Cerkvene zadeve. Sv. Jožef pri Mariborn. (Zgodovinska črtica.) (Dalje.) Z milodari so Bevorgovi dediči, lastniki Radvanja, olepšali cerkvico in postavili v njej nov krasen oltar, tik cerkvice pa hišo za cerkovnika. — Prenovljeno cerkvico je s pooblastilom papeževega nuncija na Dunaju z dne 17. junija 1684 še istega leta posvetil lavantinski knezoškof Franc grof Stadion. ') Ker pa se je vse to godilo brez vednosti in dovoljenja hočkega nadžupnika, patrona župnije v Lembahu. h kateri je cerkvica sv. Jožeia do 1863 spadala, pritožil se je Anton Testa, nadžupnik v Hočah, pri višjem dijakonu in deželni vladi, in po mnogoletni pravdi mu je bilo leta 1687. patronstvo tudi čez cerkvico sv. Jožefa prisojeno.2) Tudi v sledečih letih je bila cerkvica sv. Jožefa zelo obiskovana in čedalje bolj pogosto izraževala se je želja, naj bi se sv. Jožefu v čast postavila večja cerkev in ustanovil v njej beneficij. Oboje se je zgodilo početkom 18. veka najbolj vsled požrtvovalnosti blagega Bolfenka pl. Sinersberga. Bolfenk pl. Sinersberg je bil nekaj časa solastnik Radvanja. Soproga mu je namreč bila Marija Elizabeta, udova Matjaša Henrika pl. Wintershofen. Ž njo je priženil med drugim Radvanj pri Mariboru in Brstje (Rlistenau) pri Ptuju,3) a imel je sestri prvega moža svoje sopruge, Mariji Ani pl. Wintershofen izplačati 2000 gld. dedšeine po stariših Jan. Henr. pl. Wintershofen in Benigni roj. Idungsbeug. Ker mu je soproga okoli 1. 1670. umrla, prodal je Radvanj mariborskemu meščanu V. pl. Bevorgo ter se podal v Varaždin, kjer je imel lastno hiSo. Bil je višji vojaški častnik pri slavonskem pešpolku, ki je koncem 17. veka imel v Varaždinu svojo posadko. Umrl je koncem aprila 1698 v Varaždinu ter je bil pri tamošnjih frančiškanih pokopan. Njegovo vseskozi plemenito in verno srce kaže nam najlepše njegova dne 13. aprila 1698 v Varaždinu pisana oporoka, s katero je ustanovil beneficij pri Sv. Jožefu.4) Glasi se v prevodu tako-le: »Moja, Bolfenka pl. Sinersberga oporoka ali poslednja želja. Najprej priporočam svojo ubogo dušo neizmernemu usmiljenju presv. Trojice, Boga Očela, Boga Sina, Boga sv. Dulia. Amen. Moje mrtvo truplo naj se zvečer odpelje z dvema konjema k očetom frančiškanom ter se položi v žerf mrtvaške kapele. Zaradi tega se ima potrebno ukreniti z očeti frančiškani. Za pogreb naj se proti plači vzame 12 bakel ali od družbe, ali iz župnijske cerkve ali pa od frančiškanov. Za potrebne voščene sveče in za vse drugo skrbeti je naprošen konjeniški stotnik, a za sveče se ne sme potrošiti več nego le 30 gld. >) Ign. Orožen, I., 9., 22. in 538. 2) in :i) Tisti, 1., 574. *) Sim. Povodeu, rokopis, str. 578. Dva dni zaporedoma naj se v mrtvaški kapeli poje črna maša, pri drugih oltarjih pa tri dni služi toliko sv. maš, kolikor bode sploh mogoče. Vsak duhovnik naj za sv. mašo dobi 30 kr., ubožcem pa se naj v teh treh dnevih da vsakemu jeden groš. Očetom frančiškanom volim od svojega vojaškega zaslužka 50 gld., za kar naj služijo sv. maše. Očetom kapueinom na Štajarskem volim 300 gld.. od svote, ki se bode za moje vino na Štajarskem dobila. Ta denar naj kapucini razdelijo svojim samostanom, da bodo za mojo dušo sv. maše služili in pobožno raolili. Glavnega dediča vsega svojega premakljivega imetja v gotovini, srebrnini, obveznicah in vojaškem zaslužku, kakor tudi hiše imenujem svojo preljubljeno »Mamb«5 gospodično Marijo Ano pl. Wintershofen, kateri dolžujem 2000 gld. dedščine po očetu in materi. Moje nepremakljivo imetje, namreč dva vinogradat v Zavrčah, dva vinograda na Košaku zunaj Maribora., tri vinograde na Posruku z veliko hosto vred, podložnika Martina Zupaniča na Gačniku, ki mi ima poleg navadne rabote odrajtovati na leto 50 gld., potem prosti travnik v SIov. goricah in drug za 150 gld. zastavljen travnik naj do svoje smrti uživa gospodična Marija Ana pl. Wintershofen, a naj za to stari grajski grofici Herberstein, roj. Sinersberg, ki mora zelo slabo (rniserabl) živeti, plačuje na leto 25 gld., da se v molitvah spominja moje uboge duše. Po smrti imenovane gospodičine Marije Ane naj navedena zemljišča dobi cerkev sv. Jožefa pri Mariboru in sicer tako, da dva vinograda na Košaku z vsem, kar k njima spada, ravno tako tri velike proste vinograde na Gačniku in podložnika Zupaniča z dvema travnikoma dobi v last cerkev ter \e\ uživa tako, kakor sem je užival jaz, da se cerkev ohrani ter čast božja in sv. Jožefa vedno (durante mundo) pospešuje. Ostali prosti vinogradi, in sicer najmaajši na Gačniku, katerega viničarija stoji vrh hriba tik hoste, potem trije vinogradi na Posruku z veliko hosto in dvavinograda v Zavrčah imajo se pa kot beneficij izročiti pridnemu, najmanj 40 let staremu duhovniku, da v cerkvici sv. Jožefa za me in mojo rodbino služi v vsakem tednu dve sv. maši. Pravico podeliti beneficij (jus collationis) izročim slavnemu • magistratu v Mariboru, ki bode torej imel skrbeti za to, da se pri vsaki spremembi prej ko prej nastavi drug beneficijat. Glede pravice potrjenja (jus confirmationis) pa no vem, bode li jo imel višji duhovnik ali pa kateri škof, ker se cerkev sv. Jožefa nahaja v oglejski škoiiji. To zadevo bode že moral slavni magistrat preiskati. V ostalem pa prosim, naj slavni magistrat gleda na to, da se vinogradi, kakor cerkveni tako benelicijatovi m: bodo zanemarili, nego da ostanejo v tako dobrem stanu, kakor sem je jaz zapustil. Živino in vse drugo premakljivo blago, kar se pri vinogradih nahaja, sme imenovana gospodična »Mamb« prevzeti kot laslnino, kajti k ustanovi spadajo le zemljišča in nepremakljiva imetja. Kakor hitro bode kapela sv. Jožefa zemljišča prevzela, naj mi od prvih letnih dohodkov postavi v sredi kapele ali pa na drugem primernem kraju spomenik iz rudečega marmorja z moiim navadnim naslovom in napisom: »Per diem sol non uret te, neque luna per noctem. Psal. 120. Miseriarum finis«.7) *) Prepis v kn. šk. arhivu v Mariboru. *) nMilmb", — Mubme je v prvi vrsti teta in ujna, potem pa tudi sestrična. Svoje dni pa je ,,Miimbu bila vsaka ženska brez ozira na sorodstvo. 7) nPo dnevu te solnce ne bode peklo, tudi ne luna po noči. (Ps. 120.) Konec nadlog". Svojo novo kočijo, konjsko opravo in konja rižana volim gospodični »Mamb«. Svojo prosto posestvo pri Spitzhardu1) med Radgono in Fiirstenfeldom, od katerega mi ima mojster Ivan Gales, vrvar vllradcu, vsled pogodbe odrajtovati na leto 15 gld., a rai že več let ni ničesar odrajtal, sporočim sestri Magdaleni, uršulinarci v Gradcu, ki naj za-me moli. Orožje, puško in škornje, kakor tudi obleko in svojega vranca, 100 gld. glavnice pri župniku v Varaždinu in 50 gld. pri della Schego, Spancu, volim nadstražniku v Ivaniču, gospodu .Tanezu Jakobu pl. Wintershofen 2), kaleremu sem že mnogo dobrot skazal ter za-nj čez 1000 gld. potrošil. Pa dasi nisem ž njim v nobenem sorodstvu, sem mu vendar v nadi, da bode svoji gospodični sestri hvaležen, rad poraagal in mu tudi sedaj to le iz tega uzroka sporočim, da bi v znak hvaležposti ves čas svojega življenja molil za mojo dušo. Mojim trem strežnikom, Matjašu, Pankraciju in Mateku ter dekli Geri naj gospodična «Mamb« po mojem zapisniku plača, kar še imajo mezde dobiti; namesto dogovorjene obleke naj jim da v denarju, kar je prav. Za to pa gospodični >Mamb« volim svojo gorno, katero mi imajo redovnice v Marenbergu vsled zapisnika odrajtovati, potem tudi gorno pri grofu Wagensberškemu, ki mi jo pa že za več let dolžuje, kakor je iz zapisnika razvidno. Svojo kniižnico, ki je velike vrednosti, sporočim blagorodnemu gospodu Sigmundu baronu Wintershofen, najstarejšemu sinu Gotfrida Ehrenreicha Wintershofen, ki se s študijami bavi in bode torej s knjižnieo imel veselje, ker jo bode mogel izvrstno rabiti. S tem končam svoje poslednje __ sporočilo ter prosim vso višjo in nižjo gosposko na Štajarskem, Hrvaškem in v Šlov. krajini, naj skrbi, da se bode ta moja oporoka natanko izvršila. V ta namen sem tudi podpisane naprosil, da so mojo oporoko z menoj podpisali in s svojimi pečati potrdili. V Varaždinu, dne 13. aprila 1698. Oporoko so podpisali: Bolfenk pl. Sinersberg, Ferdinand Rueff, konjeniški stotnik, Janez Jurij Piskhonni, polkovni avditor, Franc Viseber, polkovni »Staabhalter«, Tobija Jožef Dahmes, nadstražnik, Maks Ernst Rueff, polkovni sodni pisar, Janez Golfrid pl. Carlon, doktor zdravilstva. Nikolaj Scariza, svetovalec v Varaždinu, in Jurij Mikulih, podžupan v Varaždinu. Mili darovi za družbo vednega češčenja: Polje 10 fl., Golovlje 7 fl., Gornjigrad 21 fl. 54 kr., Šo!čava 7 fl. i2 kr., sv. Frančišek Ksav. v Stražah 6 fl. 91 kr., Loka 13 fl, Sv. Križ pri Ljutomeru 17 fl. 50 kr, Sv. Jernej pri Ločah 25 fl., Sv. Jurij na Ščavnici 16 fl. 25 kr., Sv. Florijan na Boču 4 fl.