štev. 21. V Novem mestu 1. novembra 1901. XVII. letnik. Novice. Izhnjajo 1 in 16. ysaeega meseea. Cena jim je sa celo leto näprej 2 K, za pol leta I K. — Dopise »prejema urednik, naročnino in oznanila tifkama J. Krajec nael. v Novem rnestn. Oraanila se pla&ijejo od dvostopne petit-vrste za enkrat 16, za dvakrat 24 in za trikrat 30 vinarjev. Gospodarske stvarL Shranjevanje zelenjadi v kleti. Zelenjadna klet mora imeti v obče tele lastn osti : Pred vsem mora biti hladna in zracna. Enakomerna, hladna toplina (temperatura) je za dolgo vzdržanje večina zelenjadi potrebna. Pre- velika gorkota, sploh veeje toplinske spremembe imajo za posledico, da zaeno goraoljnate in ko- renjaste rastline poganjati, vsled tega pa trpi fljihov dobri okus. Zelenjadna klet naj bo tudi kar se da suha. Veliko bolje je da je klet presuha, nego prcmokra; v prvem slucaju si lahko pomagamo, zelenjad nekoliko poskro- pimo casih, pa je ; če je pa vlažnost prehuda, nam zacne vse gnjiti in plesnjiti. Ua se izog- nemo takim neprilikam, naj ima klet tudi dovolj priprave za prevetrovanje ali ventilacijo. Kdor boce v kleti braniti večje množine zelenjadi, mora najpopreje prostor pravilno razdeliti. ße- pa, korenjstvo splob je labko naloženo v več- jib kupib. Za finejse vrste pa rabimo pesek, najbolji je rmeni pesek, ki ga nasujemo vsako leto na novo. Za razne vrste zelja, endivije, petersilja i. t. d. napravimo iz peska malo vzdig- njene gredice in posameznc korenine zasadimo na gosto drugo poleg drnge. Zeleno socivje z listjem se mora po vsaditvi sliraniti vlažno, kolikor se da, da prevec ne vene. Tudi koreni- casto zelenjav moramo zdaj pa zdaj nekoliko poškropiti. Olayni pogoji za srečno prezimljeoje čebel. Edina pomoč proti griži je cistilni izlet ali predigravanje, ta pa odvisi od vremena, tega pa celebar nima v rokah. Umetno narejeni cistilni izleti niso za nič, ker nimajo nobenega vspeba, pac pa se labko z njimi veliko po- nesreci. Zato se mora doslej vsa nasa umetnija dobrega prezimovanja omejevati na to, da omeji preobilno natiranje iztrebkov v konenem črevescu čebelinem. To se zgodi s tern, da Biseri iz Suhe Krajine. Nabral Hinjski. 5. Na Selih. Kaj prijazno leži Selska podružnica na pobočju hriba. Tu ne vidiš starih podrtih bajt, ampak vse prenovljeno, vse novo zidano. Tudi cerkev bodo kmalu dodelali popolnoma novo, na katero bodo Seljani lahko ponosni, ker bo najlepša podružnica Hinjske fare — i es, pravi biser. Pred nekaj leti jim je pogorela stara «erkev in vse hiše in poslopja, skratka — šla je vsa vas. Bilo je takrat na Selih pusto in /alostno. In vse to gorje in bridkost onega požara so Krajinčani izlili v nasledno pesem : Eno pesem bomo zapeli, Kako so Seljanci pogoreli. Usmili se tavženkrat Bogu, Da se jim godi tako. Bilo je blizu okoli kresa, Ko so imeli največ dela. Zdaj se jim pa tako zgodi, Da jim vse čisto pogori. Na kraj' vasi se je unelo, Na vse kraje je gorelo. Unelo se je na kraj' vasi, Na vse kraje vse zgori. Gospodarji so okoli stall, Proti Bogu so zdihovali : „Sera dobro stanovanje imel, Zdaj ne vem pa kara domov!" Otroci so se milo jokali, Vsak svoji niateri kazali : „O preljuba mania, vi, Naša hisa zdaj gori." Stari možje, stare ženice So sklepali k Bogu ročice : rBi boljše bilo nam pred umret', Kakor to žalost doživet'. 0 preljuba Marija Devica. Kaksna je bila naša vasica ! Koliko je bilo lepih his, Zdaj pa nobene ne dobiš." Ljudje so se pa o njih menili: „Ljuba Marija se jih usmili, 218 etran. DOLENJSKE NOVICE. stev. 21. 1) damo čebelam kolikor mogoče mnogo- krat priliko, da se očistijo s tem, da se jim izletnica obrae proti solčni strani*); 2) 8 tem, da se preskrbi panjove za cez zimo 8 kolikor moc zelo redivno ali koncen- trovano hrano, ki ne pušča ninogo neporabljivih odpadkov za seboj ; 3) 8 tem, da se skrbno ogibljemo vsakega motenja čebelice, kajti razburjene živalice se hitro nasrkajo medu, ki jim pozneje dela te- žave in 4) s tem — to je pa tudi iz drugih na- gibov potrebno — da skrbno odvračamo od čebele mraz ; čim hujši je namreč ta, toliko ve6 morajo polki uživati po zakonu kemične urav- nave gorkote v živalskem telesu, toliko lažje pa tudi dobijo neprijetno bolezea — drisko. Pridelovanje marelic. {Po predavanju g. Lešinga, učitelja na vinarski in sadjarski š>li v Kremsu.) Pred kakimi 20 leti so rasla v okolici Kremsa le sem in tje po vrtovih posamezna marelična drevesa, četudi je podnebje za to sadje silno ugodno. Deloma niso vedeli ljudje porabiti tega sadja, deloma pa je nedostajalo podjetnega duha. Le bistroumnosti in podjetnosti nekaterih posamezaikov se je zahvaliti, da je danes v eni okolici pridelovanje marelic v najlepsem cvetji. S tem pa je odprt tudi nov, preje čisto neznan vir dohodkov za kmetovalce. Kako pa je pri nas? Ali ne velja tudi o nas to, kar je veljalo o Kremžanih pred dvemi desetletji, da smo namreč nevedni in nepodjetni. Ni dolgo, kar sem ) Samo po zimi to ne bo posebno varno; če ne boste pazili, izgubite lahko na obsolnčenem snegu večino „muhe". Opomba uredn. čital v nekem kmetijskem listu vprasanje nekega ubogega Notranjca, ki je imel toliko breskev, da ni vedel, čemu bi jib porabil. Zato je stavil vprasanje. ali se nebi dalo napraviti iz njih žganje. Žganje — in pa žlahtna breskev! Take velike iznajdbe bi bilo najbolje, da bi snela precej jutri trsna uš. Kakor da se ne bi dalo to sadje drugace porabiti. čemu pa placujemo posusene breskve in marelice po 2*40 K? Menda zato, da bi iz svežcga sadja, mesto ga suaiti delali vražje žganje ? — Toda dovolj moje jeze! Mogoče so razmere, v katerih je pridelovanje marelic naj dobickonosnejse izkoriščanje zemlje. Predno se poprimemo pridelovanja marelic, je treba pomisliti, kako bomo tii «ad najbolje izkoristili; kajti le tam kjer stopa dobro onovčenje tega sadja s pridelovanjem roko v roki, le tam je pricakovati trajnega vspeha. Nasa sadna trgovina je za ono drugih de- žela daleč zaostala. Zakaj le? — Oddajanje sadnih konserv in svežega sadja bi se ne delalo takih tcžav, skoro težjo je do- biti surovo blago skupaj. Saj gre pri nas vse skozi roke stotine prekupcev, ki si cele tedne dragega potovanja pošteno vračunajo pri nakupu sadja. To mora biti drugace? Ne, slepo brez- načrtno delo na ločenih stezab nas nc privede do nikakega vspeha! Pred vsem moramo poznati natancno zahteve marelicnih odjemalcev in potem se moramo ravnati. Treba je saditi pripravne vrste in gledati na pravo stopinjo dozorelostl, treba je sadje ločiti po vrstah (sortirati), pravilna pokati in paziti na transport ali prevoz blaga. Pri vsem je potrebno jednotno postopati, zave- dajoc sesvojega cilja, ako hočemo kaj doseči. Sedaj pa vprasam: Oj kmet, al' ves do kruha pot, Ai' veš, kje poln dobi se sod? In za odgovor ti vedno doni na uho toli in tolikrat ponavljano geslo našega vladarja „z združenimi močmi". Le v združenju, all recimo umevneje, le v „ kmetijskih" in posebej za nas v ,, sadjarskih in vinarskih zadrugahu je nasa moč, je nasa reiitev, je nas obstoj! Marelica je sad, ki se da zelo mnogovrstno porabiti. Sveža je zelo prijeten krcpilen sad. Neprecenljiva je marelica kot vkuhano sadje ali marmelada (kompot), ravno tako tudi v obliki sokov in žolic, in kot kandirano sadje. Pri vseh teh načinih predelavanja so nekatere lastnosti, tako recimo: barva kože in mesa, velikost sadu in posebno njegova zrelost. Zato svetujemo po- siljati na trg lepo rumene, srednje velike. pa precej trde sadove, pri kojih se da meso rado odločiti od koščice. Za marmelado pa bolj ob- rajtajo sladke, zrelejse sadove rdečkaate barve. Zdaj jim je pa zares hudo, Ker ne vedo kam doinov." Ljudje so dosti jim pomagali. * Koliko lesa so jim speljali ! Bog jim plačaj tavženkrat, Druz'ga jim nimamo kaj datJ. Še nekaj moramo storiti : Gkispod fajmoštra zahvaliti, Ker dosti so narn pomagali, Dosti almožne nam dali. Gospod kaplan so nam dosti st'rili, So nam bero vso pustili. Tudi druzega dosti dali, Da so revam pomagali. Kar to pesem se lepso dela, je njen pretresljivo žalostni napev. Kdo jo je zložil, nisem mogel pozve- deti, a oseba, ki je dala pesmi napev, mi je dobro znana. NoČem pa še sedaj ovekovečiti njenega imena v „Dol. Novicah," ker bi bila preveč huda.