O miru. N-a papeževo mirovno pismo, katero ]e, kot smo že poročaii, razposlal vsem vojskujočim se državam ter tudi takim državam, ki niso zapletene v sedanjo vojsko, so dosedaj izmed vseh držav kot prve odgovorile Združeno državo SeveniB Amerike. Odgovor predsednika Zdlruženih držav Vilzona na papeževo mirovno pismo je bil dne 30. avgusta izroČen papeževemn državnemu tajniku v Rimu kardinalu Gaspariju. Vilzon. čeprav ni katoličan. ampak je anglikanske vero. je odgovoril sv. O6etu v zelo uljudni in spoštljivi obliki. Uvodoma pravi: Vsako srce, ki ga ta strašna vojska ni zaslepila in zakrknila. mora ganiti ginljiv poziv Njegove Svetosti papeža, uiakor tudi dostojanstvo in moč človekoljubnih ia plemenitih nagibov Njegove Svetosti. Nujno je želeti, da kreuemo na pot miru, toda. samo na tako pot, ki nas privede do trajnega miru. Ne želimo le, cla preneha boj, marveč si želimo varnega in trajnega mlru ler da se sedan.ji boj na življenje in smrt ne sms Se kedaj ponoviti. Vilzon pravi nadalje, da je smoter seda :ie vojske ta, da se osvobodijo vsi narodi sveta od silovita nemške vojaške sile, ki jim grozi in ki namerava gosnodariti nelemu svetu. Ta. velesila pa ni morda nemSko ljudstvo kot tako. ampak neusmiljena vladoric.i nemškega ljudstva in gre se sedlaj za to, da zgodovina ostalega sveta neha biti odvisna od te sile. Amerika je od cesarske isomške vlada prfctv] ela neznosne krivice, vendar ne želi zario.Venja od nemškeiga naroda kot takega, ampuk ol ti.stiii, Ki «a narodov in ne na pravicah vlad, naj si pa bodo ti narodi veliki ali inajhni. slabi oli raogočni, ta mir mora sloneti na enaki praviei. na svobo'li, vurnosti in samovladi. Aimerika ne išee v tej vojski nobenega dobička, toda zadoščenje mora dobiti krivica,, ki se je zsodila v tej vojski po besni sili nemške vlade. Besed, katere so dosedaj izpregovorili dosedanji gospodar i Nemčije. ne moremo smatrati za jamstvo za karkoli, kar naj bo trajno. ako feh besed ne podpre najlrronkfijši dokaz voljo in namenov nemškega narnda. Počakati moramo torej nekaj novih dokjazov o namonih velikih narodnv osrednjih velesil. Dal Bog, da bi prišli ti dokazi prav kraalu, da se na ta način zopet ponovi zaupan.ie vseh narodov ui se vrne mir na podlagi sklenjenih rairovnih pogodh. , Vilzonov odgovor je i>red vsem namenjen NemCiji, kajti Avstrije niti z besedico ue n^ep.ja, čemur se ni čuditi, ker Amerika se nahaja sumo z Nemfiijo v vojnem stanu, ne pa tudi z Avstrijo. Bish'0 tega Vilzonovega odgovora je, da bi Amerikn sklepala mir samo z demokratizirano Nemfiijo nokako po ruskem vzoru: NemSki narod bi moral najpoprej odstaviti svojega nesarja in svojo serlan.io vladn. i otem bi se še le mogla pričeti mirovna pogajnnja. St»*ma ie bilp. sicer pot. kntere se'.je oprijel sv. Oče, da bi prišel korak i.ližje do miru, {octn hila je uspešna. kajli pdgovor, ki ga jo prejel od Vilznna. odpira nova pota, odpira nove izliode za nadallna mirovna pogajan.ia, kajti že se slifii, 'fla ]^ripra.vl.jn sv. Ofe novo pismo na predsednika Vilzona,' ¦Dal P!og, da se sv. OSetu posreči dosefii to, česar si v'¦¦]'¦ celi svet, zlasti naš v tej vojski najhuje pv'v/,:\'' slovenski narod: Priti do zaželjenega miru.