokojniku iu nam, ler megovioi« tajnikom. gg. Cizelju in Kitu. ki sta prebeuela z nami zadnjo nuč. ko ie je muki poslavljal o.l na«. - 1'rearrna livnla bodi izrečena vsem darovaicem prekraeinh vencev in šopkov, dal e gg ed osbmri-in nuniiiirsKa po te m te t-grala, na cela din teli katnuvta k. Ujoki G.org e»icu za ginl;iv poflorilni govor, pri-jatel u g Vreiku in g vitemu svetniku dr. Vi-gaji, Zvezi pet»kih druStcv za inlažilue. v srce segajo e Zalostinke. — Zahval ujrnio te dalje vgtm. ki so pokoinika spremili ua nje govem zadnjem po u v I juliljani, »• -ei^io g velikrmu županu dr. Balliču, g. kouiand.utu Dravske divizijrke oolasti generalu Slojaiiovičn, ve>ecrnjeu mu oficirakeoiu ztioiu, geu.-ral-kouzulu CSR dr. Benesu, nem iefom diiavnih in cnilnib oblasti t. r ra/nih za dur, gg (rerent-jin mestne obi-ine z g. dr. 1'urem n» <eln, dalje «Or u«i> ia »Sokolu«, /.. • op-Bikom dru-tev, posebno .Jiiitoslovanski Matici«. — V tako e»atnem ttevi.u zas*«.pauo naroduo ženatvo z goapema dr. Z?r avovo in dr Biltičevo na čelu pre mi m*So pujebno zahvalo. — Iskrena bvala njegov m ožjim rojakom » KosraJki Saiim in okolici, ci-uieoemu n< iWljstva ttr šoUki mlad ni obeh Kol. rdr.viliškemii ravnate ju g. dr Sierun, g. upravniku Fai>ijatiiju za vsestransko pomoč, alaiiusk- mu gasiluemu druMtu ter pevzkemu drnttva *Sloga>, — Zahval uienio s« srčno g. dr. Koltererju, poslaoro g. Drofeuiku in g. Podporniku za lepe posloviln besede ob uroi.u pre/.godai pretniuolega. — II;al* bodi radenskim iautoiD, ki so pomasali nos ti zvojega o ki k .v. Tmjiei.
Končno izrekamo najtopleiio zahvalo dragima osobja nnkojnika, ki mn je izkazalo svojo ljubezen in zadn e po,-aii-enje s tem, tia je prihitelo v velikem iteriia wl vieh luaui, <ia ga spremi k z.uiijemu počitku.
▼ Ljubljani, 83. januarja 1925.
Žalujoči: rodbina dr. Di&elaltova In sorcdnibl.
I; iTiTTTTirrrrirrriTmi:!^	ifiNiiiiHntMMnnii^MinpiitiMiHiMiniMiniiiiiinumni
Družabnika
s kapitalom 100 do 200.000 Din. eventnelno s sodolovan^rn iSče do'iro vpel ano kovinarsko pod etie Eventuolna prodaja ni i/klinčena. Dopise pod šifro „Velik dobiček" na u^ravuištvo -Jutra'.	tst.

Oaorsr lo.
Firma MELLEK * Danaj» (Wion) as
ruauja u. o uoiemaieem, Oa je prevzel fimopro-da o naš. h
milni prssek
g. I. Kora v L utijail
Ceuiene kou«umeute liudno pro.imo, uai na ■ial.uja al- nova naročila naslovijo na gorenju firmo.
Z velespoStovanlpm
Fia.HK 3KLI.E5,
Ma?. *t. 17<)5-25.
rei. IX.
Dobava
posipainep materijala
^lestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo posipalnega materijala za leto 192"). za na«lednje dole mestnega ozemlja:
1.)	za severovzhodni del Ljubljane, v kolikor leži severno od Ljubljan ce in vzhodno od Itesljeve ccste; dobaviti je treba 2000 m* tolčenega gramoza;
2.)	za Spodnjo S:ško je treba d-haviti 1 000 ms po-sipalnega materijala (tolčenega gramoza in dvakrat se-janega peska);
3 ) za Ceste na Barju onkraj mostu preko Išče (Ižanska cesta južno od Išče, črnovaška cesta, Ilauptmanca in Peruzzijeva pot od treh mostov do lianske ceste) je treba dobaviti 1000 m* gramoza.
Pogoji, pod katerimi se gornje dobave oddajo, so na vpogled primestnem stavbnem uradu(kresija) vsak dan med uradnimi urami.
Oferte je treba vložiti do 12. ure dne 29. januarja 1925. pri mestnem stavbnem uradu.
Ažufira in entla
3
Toni ]3??r-icrne m, torti irg 1.
(F
Mestni magistrat ljubljanski,
tU a
dne 21. januarja 1925.

Priporočamo
n vo izdajo
]gnko Kmikivik j
romanov:
Cyclamen
Bro«. 22 Din. ver. 27 Din. po5L 125 Din
Agitator
BroJ. 18 Din, vet 23 Din, poJL 1-25 Din j|
Izdala jih je
Tiskovna zadruga
v Ljubljani