Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Saška Štumberger Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Obravnava jezikovnih novosti v nemškem slovaropisju V prispevku so obravnavane jezikovne novosti v nemških slovarjih, v katerih je novejša leksika označena s posebnimi časovnimi kvalifikatorji (Klappenbach, Steinitz) ali je brez posebnih kvalifikatorjev (Duden). Kot novost je predstavljen spletni slovar Elexiko, ki temelji na pisnem korpusnem gradivu medijev. Linguistic novelties in German dictionaries This article discusses linguistic novelties in German dictionaries in which the latest lexis is either accompanied with temporal labels (Klappenbach, Steinitz) or is without such qualifiers (Duden). A novelty among dictionaries is the internet dictionary Elexiko, which contains language used in the print media. Ključne besede: neologizmi, korpus, slovar, nemško slovaropisje Key words: neologisms, corpus, dictionary, German dictionaries 1 Opredelitev jezikovnih novosti V časopisnih žanrih dnevnika Delo Tomo Korošec (1976: 219) kot »nove besede« obravnava 1. priložnostne besede, hapakse, 2. žargonizme, pogovorne besede, 3. nevtralne besede, termine. Priložnostne besede, hapaksi so »/n/arejene /…/ za rabo v čisto določenem sobesedilu, vendar ne zmeraj iz poimenovalne potrebe, saj imajo v knjižnem jeziku oziroma v drugih funkcijskih zvrsteh svoje pogostejše, nevtralne enobesedne sinonime ali sinonimne zveze. Enkratnost pri njih izključuje težnjo po uveljavitvi v rabo katerekoli funkcijske zvrsti ali interesne govorice« (224). Žargonizmi, pogovorne besede »/s/o delno ekspresivne ali neknjižne, delno pa se, zlasti pogovorne, približujejo nevtralnosti, kot žargonizmi pa terminom, čeprav imajo v knjižnem jeziku enobesedna ali (pogosteje) večbesedna poimenovanja. Od novih besed iz prve skupine pa jih loči predvsem težnja po stalnosti, po uveljavitvi« (229). Nevtralne besede, termini »/o/značujejo bogatitvene, inovacijske procese knjižnega jezika, njihova bistvena značilnost pa je, da so plod poimenovalne potrebe, ne pa ‚igrivega jezikovnega ustvarjanja‘« (232). 1 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Ker so priložnostne besede enkratne in brez težnje po uveljavitvi v rabo, niso kandidati za načrtovani slovar, tudi žargonizmi bodo verjetno obravnavani samo v omejenem obsegu, tako da bodo kot jezikovne novosti za obravnavo v novem slovarju najbolj zanimive nove nevtralne besede in termini. 2 Vključevanje novih gesel v nemške slovarje 2.1 Wörterbuch der deutschen Gegenwartsprache (WDG)1 Posebnost pri slovaropisni obravnavi jezikovnih novosti pomeni Wörterbuch der deutschen Gegenwartsprache (Slovar sodobnega nemškega jezika), ki so ga v 50. letih 20. stoletja začeli pripravljati v Nemški demokratični republiki, saj ima za jezikovne novosti posebne časovne kvalifikatorje:2 3.1.1 Neuwort (nova beseda): besede, ki so v zadnjih desetletjih, posebno od 1945, v nemškem jeziku nastale na novo, npr. Automation – avtomatizacija, campen – kampirati, 3.1.2 Neuprägung (skovanka, prev. Debenjak 1994): besede in stalne besedne zveze, ki so na novo nastale iz že obstoječih besed, npr. Atomenergie – atomska energija, bombengeschädigt – zbombardiran, 3.1.3 Neubedeutung (novopomenka, neosemantem): že obstoječa beseda je dobila nov pomen. Merilo pri sprejemanju novih gesel je bila količina pojavitev in splošna raba, čeprav je »/p/ri /…/ prikazanih časovnih oznakah /…/ povsem možno, da se je kakšna beseda /…/ pojavila že prej in bila izpričana (tako npr. Arbeitsnorm – delovna norma)« (Klappenbach, Steinitz 1967: 14). Jezikovne novosti so povezane tudi s političnimi spremembami, zato ima WDG za geslo Brigade poleg pomena 'vojaška enota, ki je večja kot polk', kot neosemantem označen drugi pomen 'najmanjša delovna skupina', ki je povezan z novo družbeno ureditvijo:3 rig de, die -, -n 〈 franz. 〉 1. Mil. Abteilung im Heer, die größer als ein Regiment ist: eine B. formieren, einsetzen; Die verbotenen Freikorps und die aufgelösten rigaden und die abgesetzten Generale Seghers 6,85 ( Die Toten) 1 Slovar je prosto dostopen na spletni strani http://www.dwds.de/. 2 Povzeto po Predgovoru: http://m.dwds.de/ressourcen/woerterbuecher/wdg/vorwort/, 26. 2. 2014. 3 Elektronski vir: http://www.dwds.de/, 1. 7. 2008. Ko sem za pripravo članka ponovno preverjala geslo, sem opazila, da so spremenili spletno predstavitev slovarja in časovni kvalifikator neosemantem (Neubedeut.) izbrisali. Spletna različica je tako drugačna od natisnjene in brez shranjenega gesla iz leta 2008 podatka o označevanju jezikovnih novosti sploh ne bi mogla dobiti. Razlogov za spremembo ne poznam, ugotavljam pa, da je spletni slovar z izbrisanimi časovnimi kvalifikatorji za jezikovne novosti kot vir za znanstveno delo neuporaben, z izbrisom kvalifikatorjev pa je nerazumljiv tudi Predgovor (gl. op. 2). 2 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 2. Neubedeut. DDR kleinste Arbeitsgruppe: die Brigaden in der Landwirtschaft, Produktion; der Wettbewerb der Brigaden untereinander; Auf zum Wettkampf forderten sich die Brigaden / Hirse anzubau'n Brecht Hirse 26 eine sozialistische, gemischte, fliegende . . der besten Qualität, der hervorragenden Leistung, der sozialistischen Arbeit / Auszeichnungen/ 2.2 Duden Duden je slovar z dolgo tradicijo, saj je prva izdaja izšla že leta 1880. Pri delu so se uredniki vedno prilagajali tudi tehničnim inovacijam, tako da v članku Kako pride beseda v Duden4 na prvem mestu omenijo, da s pomočjo računalniških programov »prečešejo« zelo velike količine elektronskih podatkov in preverijo, ali vsebujejo nove besede. esedilno bazo sestavlja Dudnov korpus z več kot dvema milijardama besednih oblik (Wortform) iz aktualnih časopisnih in revijalnih člankov, romanov, govorov, navodil itd. Dodatno redakcija nove ali doslej še nezapisane besede išče tudi v drugih elektronskih virih, in sicer na spletu, poleg tega pa tudi v korpusih drugih inštitutov. Dudnova jezikovna svetovalnica dobi vsak dan do 200 vprašanj, ki so povezana tudi s pravopisom in pomeni novih besed ali besed, ki jih v Dudnu ni. Pogosta vprašanja shranjujejo v podatkovni bazi. Za sprejetje v slovar morajo biti besede zastopane z določeno pogostostjo, in sicer daljši čas, najbolje več let. Tako izločijo »muhe enodnevnice« in individualne tvorbe. Poleg tega naj bi sprejeta beseda bila zastopana v različnih vrstah besedil (časopisni članki, romani, strokovna besedila itd.), tako da je redakcija lahko prepričana, da je res splošno razširjena, ne pa v rabi npr. samo strokovnjakov. Vendar pa številke, podatki in dejstva niso vedno jasni. V teh primerih so redaktorji in redaktorice odvisni od izmenjave mnenj in od svoje individualne jezikovne kompetence. Poleg vključevanja novih gesel v novih izdajah gesla tudi izločajo, vendar pa jih najprej označijo s časovnimi kvalifikatorji veraltend (zastarevajoče) oz. veraltet (zastarelo) ali früher (prej). Ker pa ravno nevsakodnevne besede potrebujejo razlago, se redakcija od njih nerada loči in jih ohranja tako dolgo, dokler je mogoče. V Dudnu tako še vedno najdemo gesla in pomene iz Nemške demokratične republike:5 Bri|ga|de, die; -, -n [1, 2: frz. brigade < ital. brigata = streitbarer (Heer)haufen, zu: briga = Kampf, Streit, H. u.; 3: russ. brigada]: 1. (Milit.) selbstständige größere Truppenabteilung aus Verbänden verschiedener Waffengattungen. 4 Povzeto po: http://www.duden.de/ueber_duden/wie-kommt-ein-wort-in-den-duden, 5. 2. 2014. 5 Vir: http://www.duden.de/, 7. 2. 2014. 3 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 2. (Gastr.) Gesamtheit der in einem Restaurationsbetrieb beschäftigten Köche u. Küchengehilfen. 3. (DDR) kleinste Arbeitsgruppe in einem Produktionsbetrieb. Dudnov slovar torej ohranja prvi pomen vojaške enote, na drugem mestu je glede na slovar iz 1967 nov pomen s področja gastronomije 'vsi kuharji in pomočniki, ki so zaposleni v restavraciji', pomen iz Nemške demokratične republike pa je na tretjem mestu in označen s kvalifikatorskim pojasnilom DDR.6 2.3 Elexiko Elexiko je »enojezični slovar nemščine v vseh njenih nacionalnih variantah« (Haß 2005: 2), ki temelji na 1,3-milijardnem (Haß 2005: 7) oz. 2,8-milijardnem korpusu (http://www1.ids- mannheim.de/fileadmin/lexik/elexiko/Deutsche_Broschuere_2009.pdf, 6. 2. 2014). »Predmet slovarja (Wörterbuchgegenstand) je pisni nemški standardni jezik sedanjosti od druge polovice 20. stoletja, kot je v rabi v nadregionalnih in regionalnih časopisih« (Haß 2005: 2). »Ker temelji na korpusu, so v Elexiku zabeleženi tudi nekateri strokovni načini branja (fachsprachliche Lesarten)« poleg tega pa manjkajo »načini branja«,7 ki so značilni za govorjeno sporazumevanje, medtem ko jih v pisnem sporazumevanju ni ali pa so zastopani samo kot citati (povzeto po Haß 2005: 6–7). Začetki slovarja segajo v leto 1997, od januarja 2004 pa je dostopnih 300.000 enobesednih gesel. Do konca 2009 so obdelali 1250 gesel,8 7. 2. 2014 pa po podatkih s spleta 1855, tako da Christiane Schlaps navaja podatek, da bodo za izdelavo celotnega slovarja potrebovali 135 let.9 O izboru korpusnega gradiva avtorji navajajo, da so se »predstavitvi samo avtomatsko izbranih podatkov odpovedali. Tako so npr. avtomatsko nastale besedotvorne analize redakcijsko pregledane, preden so objavljene na spletu. Primeri iz korpusa niso izbrani po statističnih naključnih kriterijih, ampak po redakcijskih kriterijih.«10 Pregled gesel Autismus, Depp, Fach, Wörterbuch je pokazal, da to ne drži, saj pri teh geslih najdemo zapis »avtomatsko izbran«. 6 Primer je povzet po Štumberger 2011. 7 Na na videz poenostavljen metajezik, ko namesto termina »pomen« rabijo »način branja«, kar pa je mogoče napačno interpretirati, opozarja Schares (2008: 71). 8 Podatek povzemam po spletnem viru: http://www1.ids-mannheim.de/fileadmin/lexik/elexiko/Deutsche_Broschuere_2009.pdf, 6. 2. 2014. 9 Gl. Schares (2008: 72, op. 20): »Schlaps 2006, 313, gives a prospected period of 135 years to the completion of elexiko.« 10 Spletni vir: http://www1.ids-mannheim.de/lexik/elexiko/module.html, 6. 2. 2014. 4 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 3 Primerjava Dudna in Elexika Za predstavitev slovarjev sem pregledala gesla Depp 'tepec', twittern 'tvitati' in Facebook. 3.1 Depp 3.1.1 V spletnem Dudnu je geslo Depp obravnavano tako, da so vsi podatki vidni na računalniškem zaslonu in jih ni treba dodatno izbirati s klikanjem. V slovarju je podatek o besedni vrsti, pogostosti v korpusu (2/5),11 pomenih, ekspresivnosti (slabšalno); krajevni kvalifikator (posebno južnonemško, avstrijsko, švicarsko), izgovor, izvor, slovnica (rodilniška in množinska oblika):12 Depp, der Wortart: Substantiv, maskulin Häufigkeit: Rechtschreibung Worttrennung: Depp Bedeutungen 1. (besonders süddeutsch, österreichisch, schweizerisch abwertend) einfältiger, ungeschickter Mensch, Tölpel, Dummkopf 2. (landschaftlich abwertend) geistig Behinderter Aussprache Betonung: pp Lautschrift: [ dɛp] Herkunft wohl zu tappen, also eigentlich = jemand, der »täppisch« geht und zugreift Grammatik der Depp; Genitiv: des Deppen (auch: -s), Deppen (auch: -e) 3.1.2 V Elexiku je podatek o pravopisu, deljenju besede in »morfološki varianti« Tepp. S klikom na »dodatne informacije« izvemo, da je v »Dudnu – Das große Wörterbuch der Deutschen13 Sprache (2000)« »varianta Tepp« označena kot »deželna, posebno južnonemška, avstrijska in švicarska«. Preveritev v Dudnu pokaže, da je tudi Depp označen s krajevnim kvalifikatorjem (gl. obravnavo gesla Depp v Dudnu), tako da je podatek zavajajoč. Z izbiro Wortbildungsprodukte,14 ki nam prikaže besedotvorno produktivnost tvorjenke, se nam odpre 11 Pri kopiranju kvadratkov, ki označujejo pogostost, nisem uspela ohraniti. 12 Vir: http://www.duden.de/rechtschreibung/Depp, 7. 2. 2014. 13 Zapis pridevnika z veliko začetnico je napaka. 14 Gesla Wortbildungsprodukt ne najdemo niti v Dudnu niti v Elexiku. 5 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 polje z avtomatsko izbranimi tvorjenkami iz gesla Depp. Med tvorjenkami najdemo samostalnika Dorfdepp 'vaški norec' in Deppendorf, ki je priimek novinarja Ulricha Deppendorfa. Pridevnika deppert 'trapast', ki je izpeljan iz samostalnika, Elexiko ne navaja:15 Depp Orthografie Normgerechte Schreibung: Depp Worttrennung: Dieses Wort ist nicht trennbar. Morphologische Variante(n) Variante: Tepp Weitere Informationen Die Variante Tepp wird als "landschaftlich, besonders süddeutsch, österreichisch und schweizerisch" markiert in: Duden - as große Wörterbuch der eutschen Sprache (2000). 10 Bände auf C -ROM. Mannheim. Worttrennung: Dieses Wort ist nicht trennbar. Wortbildungsprodukte (automatisch ermittelt) Nomen und Nomen Nomen und Nomen als zweiter Bestandteil als erster Bestandteil alphabetisch ▲ Häufigkeit alphabetisch ▲ Häufigkeit Dorfdepp 92 Deppendorf 122 Elexiko navaja tri primere rabe iz korpusa, ki so izbrani avtomatsko (automatisch ausgewählt), tako da je prvi primer z besedno zvezo »Jonnie Depp«:16 elege (automatisch ausgewählt) Der Möchtegern-Mobster rasco hängt sich deshalb an Lefty Ruggiero (Al Pacino), der seit Jahren bei eförderungen innerhalb der Mafia übergangen wird. Überzeugt, einen Aliierten mit Zukunft gefunden zu haben, führt Lefty seinen Schützling schrittweise in die «ehrenwerte» Familie ein. Was er nicht ahnt, dass rasco Pistone heisst und für das F I arbeitet. Der Regiesseur von «Four wedding and a funeral» holt aus Jonnie Depp und Al Pacino das Beste heraus. Zu sehen ist der Film ab heute Mittwoch bis am 6. Juli im Wattwiler Kino Passerelle.mb. (A97/JUL.12557 St. Galler Tagblatt, 02.07.1997, Ressort: TT-TOG (Abk.); Abschnitt der Sanierung bezahlt) Na koncu geselskega članka je podatek o razvrstitvi pojavitev, ki ga sestavlja podatek o uvrstitvi gesla po frekvenci in številu časopisov, revij in letnikov, v katerih se pojavi: Verteilung Dieses Stichwort gehört im elexiko-Korpus der Frequenzschicht VII (1.001-5.000 mal belegt) an. Es ist in 15 verschiedenen Zeitungen oder Zeitschriften aus 21 Jahrgängen belegt. Za avtomatski izbor besed v okolici s klikom na polje CCDB17 izberemo tabelo, ki kaže, da je večina pojavitev v korpusu povezana z imenom Johnny:18 15 Vir: http://www.owid.de/artikel/176848?module=elex&pos=13, 26. 2. 2014. 16 http://www.owid.de/nav/gehezu/depp?module=elex, 6. 2. 2014. 17 CCDB je kratica za Kookkurrenzdatenbank. 6 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 Analysewort: Depp, Analysetyp 0 + -1 -1 40551 Johnny Juliette 87 70% Hallström D Juliette inoche Johnny Depp ist dabei Johnny Depp als Piratenkapitän|Captain Jack Sparrow + -1 -1 40551 Johnny Sparrow Jack 50 70% der ist dabei Johnny Depp als Piratenkapitän|Captain Jack Sparrow + -1 -1 40551 Johnny Sparrow 55 67% der + -1 -1 40551 Johnny Jack 65 70% ist dabei Johnny Depp als Piratenkapitän Jack Sparrow der Za slovnične informacije (npr. podatke o besedni vrsti, tabele s pregibanjem)19 izberemo canoo.net, ki nas poveže z drugimi jezikovnimi viri: Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache,20 TheFreeDictionary, Pons, Leo,21 Wikipedia idr. Iskanju po Elexiku zahteva več klikanja, informacije so bile nezanesljive,22 saj se je večina korpusnih podatkov nanašala na igralca. To je glede na sestavo korpusa pričakovano, ni pa relevantno za izbrano geslo. 3.2 Gesla twittern 'tvitati' Elexiko nima, v Dudnu pa najdemo naslednje podatke: besedno vrsto, vrsto glagola, pogostost (1/5),23 deljenje besede, pomen, stavčni primer, podatek o prvi slovarski obravnavi leta 2009, izgovor, izvor in slovnično informacijo o tvorjenju preteklika: twittern24 Wortart: schwaches Verb Häufigkeit: Rechtschreibung Worttrennung: twit|tern Beispiel: ich twittere, habe getwittert Bedeutung Kurznachrichten über das Internet senden und empfangen Beispiel 18Vir: http://corpora.ids-mannheim.de/ccdb/?preload=http://corpora.ids-mannheim.de/ccdb/db/4465/44657070/ t4465707000.html?src=elex, 26. 2. 2014. V članku je naveden samo del analize. 19 Grammatische Informationen (z.B. Angabe der Wortart, Flexionstabellen). 20 Digitalni slovar nemškega jezika je projekt Akademije znanosti (Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften). 21 Leo je spletni portal, ki so ga ustanovili na Fakulteti za informatiko Tehnične univerze München – Fakultät für Informatik der Technischen Universität München. 22 V raziskavi Inštituta za nemški jezik o spletnih slovarjih je leta 2010 684 informantov opisalo lastnosti dobrega spletnega slovarja. Kot najpomembnejši lastnosti so navedli vsebinsko zanesljivost (inhaltliche Verlässlichkeit) in preglednost (Übersichtlichkeit), posebnosti spletnih slovarjev – multimedijska predstavitev, prilagodljivost, povezave s korpusom ali drugimi slovarji – pa so bile ocenjene kot delno nepomembne ali nepomembne. Najbolj presenetljivo je bilo, da je to veljalo za različne podskupine uporabnikov, tako da povprečno ni omembe vrednih razlik med različnimi skupinami, npr. med pripadniki različnih poklicnih skupin ali med različnimi starostnimi skupinami. Povzeto po: http://www1.ids-mannheim.de/?id=2332, 25. 2. 2014. 23 Pri kopiranju kvadratkov, ki označujejo pogostost, nisem uspela ohraniti. 24 Vir: http://www.duden.de/rechtschreibung/twittern, 26. 2. 2014. 7 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 heute schon getwittert? Wussten Sie schon? Dieses Wort stand 2009 erstmals im Rechtschreibduden. Aussprache Betonung: t ttern Herkunft nach dem Dienstleistungsprogramm Twitter®, zu englisch to twitter = zwitschern Grammatik schwaches Verb Perfektbildung mit »hat« 3.3 Tudi gesla Facebook v Elexiku ni, v Dudnu pa najdemo naslednje podatke: besedno vrsto, rabo člena, pogostost (1/5),25 deljenje besede, pomen, izgovor, izvor in slovnično informacijo o rabi člena: Facebook®26 Wortart: Substantiv ohne Artikel Häufigkeit: Rechtschreibung Worttrennung: Face|book Bedeutung Webseite eines internationalen sozialen Netzwerks Aussprache Lautschrift: [ˈfeɪsbʊk] Herkunft aus englisch face = Gesicht und book = Buch, nach der umgangssprachlichen amerikanischen ezeichnung für eine roschüre mit ildern und Namen von Studierenden, die von der Verwaltung amerikanischer Universitäten jährlich verteilt wird, damit sich die Studierenden untereinander besser kennenlernen Grammatik ohne Artikel gebraucht 4 Povzetek V jezikoslovni literaturi so jezikovne novosti enkratne, tj. brez težnje po uveljavitvi, ali s težnjo po stalnosti, po uveljavitvi. Kandidati za sprejem v slovar so splošno razširjene 25 Pri kopiranju kvadratkov, ki označujejo pogostost, nisem uspela ohraniti. 26 Vir: http://www.duden.de/rechtschreibung/Facebook, 26. 2. 2014. 8 Posvet o novem slovarju slovenskega jezika, Ministrstvo za kulturo 12. 2. 2014 jezikovne novosti iz druge skupine, česar pa iz količine pojavitev v korpusu ne moremo razbrati. Nemški spletni slovar Elexiko, ki temelji na pisnem korpusu časopisov in revij, v primerjavi z Dudnom, ki uporablja različne vire, pri nejasnih primerih pa daje možnost odločanja redaktorjem, kaže slabosti. V od leta 2004 na spletu dostopnem, še vedno pa nedokončanem slovarju tako ni bilo gesel twittern in Facebook, pri geslu Depp pa smo ugotovili, da so besedotvorne analize in primeri avtomatsko – in tudi neustrezno – izbrani, podatka o ekspresivnosti v Elexiku ni, podatek o prostorski umestitvi pa je nenatančno povzet po Dudnu. 5 Literatura DEBENJAK, Doris, ožidar in Primož, 1994: Nemško-slovenski slovar. Elektronska izdaja. Ljubljana. DUDEN. E-dostop: http://www.duden.de, 25. 2. 2014. Elexiko. E-dostop: http://www.owid.de/wb/elexiko/start.html, 26. 2. 2014. HAß, Ulrike, 2005 (ur.): Grundfragen der elektronischen Lexikographie. elexiko – das Online-Informationssystem zum deutschen Wortschatz. Berlin, New York: de Gruyter. E- dostop: http://www.phil-fak.uni-duesseldorf.de/fileadmin/Redaktion/Institute/ RomanischesSeminar/ Romanistik_IV/ anwendung_lexikographie_elexiko.pdf, 10. 2. 2014. KLAPPENBACH, Ruth, STEINITZ, Wolfgang (ur.), 1967 (1964): Wörterbuch der deutschen Gegenwartssprache. 1. Band. Berlin: Akademie-Verlag. E-dostop: http://www.dwds.de/, 1. 7. 2008. KOROŠEC, Tomo, 1976: Nove besede v časopisnih žanrih dnevnika Delo 1969–1975. SR 24/2–3. 219–236. SCHARES, Thomas, 2008: Corpus-Based Word Information Systems for the German Language on the Internet: Aspects of Usability and Applicability in the Focus of Scholarly Needs. Bobcatsss. E-dostop: http://edoc.hu-berlin.de/conferences/bobcatsss2008/, 25. 2. 2014. SCHLAPS, Christiane, 2006: Grundfragen der elektronischen Lexikographie. elexiko – das Online-Informationssystem zum deutschen Wortschatz. Hg. v. Ulrike Haß. erlin/NY: de Gruyter 2005 (Schriften des Instituts für deutsche Sprache 12), 334 Seiten. Lexikographica 22. 311–314. ŠTUM ERGER, Saška, 2011: Pojmovni svet in struktura novejše slovenske leksike. Doktorska disertacija. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko. 9