gospodarske, obertnijske in národsk Lahavajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer3fl.; »a pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v saboto 15. marca 1856 Národno gospodarstvo Si w in izdelkov ? nas p o m i nj I. potrebe, da pravljajo družt v podp posa m nim delavcem se na da se pri deržavnem vladanji pazi, kako postave v gospo m r> Kdor noce delati, naj tudi "" iÁU ne je darstvo naroda segajo ? ? nas uči, da posamni, ako po Bog je človeštvu zemlj je Adamu in Evi gov m g Spravita si zemljo v svojo oblast ospodujta". Zemlja je pa bila zavolj človekovega greha prokleta; toraj se človeštvo v trudi živi od zemlje vse dní Kako se človeštvo trudi za živež, kaj in uči in kaže skušeno v last dal z besedami, ktere svojem gospodarskem stanu delajo, pomagajo k blagostanju ' . I V t i i« i m-m « vsemu narodu; uči pa tudi, ako posamnih gospodarj de lavnost ni v blagor narodu, kako naj se odverne tako na-pačno gospodarjenje, da se lepo zedini delavnost posamnih svojega življenja. kako naj delà v dosego blagostanj derzavlj z vesoljno delavnostjo deržave 5 Gospodarst dnem V J toraj log pot tako imenovano d (narodsko) pod P tvo, ktero v kratkem pregledu tukaj sledi h in podbadanje in množenje prid d elo vavnih m v t Gospodarst ploh obce) je vsako clovesko pom k lovešk toraj tud d delanje z namenom, kakošno premozenje si ohraniti ali pridobiti. Premoženje v gospodarstvu zapopada pa vsako kakošni osebi po pravici lastno blago, in blago, ktero potřebám in željam človeštva zadostuje. Gospodarstvo, kakor nauk, pa uči opravljati in oskerbovati posestva (lastine) ali po ■>9 Naznanila zavolj koroških tépk. Novice4" so v 14. listu z zasluženo pohvalo omenile samnih oséb, ali pa celili narodov in derzav razdeluj ? toraj se v b i n deržavno gospodarst Os e b gospodarstvo je nauk koroških tépk (Mostbirn), posebno tistih, ki rastej van tin ski dolini. Na to se je mnogo gospodarji nilo na našo kmetijsko družbo z vprašanjem: kj dobilo kaj tistih pohvaljenih drevesic ali cepičev. v 1 a-o berbi se premozenje kakošne osebe, in Odbor kmetijske drnžbe se je prederznil, v ti zadevi naravnost se oberniti do svetlega gospoda škofa in kneza vr pervič: kako se o hranuje drugič: kako si umetno pridobiva premoženje za lavantinskega — svojega častnega~družbenika, in Oni so se ali na polji, v gojzdu, v rudniku, z obertnijo in umet- po občeznani svoji prijaznosti blagovolili družbi berž daro- nijo 5 ali pri tergovini Deržavno gospodarstvo je: pervič : m i s e 1 n o, ali gospodarstvo národno drugič: djansko alivladno gospodarstvo vati iz svojega verta v T t e p k, 200 cepičev lavantinskih 50 cepičev velikih in 50 cepičev malih t ? m ? to je, iiauk: kako naj vlada skerbi za posvetno dobro in blagostanje svojih ljudstev (deržavljanov) sploh in deržave posebno janskih tepk, zraven pa še nekoliko bokalov mnogo hva-ljenega tepkovca v poskušnjo, kakošno vino se napravlja iz omenjenih hrušk. Shranilo se bo vince do občnega ? to je 5 kako naj se vêde národno-gospodarstveno. zb boj kmetijske družbe perve dní mesca maja ? da ga druzbiniki pokusili in vrednost teh tépk poterdili. Vert Gospodarst d nar milostlj gosp. kneza pa zastran t r i j a n s k i h tépk (ôsterr. Mostbirnen) še piše , da tudi austrijanske tepke 1. sploh ali v obče preiskuje: pervic: kako se národno-gospodarsko dobro začenja, jih ne, ker pozneje zorijo kakor lavantinske se v dolinah prav dobro obnašajo, le v visokih goratihkra kako bogastvo pričenja in kako in odkod izvira Naznaniti so dalje dali svetli knez in škof kmetijski drugič: kako se loči v razdelke in razdeluje med po družbi, naj se ona, ali ce kdo drug želí d ali sainne derzavljane ? P • V iretjič: kako narod pridelke in izdelke rabi jev do lavantinskih tépk kupiti, oberne do sledečih kra k erbništv • v • Sraj Lichtengrab v ? 2. posebno še delavnost narodovo pregleduje v posamnih stanovih in razdelkih gospodarskih. Kaže nam gospodarstvo národno, kako naj si po skušnjah prizadevamo zaslediti moč natore, da zvemo: kako ona to in uno napravlja in izdeluje ; kako naj pazimo na zmožnosti in lastnosti cloveka, delavca gospodarstvenega: (natoro), to je, na svet okoli nas , ki je pričetek gospodarskega blaga; gomj lavantinski dol i n i (Verwaltungsamt des Gu-tes Lichtengraben im Oberlavantthale) ; tukaj ima gosp. baron Dikman velik velik vert, iz kterega se vsako leto tisuč in tisuc mnogoverstnih sadnih drev in cepičev prodaja do gosp. b Paula Herbert-a, predsednika podružnice koroske kmetijske družbe v Vošpergu (Wolfs- oskerbnika sploh, kako naj gledamo na naravo ali prirodo ? kako naj se razdelujejo delà med ljudmi; kaže nam gospodarstvo národno, kako naj pozvedujemo razmero med človeškimi potřebami in med naravnimi močmi kaže nam njih gospodarsko zvezo, da se zadostuje potřebám človeštva; dokazuje nam vodila pri tergovini med posamnimi ljudmi, deržavami, narodi, to je berg) ali do gosp. patra Friderika Svarca benediktinskega samostana v Št. Paulu (Rentmeister und Oekonom des Benediktiner Stiftes zu St. Paul). V vsih ? njih premeno in prodajo pridelkov dobiti teh vertih se sadj orej a pridno obdeluje in dreves in cepicev tudi obilno dobiti utegne. Vesela je kmetijska družba, da sedaj vé: odkod se zamorejo drevesica mnogohvaljenih lavantinskih tépk dobivati. in naznanja to vsim sadjorejcom, kteri jih želé kaj da naj se obernejo do enega ali druzega imenova Po uku národo-gospodarstva v pravoznanskem oddelku na vse nih kraj ucilišcu dunajském. **) Prosimo po priložnosti za obljubljeni obširniši spis Pis. **) Vred. Jéz V Y odoiiosu in kar je Še bolj potrebno. škodovati jéz , če je toliki kakor gora, ako pa je konec Z ozirom na sostavek v 16 Kot jezérsk rojak dobro poznani k n i 8 k v J pritoke njegove pa tudi odtoke in pozeravnike. Smem tedaj mj vsj jniamo s\ior vse tudi besedico govoriti. Vsi poglavitni požcravniki so res s plovjem, in uinogotero drugo šaro in blatom tako zavlečeni, v ej ami da cel teden ne požrejo toliko vode, kakor bi je en sam dan po- jeza zadosti in vec ko dvajsetkrat zadosti prostora, kader voda na jame přiteče in s celim jezerom vred jih zalij nam Jezercom voda več škoduje kakor vsim drugim Al bi ne bili lu ravno mi . àaj zakaj e m Ij • V . preveč slepi, d o 1 e n j i Je: storili, in še zanaprej bo nar nizje. ako bi sami sebi škodo delali smo pri trebljenji jam že prav veliko no mogli delati, ako hoćemo ob i žerli, ako bi bili prav strebljeni. obilo vozov sena se spridi, ali še In to je ki i večkrat vse da obilo v jezeru jezeru živeti. N vém tedaj : ali smo po pi grajo v 16. listu ,,j\ zasluzili Jezerec. ostane, da se nič ne pridela. Kolika škoda je to za vse