Str. 6 ¦
.S L O V E N K A"
Št. 9
Zimski večer..
Kaj misliš, kaj, oii matuška zemljica !
Ko mrzel dež vso noč ti bije lica,
st. 9.
,S L O V E N K A"
Str. 7
In vihra pleše nad teboj snežena,
In srce sapa ti mori 4edena V
Žavka v go.s.t si mrak, kot v plašč mrtvaški ;
¦ •¦ -A krog vse hrup in vrišč in boj orjaški,
r v.'Iz nedrij tvojih rojene ti sile
ni> Srdite vse so v te se obrnile !
A jaz iz sobe teöine, osamele ^
Osupel, plah poslušam boje smele.
V skromni peči plam vrši, praskeče,
A srce v prsili vzbiinjeno trepeče.
In črne misli švigajo mi v glavi,
Bude občutki divji se, nezdravi.
A zunaj sile bijejo se hrupno.
In njim odziva srce se obupno. i
Življenje, ah, življenje naše ! ni-li '
Podobno zunaj tam besnečej sili ? . . .
In premišljujem, čudno to življenje.
Ves srd, vse boje, vse njega trpljenje.
In slika, slika bujna domišljija.
In za prizorom mi prizor razvija ;
A barve temne vse so, sence črne :
Utis —utis bolesti neizmerne!
Jaz motrim, mislim ; in nad menoj plu>
Obup in mrfk ! .... V peči plam vgasuje !
Iz kotov vstaja in se vzpenja tema.
In neprozorna megla me objema.
Gubo se misli, križajo se čudno ;
Mrači se vid, oko se sklepa trudno ! . . . .
Šumi, šnmi v noč nevihte jeza.
In duh se v nezavednost mi pogreza !
Zamejski.