Zimska grahoršica.
Malo je bilo letos zarad prehude zime in suhe spomladi prvega sena in  vroči mesec julij tudi ni kaj po-
List 38.
sebno pospeševal rašČi otave. V mnogih krajih je pa silna toča tudi ne malo oškodovala travnike, tako, da bodo ondot tudi malo otave dobili. Seno kupovati je pač britka stvar za gospodarja, ko bo morda primoran tudi za svojo družino kupovati žita za živež.
Število živine znižati je gospodarju velika škoda, saj le v hlevu ima še zaslombo , kjer dobiva nekoliko dohodkov.
Skrbni in modri gospodarji so namesti negotove ajde na gosto vsejali turšico za živinsko zeleno krmo, ki tudi posušena in zrezana na slamoreznici je kaj tečna klaja.
Ker pa je za njo čas prešel, naj svetujem kaj dru-zega času primernega, in prav moje letošnje lastne izkušnje mi dajo priliko, kaj vredno krmensko rastlino gospodai*jem priporočati in to je zimsko grahoršico, ki je res vse hvale vredna krmenska rastlina. Ona zgodaj spomladi gospodarja reši iz zadrege^ je jako obilna, tečna in živini ljuba piča, katera pri kravah pomnožuje molžo in tudi dobroto mleka.
Seje se grahorsica jeseni, bolje zgodaj kakor pozno, in kaj dobro jo zadenemo, če uže o mali maši, na priliko, po prosu ali krompirju sejemo , ker se do zime dobro obraste, tako, da tudi hudo zimo pretrpeti more in spomladi jo kmalu kositi moremo , ko je navadno uže sila za seno, zelenja novega pa še ni. Na 1 hektar (1 oralo) zemlje se poseje navadno Vjc^ do 2 hektolitra (okoli 2 vaganov) semena, katero je podobno drobnemu grahu, pa je sivotemne barve. Za njo preorje se zemlja po navadi in če je ne moremo pognojiti , pa kaj dobro storimo, ako mlado setev polijemo s stanjšano gnojnico ali tudi sekretnico. Meni se je tako polivanje izvrstno obneslo in bila je grahorsica velika, da jo je bilo veselje videti. Rekel sem, da je dobro sejati jo bolj zgodaj, da zimo bolje pretrpeti more. Kjer je zima mile j a, jo lahko tudi še oktobra seje j o. Jaz sem jo sejal, ker poprej nisem mogel semena dobiti, še le teden pred vsemi Sveti, a vendar se je dobro ob-rastla in tudi minula silna zima, kakoršne ni bilo 50 let, je ni vničila. To mi daje spričevalo, da jo lahko povsod po Slovenskem sejejo, — se ve da jo je v mrz-lejih legah treba zgodaj sejati, v milejih pa tudi pozneje.
Ker je ta zelena rastlina precej šibkega stebla, jej nekateri primešavajo Yio ovsa;, jaz nisem tega storil in vendar se je povoljno držala. Kakor vsem sočivnatim rasthnam, tako tudi tej služi gi p sanje, katero naj se o deževnem vremenu na mlado setev izvršuje.
Aprila meseca se uže pokaže cvetje in kmalu začne kazati stroČiče , — sedaj pa je zadnji Čas, da se pokosi. Na 1 hektaru se nakosi po 90—100 kvintalov (1 kvintal je 100 kilo) tečne zelene piče.
Tudi ko dozori, je njena slama dobra in seme velike redivne vrednosti. En hektoliter tega zrna tehta 80 kilogramov.
Izkušnje in znanstvene preiskave spričujejo, da je grahorsično zrnje jako pripravno za pitavno živino, govejo in svinjsko in da je tečnejsa od ovsa in celo konjskega boba.
Ako se zrnje živini poklada, mora biti kuhano ali pa zmleto. Ker je tedaj grahoršica zimska tečna pa zgodnja krmenska rastlina, katera jeseni vsejana, gotovo spomladi do tursične setve njivo sprazni, tako da lahko sejemo po njej še tursico ali krmensko peso itd., vredna je, da bi se je naši gospodarji poprijeli, kajti zagotovljeni smejo biti, da bodo ž njo zdatno pomogli svoji živinoreji.                                              Fr. Povše.
___304    ------