Enoje potrebno!
„Vifoko zhaftitljivi gofpodje ! Vfo hvalo Njih novizam; lepih naukov fe uzhimo in drusiga ko-riftniga vezh beremo is njih. V numeri 23. lifta, fo Oni toshili: Sakaj fimter tje ljudje tako malo fadniga drevja fade? So pifali: kdor drevje fadi, nima farno dobizhka in ve-felja; tudi sa nafledni.ke dobro dela, ker njim dobizhke in vefelje perpravlja.
Gotovo je, de tako ftoriti fmo tudi dolshni, ker fo nafhi predniki sa naf veliko dobriga ftorili.
Ref je, kar fo v liftu rekli: de nekaka lenoba in sanikernoll rejo fadja sader-shuje. Tudi poterdimo teh dvanajft v liftu imenovanih isgovorov, s kterimi fe lenuhi radi is-govarjajo.
Zhulimo devetiga isgovora refnizo, ktera, defiravno huda in velik sadershek fadniga drevja, ne bo mogla reje fadja zelo satreti.
Eniga fo posabili, ktero je fhe iiuje, kakor kraja sreliga fadja. Samo eniga je fhe potreba, namrezh: poftavljeniga zhuvajazhes safajeno mlado drevje , in sraven tudi zhes drugo perdelanje na polji.
Kaj pomaga, zhe zeplenze nafadimo ; zhes tjeden pa vezh kot polovizo nafajeniga porovano in potergano, okoli pometano , vezh del pa vfe tako pofhkodvano najdemo, de nizh vezh sa po-takniti ali sa pofaditi ni?
Tako hudobni ljudje, vezhdel pa neumni in neporedni paftirji naredijo. Kar farni igraje, ali s kakim resalam, ali is norzhije nepokonzhajo , pa fhe pafhna shivina omolfa in polomi ; tako per takih okoljftavah per vlim persadevanju na kmetih ni mogozhe fi kaj prida mladiga drevja perredili.
V drugo she fmo pofadili po proftorih, kjer fo nam pervo fadilo paftirji, ali popotni, ali domazhi neporedneshi pokonzhali; pa ravno tako, fkoraj vfe  fadilo po tleh leshi.
Nizh ne pomaga profiti, (variti, de bi ne pafli, kodar je s fadjem safajeno.
Kravarji ft^dijo smerej fvojo prašno, de imajo pravizo po vfih Svetih povfod pafti.
Ako bi  hotli   kaj fadja perrediti,   bi mogli
99
fvoje fadifha s vifokim sidam obsidati,   tega pa mi kmetje ne moremo.
Profimo tadaj Njih, in vfe, ki fo per z. k. kmetijfki drushbi, ktera nam , kakor fmo pre-prizhani, saref dobro sheli, naj fe pogajnajo sa-to, de bi gofpofke zhuvaje poftavile; de bi tifti, kteri bi bili pofhkodvavzi fadja in fadniga drevja saleseni, ojftro pofhtrafani bili. Naj fker-bijo, de bo neporedna mladoft po deshelfkih fholah in v zerk*i od duhovnih pridgarjev tako poduzhena, de fe bo farna preprizhala, de fadno drevje pofhkodovati je ravno tako velika pregreha, kakor bi bila pregreha nedolshno shi-vino bres potrebe moriti.
Zhe fmo ravno kmetje, pa vunder vemo, de po drusih deshelah sa veliko pregreho der-shijo, fadno drevje pofhkodovati, in de fe savoljo tega malokje kaj fhkode pergodi; pa tudi imajo fadja, de fe vfe lomi! Ravno tako upamo per naf vzhakati, zhe bomo uflifhani, kar profimo, de bi deshelfke gofpofke s njih mozhno roko in gofpodje duhovni s njih poduzhenjam fadnimu drevju,   in   nafhim  perdelkam na   polji varftvo
dodelili.---------To je potrebno l"
Dvanajft bravzov kmetijfkih noviz.
Perftavek vzhrednifhtva. — Prizhijozhe pifmo fmo pred tremi dnevi prejeli in natifne-mo ga radi: pervizh, ker je to, kar govori, v refnizi poglaviten sadershek v reji fadja ; dru-gizh pa bodo na to visho vofhila nafhih dvanajft bravzov tifti gofpodje farni brali, kteri v tej re-zhi veliko perpomozhi samorejo. Saj fo fkoraj vfi gofpodje fajmofhtri in komifarji na desheli udje z. k. kmetijfke drushbe, in gotovo je tudi njih shelja, vfe ftoriti, kar je k pridu domazhin-ftva. — Kmelijfka drushba pa ima she od neka-daj fkerb sa rejo fadja. S njeno pomozhjo fo prifhle bukvize : „krajnfki vertnar" od go-fpod Pirza no fvitlo; ona od leta 1841 med pridne ofkerbovavze fadnjiga drevja freberne medalje deli in njih imena — drugim v isgled — ozhitno na snanje daje. Kar pa vofhilo in profh-njo sa poljfke zhuvaje utizhe, fe bo z. k. kmetijfha drushba v prihodnim sboru 1B44 *hes to pomenila in pofvetovala, kako bi fe ta po-mozhek dofezhi mogel. Potem bo z. k. deshelfko poglavarftvo profila, de bi fe sgodilo, kar bode k pridu kmetijftva fposnano.