IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Urejuje uredniški odbor: predsednik Marjan Bizovičar, člani: Vida Detiček, Anica Klajnšek, Anton Ko-zoderc, Ivan Mazera, Franc Meško, Simon Pešec, Ivan Tušek, Franc Vrlič, Mirko Zupanič
Odgovorni urednik:
Inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/240 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor
St. 6
JUNj!) 1964
LETNIK II.
Pred potekom mandatne dobe CDS
Namen imam, prikazati bežen, pregled dela centralnega delavskega sveta in upravnega, odbora v tej mandatni dobi. Mandatna doba traja od 14. maja 1062. V tem času smo izvolili dva upravna odbora. Centralni delavski svet še je sestal 27-krait. Od tega je bito 24 rednih sej, ena nadaljevalna, dve izredni in ena slavnostna seja. Upravna odbora sta imela skupno 78 sej. (Prvemu upravnemu odboru je predsedoval Janez Sukič, drugemu pa predseduje Viktor Prelog. Zraven centralnih organov samoupravljanja imamo tudi decentralizirane organe 'samoupravljanja, in to svete proizvajalcev ekonomskih enot in proizvodnih enot.
Samoupravljanje v podjetju je v tej mandatni dobi delavskega sveta doseglo precejšfen razmah. Centralni delavski svet ima obširno področje dela., Na svojih sejah je razpravljal o poslovanju podjetjai, finančnem poslovanju, skladih, investicijah, organizaciji dela, rekonstrukciji glinice, dograditvi aluminija, gibanju 'zaposlenih, produktivnosti, delovni disciplini, varnosti pri delu, izobraževanju članov , kolektiva, delitvi dohodka in . s. tem v zvezi o delitvi osebnega dohodka ter o družbenem istandardu; Sprejemal je. proizvodne načrte podjetja in potrjeval zaključne račune podjetja. Na podlagi predloženih analiz za možnost prehoda na , skrajšani delovni tednik je bil sprejet -sklep O' prehodu na skrajšani delovni tednik s 1. januarj'em 1064. Po obširni razpravi v kolektivu je delavski svet sprejel tudi naj višji pravni akt podjetja — statut.
Praksa v sistemu decentraliziranega samoupravljanja nam je narekovala, da jte nujno sistem upravljanja in osnove materialne delitve izpopolniti' in nadalje razvijati v tak sistem upravljanja, ki bo še učinkovitejši.
Gibanje proizvodnje:		Leto 1962 = 100	
Planske zadolžitve	1962	1063	63/62
Glinica	60.000	65.000	108
Aluminij	20.045	20.045	100
Izvršitev: .			
Glinica	64.1,18	70.001	109
Aluminij	19.045	261.106	137
Na podlagi navedenih podatkov je podjetje doseglo takole fi-			
ančno realizacijo:			V 000
		1,902	1963
Celotni dohodek		,11,297.892	13,316.207
Porabljena sredstva			
za proizvodnjo		8,263.0:18	10,022.068
Cisti ■ dohodek		3,034.874	3,294.139
Prispevki iz dohodka		455.231	494.120
Čistt dohodek		2,759.648	2,800.018
Osebni dohodki		,1,187.986	1,371.716
Ostanek za 'Sklade		1,216.749	1,303.642
30 % družbene dajatve		365.025	391.093
Ostanek za sklade		851.724	912.540
nega povečanja materialnih stroškov, cen surovinam in pla-fpnirani oeni aluminija.
Plafonirana cena našega glavnega proizvoda aluminija ob istočasnem, zvišanju nabavnih cen surovin, materiala in energije ter višjih stroškov v zvezi z revalorizacijo osnovnih sredstev, povzroči disproporce med lastno ceno in prodajno ceno realizirane proizvodnje.
Iz pregleda je razvidno,, da se je celotna realizacija iz leta v leto vedno večala in v zvezi s tem tudi čisti dohodek, ki pa ni rastel sorazmerno s povečanjem' realizacije zaradi občut-Gibanje osebnega, dohodka:
1062	10:63	63/62
(Letno povprečje	33.809	37.883	111,2
Osebni .dohodki v breme či- porasta delovne sile za 2,66%, stega dohodka pa porastejo v strukturnega premika v kvalifi-letu 1963 za 15,47 %. Ta porast kacijskem sestavu, osebnih dohodkov je posledica
Gibanje proizvodnje prvih štirih mesecev letošnjega leta:
Planska zadolžitev	1963
Glinica	90.000
Aluminij	'	40.000
Izvršeno v štirih meseoiih Glinica	24.187
Aluminij	8,822
v tonah
Centralni delavski svet na strokovni ekskurziji'
Obiskali smo železarno Jesenice in »Tomos« Koper
Centralni delavski svet je na svoji predzadnji seji razpravljal o strokovni ekskurziji članov Centralnega delavskega sveta. Ker ni bilo nobenega določnega predloga, je bila (imenovana komisija z nalogo, pripraviti program strokovne ekskurzije. V komisijo so bili imenovani Rudi Belšak kot predsednik ter Viktor Prelog in Boris Solovjev (kot člana.
Komisija je izdelala program strokovne ekskurzije, iz katerega je izhajalo, da bi ■ naj' ekskurzija
trajala štiri dni in sicer dva delovna dneva in dva prosta. V tem času bi si člani centralnega delavskega sveta, upravnega odbora in predsedniki svetov proizvajalcev ekonomskih enot lin proizvodnih enot ogledali Železarno na Jesenicah in Tovarno motornih koles »TOMOS« -v Kopru.
Centralni delavski svet je o tem programu na svoji seji dne 22. 5. 1964 razpravljal in ga v celoti sprejel ter sklenil, da bo ekskurzija v času od 28. do vključno 31. maja.
JESENIŠKI ŽELEZARJI SO NAM POKAZALI TOVARNO
Komisija je izdelala nadroben program strokovne ekskurzije,'ki ga je dala vsem udeležencem. Iz Kidričevega sta odpeljala dva avtobusa znamke »Dubrava«, last Avtobusnega prometa Maribor, 74 članov kolektiva, ki so Slani centralnega delavskega sveta, upravnega odbora ali predsedniki svetov proizvajalcev, ob 4,30 uri proti Jesenicam. V železarni Jesenice SO' nas sprejeli predstavniki kolektiva in nam pokazali svo-
je obrate!. — Mnogo je .bilo med nami takšnih, ki še niso videli plavža in so si pred tem težko predstavljali, kako se pridobiva železo. Delo pri plavžih in pri Siemens-Maitinovih pečeh je podobno delu pri naših elektrolitskih pečeh v elektrolizi, na posameznih delovnih mestih je še težje, ker je delavec izpostavljen mnogo višjim temperaturam. Tovariši iz, Jesenic so nam nadalje pokazali elektro peči za izdelavo plemenitih jekel, ždčamo večjih premerov, izdelovanje varjenih cevi in obrat za izdelavo žebljev najrazličnejših dimenzij ter obrat za izdelavo vzmeti za posteljne vložke, kar (Nadaljevanje na 2. strani)
% izvršitve 26,8%	— 6,5%
22,1 %	—11,2 %
Glinica bi sider mogla doseči v 'prvih štirih mesecih 30.000 ton proizvodnje, vendar so v obratovanju stalno nastopale razne težave in ovine, ki še niso omogočale podme izrabe zmogljivosti'. (Proizvodnja aluminija je mnogo nižja, kot so vgrajene proizvodile kapacitete. Proizvodnja bi morala biti 13.330 ton. Vzrok izpada proizvodnje je redukcija električne energije.
Sestav kadrov v podjetju:
Skupno število1 zaposlenih znaša 1846, od tega VKV 79, KV 338, PKV 621, NKV 596. Z visoko šoto' 13, z višjo strokovno izobrazbo dva, 75 s srednjo šolo in 84 z nižjo''strokovno: izobrazbo. Glede na; tak sestav kadrov je delavski' svet viša/.lieta vodil po izobraževalnem oéntru. politiko izobraževanja članov kolektiva in v ta namen dajal potrebna sredstva in sprejemal ustrezne sklepe. Za leto 1064 smo namenili' kar ' 2,5 % za izobraževanje. Razpravljali smo tudi o položaju naših štipendistov in sprejeli', sklep, da se spremeni pravilnik o štipendiranju. Istočasno smo povišali štipendije. Izrednim študentom pa pomagamo z izrednim dopustom ih nakupom učil. Podrobneje s tem se ukvarja kadrovska- komisija pri CDS.
Nesreče pri delu predstavljajo za podjetje in ponesrečenca resen problem. Centralni delavski svet, je po svoji HTV komisiji posvečal vso pozornost zaščiti pri delu. HTV služba je posredovala problematiko v obrate, a nismo mnogo dosegli, zato je delavski svet razmere analiziral in s sklepom odredil, da je treba nasproti odgovornim disciplinsko ukrepati.
Za rekreacijo članov kolektiva sicer skrbi tovarniški sindikat. Delavski svet mu je zato dodelil denarna 'sredstva, obenem pa smo kupili še en počitniški dom v Crikvenici.
Tudi stanovanjski problem ni tuj našemu kolektivu. Da bi ublažili položaj,, smo sprejeli sklep, da zgradimo takoj še en 40-Stanova!njski' blok v Ptuju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z zasedanj CDS
Centralni delavski evet (je Imel v zadn jem času dve zasedanji in sicer (je bilo eno 12. maja, drugo pa 22. maja.
Sprejeta osnovna organi» zecijska shema podjetja
Na seji dne 12. maja je centralni delavski svet sprejel osnovno organizacijsko shemo podjetja in zadolžil vodje organizacijskih enot, da do 20. ma— ja pripravijo organizacijske sheme posameznih delovnih in organizacij sikih enot (ter jih dostavijo preko upravnega odbora svetom proizvajalcev ekonom-
(Nadaljevanje s 1. strami) je vse v starem delu tovarne. Nato so nas odpeljali v novi del tovarne, kjer izdelujejo jeklene trakove in jih obdelujejo tako, da jih pocinkajo in (pripravljajo za določeno uporabo. V tem obratu izdelujejo tudi žioo najrazličnejših dimenzij in kvalitet.
7000 DELAVCEV
Železarna Jesenice stoji v dolini, obdani z visokimi hribi. Že od daleč smo opazili velike količine dima, ki se je Izgubljal med hribi. Samo naselje je izpostavljeno dimu in prahu, fci prihaja iz tovarne, saj je precej stanovanjskih stavb med objekti tovarne, ki jih bodo morala sčasoma porušiti, ker stanovanja niti ne spadajo med tovarniške objekte in ker bo podjetje potrebovalo prostor za svojo razširitev. Tovarna ima zaenkrat možnost širjenja samo proti jugu, pri gradnji novih objektov in pri že obstoječih objektih pa morajo v železarni zelo skrbeti za od-praševanje.
V Železarni Jesenice je zaposlenih okrog 7000 delavcev. Povedali so, da imajo velike težave z delovno silo, ker so vezani na delavce, ki pridejo tja na delo iz južnih krajev naše države. Zelo dobro imajo urejen razvojni oddelek, ki ima precej dela, saj je več objektov v rekonstrukciji, predvidevajo še pa izgradnjo novih. Tudi HTV službo iimajo dobro organiziramo, na nevarnih mestih pa delavci nosijo na glavah čelade zraven drugih zaščitnih sredstev.
Naši člani delavskega sveta in ostalih organov upravljanja so razpravljali z delavci Železarne na njihovih delovnih mestih o njihovih problemih, zanimali so
(Nadaljevanje s 1. strami)
Stanovanjsko politiko urejamo s pravilnikom! o delitvi stanovanj» Komiki j a1 je izvoljena pri upravnem odboru podjetja.
Notranji odnosi' v kolektivu so zadovoljivi, saj smo na sejah v vseh organih ito /utrjevali. Tu imajo zasluge tudi vse družbeno politične organizacije. Večkrat pa še zahtevamo svoje pravioe, dolžnosti pa pozabljamo >ailli pa se Ijih v mnogih primerih hote ne zavedamo ali izogibamo.
Odnosi1 med komuno in podjetjem so vedno tesnejši, saj v večini primerov skupno rešujemo razne probleme, ki predstatv-Ijajo skupne potrebe. Člani našega kolektiva živijo na območju komune im tudi izven nje, zato je potrebno razna vprašanja reševati v širšem obsegu. Prav itako dobiva občina' z novimi predpisi čedalje večje pristojnosti, v zvezli s tem pa je potrebno večjje razumevanje s strani kolektiva.
Ne trdima, da so organi upravljanja v vseh primerih zadovoljivo opravičili svoje delo pred volivci, upam pa, da so vložili
Skifa, enot v razpravo in potrditev. CDS je nadalje zadolžil upravni odbor, da takoj poskrbi za zasedbo delovnega mesta vodje razvojne grupe in imenuje vodstvo osrednjih služb, tako da bo mogoče pričeti s poslovanjem podjetja' po novi organizaciji.
Na tej seji je centralni delavski svet razpisal volitve v novi delavski svet in. svate proizvajalcev delovnih enot, ki so že izvedene.
Letno HTV poročilo
Po daljši razpravi o letnem HTV poročilu in problemih, ki
se za kvaliteto in kvantiteto proizvodnje, za obračun osebnih dohodkov, za organizacijo delavskega samoupravljanja in za razne druge zadeve.
Po ogledu tovarne so bili planirani razgovori s predstavniki delavskega samoupravljanja, vendar do teh ni prišlo, ker so imeli v Železarni sejo upravnega odbora, na kateri so bili predstavniki organov njihovega delavskega samoupravljanja, ki bi se naj razgovarjali z nami.
Med nadaljno potjo so si udeleženci strokovne ekskurzije ogledali Bohinjsko jezero in slap Savice ter se odpeljali na Blejski grad, od koder je zelo lep razgled po Bledu. Prenočili smo tudi na Bledu.
PREK VRŠIČA NA PRIMORSKO
Drugi dan v jutranjih urah smo se odpeljali iz Bleda preko Jesenic in Kranjske gore na Vršič, kjer je bil kratek postanek. Žal je na Vršiču močno deževalo, zato smo bili prikrajšani za lepe razglede po planinah Gorenjske. Na poti proti Kopru smo si še ogledali izvir Soče, kar je nekaj posebnega, in izvir Mlinarice, ki je blizu izvira Soče in je tudi nekaj svojstvenega, saj je sam izvir tega potoka med globoko zasekanimi skalami.
Vožnja po dolini Soče skozi Trento in naprej do Nove Gorice je bila prijetna. Kosilo je bilo organizirano v planinskem domu Kekec nad Novo Gorico, odkoder je zelo lep razgled na jugoslovanski ih italijanski del Gorice in okolico vse do Jadranske obale. Proti večerni smo prispel v Koper, kjer smo prenočili.
Naslednjega dne t. j. v soboto, 30. maja smo si ogledali Tovarno motornih koles »TOMOS« Ko-
viso voljo in razumevanje, da to storijo. Članom kolektiva ostane, da podajo o tem pravilno kritiko. Sedaj, ko bomo volili svoje tovariše in tovarišice v nove organe upravljanja, jim bo treba pomagati' pri njihovem stalnem delu v organih upravljanja z nasveta in konkretnimi predlogi. K svojemu delu pa naj pritegnejo vodstvo in upravo podjetja, organizacijo ZJC, sindikat, mladinsko organizacijo, katerim gre že sedaj velitea zasluga za sodelovanje z organi samoupravljanja.
Obveščanje kolektiva' je tudi ena od važnih nalolg, pa naj ga opravimo ustno, po oglasnih deskah ali po našem časopisu »Aluminiju«. Dobra obveščenost odpravi negodovanja in omogoča v kolektivu zdrave med-* sebojne odnose.
Povzel sem j le delček stvari, s katerimi se vsakodnevno srečujemo v proizvodnji in upravljanju, ter upam, da me bodo tovariši še' dopolnili. •
Simon Pešec
jih je posredovala HTV komisija, je centralni delavski svet 'sprejel konkretne sklepe za odpravo oziroma ureditev posameznih problemov. V primerih, ko je 'bilo potrebno odobriti finančna sredstva za ureditev posameznega' primera, je to CDS odobril. Posamezne odgovorne vodje (je tudi zadolžil, da posamezne probleme odpravijo.
Po obravnavi poročila je CDS odobril HTV komisiji štiridnevno strokovno ekskurzijo.
Razpis štipendij
Na predlog komisije za štipendiranje in upravnega odbora je centralni delavski svet razpisal sledeče štipendije:
1.	Fakulteta, — oddelek za
per (videli smo tudi nekaj a/mi-jev, ki so na žalost .že vsi prodani). Namestnik predsednika delavskega sveta in še dva 'druga člana njihovega kolektiva so nam najprej obrazložili proizvodni postopek, nato pa so nam pokazali še proizvodnjo v obratih. Njihov glavni izdelek so mopedi, zraven tega pa montirajo avtomobile znamke Citroen tipa AMI in »spaček«, izdelujejo ladijske motorje z notranjim izgorevan- ■ jem in motorje za čolne.
Ob vstopu v podjetje je opaziti zelo lepo upravno poslopje z urejenim parkom, parkirnim prostorom za avtomobile lin kolesa. Sama tovarna je tudi zelo lepo urejena, saj je še skoraj nova, obrati so popravljeni, izdelki so na svojem mestu in zloženi tako, da lahko proizvodnja in montaža nemoteno tečeta.
Zraven proizvodnega procesa so nam nam obrazložili tudi njihov sistem delavskega samoupravljanja, ki je podoben našemu, saj imajo izvoljen delavski svet kot osrednji organ upravljanja in svete delovnih enot, ki so samoupravni organi v delavnih enotah. Tudi statut podjetja so že' sprejeli, venldar še. o njem .razpravlja občinska skupščina.
Zanimali smo se, kako pri njih izkoristijo polurni odmor med delom, ker smo slišali, da so lahko delavci v tem času odšli na športna igrišča. Povedali so nam, da se to ni najboljše obneslo, ker so prihajali nazaj na delo izmučeni in so zaradi tega s težavo pričeli ponovno delati. V podjetju imajo organiziran tudi topli obrok, za katerega plača vsak član kolektiva 60 din.
Značilno je za TOMOS, da je povsod v obratih opaziti močno kontrolo proizvodov, kar pa je za takšno vrsto industrije nujno potrebno.
Zahvalili smo se jim za spre- ' jem in po krajšem odmoru Odpotovali preko Pule proti Crikvenici. Vožnja do Crikvenice je bila naporna in dolgotrajna, posebno še zato, ker se je en avtobus pokvaril in je bilo potrebno čakati nekaj tir, preden jo bil usposobljen za nadaljnjo vožnjo.
V našem počitniškem domu v. Crikvenici smo se nato prespali in se drugi dan odpočili ter po. poldne odpotovali domov.
Naši člani delavskega samoupravljanja so ob obisku v dveh velikih podjetjih., naše republike — železarni Jesenice, in tovarni motornih koles Tomos, v Kopru odnesli dober vtis. Videli so, da je povsod v ospredju skrb za človeka glede ■ prehrane, higien-Sko-tehničnega' varstva pri delu, delavci pa kolektivno vlagajo ves svoj trud za čimboljšo proizvod-. njo in njeno razširitev, ker se edino ' tako ustvarjajo pogoji za dvig življenjskega, standarda. Za vse Slane .delavskega samoupravljanja. je bila strokovna ekskurzija zelo koristna, saj smo izmenjali izkušnje, pri delavskem samoupravljanju in si. povedali, s kakšnimi težavami in (problemi se vsakodnevno, srečujemo.
K. Z.
kemijo 4, oddelek za metalurgijo 4, oddelek, za strojništvo 2, oddelek za. elektriko 2, oddelek za gradbeništvo 1, oddelek za ekonomijo 2, oddelek za filozofijo 1, oddelek za matematiko 1, oddelek za fiziko 1.
2.	Srednja tehniška šola, oddelek za metalurgijo 3, oddelek za 'gradbeništvo 2, oddelek za elektriko 4;
CDS je razpravljal tudi o predlogu koriščenja finančnih sredstev za izobraževanje in predlog vrnil kadrovski komisiji z naročilom, da ga ponovno pregleda, ker niso v nijem zajeti vsi stroški, ki bremenijo sredstva za kadre in ker v tekočem letu ne bo potrebno in niti mogoče izkoristiti vseh sredstev, kot je to v predlogu koriščenja predvideno.
CDS je odobril tudi sprejem študentov nižjih, srednjih in visokih šol na počitniško .prakso v naše podjetje dn sicer iz strojne fakultete 6, ekonomske fakultete 1, eletotro fakultete 2, fakultete za kemijo 4, fakultete za metalurgijo 2, fakultete za gradbeništvo Niz višje komercialne šole 2, STŠ oddelek. za strojništvo 6, oddelek za kemijo 10, oddelek za elektriko 4, gradbeni oddelek 2, jz BSŠ 7 in administrativne šole 4.
Odobrena sredstva za rekonstrukcijo
Centralni delavski svet je potrdil po upravnem odboru odobrena sredstva za rekonstrukcijo in za prekoračitve v skupni vrednosti preko 110,566.000 dinarjev.
Dopusti
Po razpravi' o koriščenji!; rednih letnih dopustov je bilo sklenjeno, da se do nadajnjega dodatni dopusti iz člena 58 Pravilnika o delovnih razmerjih ne smejo odobravati, upravnemu odboru pa je bilo1 naročeno., da pripravi spremembo, pravilnika o delovnih razmerjih v tej smeri, da se člen 58 (Pravilnika v celoti črta.
CDS je sklenil, da se pri odobravanju rednih letnih dopustov delavcem, štejejo kot dopust le tisti dnevi, ko bi po /sprejetem letnem' razporedu morali biti. na delu. Izjema od tega predstavljajo z zakonom (priznani državni prazniki, ki se v nobenem primeru né morejo šteti kot redni letni dopust.
Nadalje je bilo sklenjen», da se lahko še v naprej koristijo izredni plačani študijski dopusti, namenjena' izrednim slušateljem. raznih'šol, kot je to sklenil CDS na /svoji seji dne. 1. 3. 1963. Za koriščenje teh dopustov so- bili določeni novi pogoji.
V razpravi o obračunu ur za prosto soboto, ki pride na državni praznik, je /DS ugotovil, da bi . bilo potrebno plačati opravljene ure, ki so. jih delavci opravili zato, da bi lahko imeli prosto soboto v skrajšanem delovnem tednu. FRS je bil skupaj s kadrovsko socialnim sektorjem zadolžen ugotoviti, koliko' ur lje bito' opravlje-
nih zato, da bi lahko imeli 2. maja prosto soboto in torej, koliko ur je potrebno delavcem obračunati.
'Bo razpravi o raznih tekočih zadevah je CDS naročil svetu proizvajalcev EE vzdrževalnih obratov, da razpravlja O' pritoži-bi Edija Memonija, ki jo je vložil zoper razporeditev na delovno mesto; in mu da odgovor v pismeni obliki. — Zaposlenim delavcem na delovnem mestu delavca v čajarni PE elektrolize je treba, izplačevati' enake osebne dohodke kot pred prenosom tega delovnega mesta v splošni sektor. — Honorar za vaje članov industrijskega gasilskega društva Kidričevo' se poveča od 100 na 300 /din na uro, kair je v sorazmerju z osebnimi dohodki, ki jih dobivajo člani' /društva. — Odobril je sklenitev pogodbe, po kateri podjetje odstopi' oid prispevka v višini 50/ % najemnine za čas, dokler se nč nateče
400.000	, din pri 'hišnem svetu bloka na Dj.utomerski cesti 20 b, c in, d. Hišni svet potrebuje sredstva za pregraditev centralne TV antene. — Odobril je letovanje otrokom članov našega kolektivih v počitniškem/ domu v času od 20. do 30. junija .1064 .S’ tem da bi lahko otroci koristili ugodnosti regresa, vendar se je diruštvo prijateljev mladine, ki je organiziralo to letovanje, zahvalilo za /odobritev, ker nima sredstev za plačilo vzgojiteljev» — Odobri! je dotacije in .sicer KO SZDD Kidričevo 250.000 din, tovarniškemu .odboru /sindikata' 315.342 din, strelski dxužini'. Kidričevo 321.500 din, terenski organizaciji EK Kidričevo 1/80.000 din, KO ZB NOV Kidričevo 245.000 din, in kolektivu postaje DM Kidričevo' .30/.000 dih. — Odobril je nabavo opreme za potrebe samskega doma v skupni vrednosti oca 1,500.000 din. — Sklenil je, da ise lahko ponovno sprejmejo v delovno razmerje pri našem, podjetju Franc March, elektrikar, Vinko Dogožar, elektrikar, in Adolf Hertiš, delavec. —'Odobriti je Odpis in odprodajo’ osnovnih sredstev, ki, se nahaj/ajo v skladišču izven rabe v vrednosti preko 4®0 milijonov din. — Odobril je naročilo knjig Fotografski dokumenti o boju KPS in plačilo Zbornika fotografiji. — Predlog za uvedbo, disciplinskega postopka ‘zoper člana ODS je odstopil’ kadrovskemu oddelku z naročilom, da preveri posamezne izjave in ga vrne v ponovno obravnavo. — Odobril je gradnjo skladišča za vnetljive pline, ki bo veljalo okrog 10 milijonov din. — Prošnje. občinskega sindikalnega sveta za finančno pomoč ni ugodno rešil. — Bodal je soglasje ti generalijama delovnega mesta preddelavca za zalivanje katodnih 'blokov in žiganje kriohta. v elektrolizi! — M' ugodil pritožbi Marij/e Novak za dodelitev stanovanja Tereziji Venblač. — Odred/il je knjiženje inventurnih razlik, kot je to predlagala, posebna komisija. — Razpravljal je o vlogi občinskega odbora Edečega križa Ptuj o ureditvi prostega dne krvodajalcem ob priliki odvzema krvi in sklenil, da je ostati pri sedanjem siste-
Obiskali smo železarno Jesenice in »Tomos« Koper
mu izostankov s ,tem, da .se tistemu delavcu, ki je pozvan v bolnico na odvzem krvi zaradi nujnega primera, mi potrebno več vrniti na delo. — (Predlog za obračun nagrad delavcem skladišča za deELo pri rekonstrukciji je vrnil svetu proizvajalcev proračunske enote z naročilom, da ga obrazloži in izdela analize, iz katerih mora biti razvidno opravljeno delo, ki 'ga lje potrebno posebej -nagraditi. — Odobril je plačilo računov za prazna'stanovanja'. — Odobril je financiranje udeležbe obratnega zdravnika na zveznem seminarju iz medicine dela, medtem, ko' je prošnjo zdravstvenega doma za financiranje udeležbe na seminarju medicinske sestre zavrnil; in končno- je razpravljal o strokovni ekskurziji CDS. Imenoval je posebno komisijo, ki je b-i-la-dolžna pripraviti' program ekskurzije.
Na seji dne 212. maja je centralni delavski svet imel za osrednjo- točko dnevnega reda razpravo- o -svojem poročilu za preteklo mandatno ‘dobo. — Poročilo- so dobili vsi- člani Centralnega delavskega sveta že pred isejo- in niso 'imeli nanj nobenih pripomb.
Nov plačilni sistem
Komisija za ureditev pravilnikov o delitvi dohodka je izdelala predlog novega plačilnega sistema. O tem plačilnem sistemu je razpravljal upravni odbor in predlagal centralnemu delavskemu svetu, da ga s pripombami da v obravnavo članom kolektiva. CDS je sprejel osnutek novega plačilnega sistema in naročil svetom proizvajalcev ekonomskih enot, da imenujejo posebne komisije, ki bodo zbirale od članov kolektiva pripombe, jih obdelovale in do-, stavljale centralni komisiji, ki jih je dolžna proučiti in na osnovi tega izdelati osnutek Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. — Ciani CDS so v razpravi o osnutku dajali tudi pripombe na osnutek plačilnega sistema, ki so jih dobili v izvlečku vsi člani kolektiva.
Nadalje je CDS obravnaval analize obračunskih osebnih dohodkov v prvem tromesečju letošnjega leta in v zvezi s tem
tudi proizvodne rezultate ter sklenil, da je delavcem, zaposlenim y DE 'aluminija,- in sicer tistim, .ki dobivajo pos-ebne nagrade za zmanjšanje delovne sile, izplačali enkratno nagrado v višini1 50 %> 'enomesečnega osebnega dohodka, (ki se sestoji-iz kalkulativne postavke in procenta stimulacije, določenega od delavskega sveta, vsem ostalim delavcem v podjetju pa nagrado v . višini enomesečnih osebnih dohodkov. — Komisija za ureditev pravilnikov o délitvi osebnih dohodkov je -bila pooblaščena, da uredi -vse morebitne probleme, ki foi se pojavili v zvezi z izplačilom gornjih nagrad1.
CDS je nadalje razpravljal tudi o planu dela. stanovanjske skupnosti Kidričevo* ki ga je vzel -na znanje; naročil j-e pa vod(ji EE strojne energetike, da preštudira možnost napeljave tople ' vode iz stikalnice do sanitarnega poslopja in možnost ureditve priključka na ta cevovod s toplo vodo do bazena V naselju Kidričevo.
Med tekočimi zadevami je CDS -odobril sredstva za pleskanje stopnišč in sanitarij v samskem domu; — odobril razliko sredstev za nabavo 50 kosov platinastih lončkov (nabava lončkov je namreč že bila odobrena na eni izmed prejšnjih sej); — obravnaval je poročilo v možnosti adaptacije kino dvorane v naselju in predračun vrednosti 40-stanovanjskega bloka v Ptuju, ki ga gradi podjetje. Predračunska vrednost tega bloka znaša 375,865.000 din. V zvezi s temi poročili je CDS naročil vodji FRS, da poda na prihodnji seji poročilo o stanju razpoložljivih sredstev; — sprejel je predlog komisije za organizacijo strokovne ekskurzije članov CDS; — razpravljal je o poročilu komisije za integracijo in naročil .izdelavo nadaljnjih analiz; — in k-ončno -j-e imenoval v svet Zdravstvenega doma -Kidričevo' dva člana, in sicer Marjana Bizovičarja in J-ain-ka Babnika.
To- j-e bila predzadnja seja centralnega delavskega svete. Člani so smatrali, da bi zaradi nujnosti nove organizacije podjetja maral ta delavski svet podati soglasje k novim organizacijskim shemam delovnih enot.
K.-n.
Bodoči elektroenergetski objekti
(Nadaljevanje)
Od davnine poplavlja neka Trebišn-jica Popovo polje, kjer je zelo rodoviltna zemlja-. Izdelali so- načrt, da bi ponikalnico TrebišnjicO' zaprli z jezom, nad Tnebiinj-em. Iz ogromnega jezera, ki -bi na ta način nastalo, bi speljali predore skozi hribovje do južno od Dubrovnika, kj-er bi postavili električno centrata, ki
bi koristila Okrog 274 metrov vodnega padca.
Na ta način bi dosegli izsušitev in meliorizacij-o Popovega polja-, napajanje *cca 12.000 ha zemlje m centralo z 840 MW učinka, ki- bi -bila do- sedaj n-aj-v-ečja električna centrala v Jugoslaviji.
Oglejmo si panoramo celotnega sistema na Trebišnjioi:
Hidrocentrala Trebišnjica
Obiskali smo mladince Metalne industrije Varaždin
V počastitev dneva mladosti in tedna bratstva in enotnosti so nas mladinci iz Metalne industrije v Varaždinu povabili, da si ogledamo njihovo podjetje in mesto, se pomerimo v športnih veščinah in izmenjamo izkušnje. Povabilo smo z veseljem sprejeli.
• Tako je v nedeljo-, 24. maja, avtobus lahkotno zdrsel po cesti v vedro, sončno jutro, noseč s seb-oj v porajajoči novi dan nasmej-ane mlade ljudi, polne velikega pričakovanja.
Sprejeli s-o nas v enem izmed treh obratov, ki jih ima tovarna na različnih mestih.. Med odlično pripravljeno zakusko smo kmalu našli skupen jezik, jezik mladih, in se pobliže seznanili. Zvedeli' smo, da jim delo najbolj otežkočajio prav med seboj precej oddaljeni obrati. Ugotovili smo, da imajo odlične športnike, saj so bili v vseh disciplinah, razen nekaj izjem, močnejši od nas. Tekmovali smo v namiznem tenisu, šahu in streljanju. Za dosežene uspehe smo jih pohvalili, opravičili pa smo se, da se 'bomo na domačih tleh bolje izkazali.
Po končanih športnih tekmovanjih smo si ogledali livarno in mehanično delavnico. Proizvajajo raznovrstne odlitke, na
primer za vodovode, čolničke za tekstilno industrijo, za rezilce ipd. Proizvodnega postopka žal nismo videli, ker v nedeljo pri' njih n-e delajo, a smo kljub temu veliko' zvedeli in marsikaj zanimivega videli. Obrat bodo v kratkem rekonstruirali, ker so nekateri stroji že zastareli za moderen niačin proizvodnje, ki se vedno bolj uveljavlja in je tudi potreben.
Po končanem ogledu je v imenu drugih mladincev in MIV govoril predsednik tovarniškega komiteja. Zahvalil se nam je za obisk in nam v spomin na srečanje podaril spominsko zastavico.
Po kosilu smo si ogledali še slikarsko razstavo 15-letnega dečka in lepo urejen park. Ostanek dneva smo z varaždinskimi mladinci preživeli v prijetnem vzdušju v Varaždinskih Toplicah. Tako v Varaždinu kot v Varaždinskih Toplicah mnogo gradijo, polepšujejo in urejajo
in mladina je -tista, ki pridno pomaga, da bi lahko vedno bolj ponosno kazala na svoje mesto, češ tudi mi- smo. k temu pripomogli'.
Ob slovesu smo se jim zahvalili za prisrčen sprejem in izrazili upanje, da nas tudi oni kmalu obiščejo.
■ Domov smo se vračali utrujeni, a veseli-, saj je bil dan, ki smo ga preživeli skupaj, poln lepih spominov.	Š. H.
ZANIMIVO
V švicarskem tehničnem listu »Technische Rundschau« je bil pred kratkim članek pod naslovom »Človek v podjetju«. V tem članku avtor med ostalim navaja še to:
»Naše delo v industriji bi bilo bolj veselo in uspešno, če se
a)	ne bi predpostavljeni bali, da bodo od podrejenih izigrani;
b)	čtj bi predpostavljeni imeli več zaupanja v podrejene;
c)	če bi si predpostavljeni vzeli nekaj časa in skrbi sposobnosti svojih podrejenih najti in razvitij,
d)	če ne bi predpostavljeni oziroma personalci bili preveč strahopetni pri predlogih za premeščanja.«
Interesantno, kaj?
Na sliki' je vrisan Dubrovnik na levem zgornjem delu slike. Nad Dubrovnikom je vidna dolina. Dubrovačke reke. Njeni izviri se napajajo skozi ponikalnice iz reke Trebišnljice in Popovega polja. T-o polje zavzema središče slike. V desnem koltu tega polja je Trebinje. Reka Trebišnjica- teče vse do kraja . Grnčarevo po globoki dolini. Tu sè postavlja jez, ki j-e že zgraj-en do višine 40 metrov in tu bo tako . imenovano Mi-noško-j ezero. Pod' jezom je majhna cen- , trala eoa 40' MW za lastne po>-trebe. Pod centralo je spet malo j-ezerce z jezom, imenovano »Oko«-. Od tega jezera je voda speljana po kratkem- predoru preko Mokrega polja v glavni predor skozi pl-anino Plat nad Cavtetskim zalivom. Malo nad zalivom- je v živo skalo vgrajena strojnica, ki ho imela 6 agregatov.
Pirej kat vodoravna predora preideta v 6 vertikalnih cevi, se odvaja del vode za ves Obmorski rodovitni diel okoli Dubrovnika, pa tudi KonaVlj-ansko polje.
Kot smo že uvodoma rekli, so bili projekti predvideni zato, da bi se del ite električne energije izvozil.
Zato so v ta -sistem vključili tudi izgradnjo hidrocentrale Pe-ručtaa na reki Zeti v črni gori. Kapaciteta te centrale je -180 MW v končni izgradnji. Zaenkrat sta vključena 2 generatorja o-d šestih, ker ni lokalnih potreb, niti možnosti prenosa električne energije na večje - razdalje iz te centrale. V našem članku smo omenili zaenkrat te 4 centrale, ki so že v izgradnji
in od-, katerih že Paručd-ca in Split delno obratujeta v prvi etapi, drugi dve pa se bosta vključili v sistem v teku 3§ 1965 in 1966.
Peta centrala, ki je predvidena, a še ni v izgradnji, je Idrijca.
Stroški izgradnje te centrale po kWh -so naj višji, zato se z gradnjo še vedno odlaša.
Kakor je razvidno iz skice, bi z jezom v kanjonu- reke Idrijce nad njenim izLivom v Sočo nastalo veliko- umetno- jezero, iz katerega bi s predorom napeljali -električno centralo od vasi Avše -severno od Goniče.
V gornjem desnem kotu jie akumulacijsko j-ezero reke Idrijce. Sam jez naj bi postavili pri', izlivu rečice Trebuše, ki dovaja svoje vode akumulacijskemu jezeru. -Poleg tega dovajata v to jezero vodo rečici Koritnica in Bača, kakor je to razvidno iz skice zgoraj v sredini.
-Strojnica sama fee podzemna in se nahaja pri vasi Avše na reki Soči. Levo spodaj -j-e vidna Soča in na skrajni levi strani mesto Tolmin.
ta eldktr-arna v drugo, vrsto prioritete. Iz tabele- j-e razvidna tudi -nizka cena elektrarne Re-ručioa. Upoštevati pa moramo, da je ta- elektrarna -najjužnejša in da so transportni stroški te energije ha sever največji, tako, d-a se prednost nizke cene izgradnje izenači z ostalimi elektrarnami-. Poleg izgradnje elektrarn so seveda takoj mislili na transport te energije na sever države, kakor tudi v inozemstvo, s-aj smo že zaradi izvoza te -energije tudi dobili medn-arodho posojilo za izgradnjo teh elektrarn. .
Vse te elektrarne se povezujejo in se bodo povezale med seboj z 220 kV mrežo, počenšii od Peračice nad Ska-derskim jezerom. V smeri- proti Mostarju bo 220 kV mreža sprejela energijo iz Trefoišnjice. V Mostarju se en -krak mreže usmerja proti Zagrebu in Maribora, dragi krak pa- povezuje elektrarni Split in -Senj, -nato- se ta krak o-doepi proti Gorici in Zagrebu. Izvažali bi s krakom proti Gorici v Italijo, a proti- Zagrebu
Glavne značilnosti navedenih central so sledeče;
Zmogljivost v MW Potrebne investicije	180	530'	242	840	90
v milijonih dolarjev Stroški izgradnje po	lil	95*19	42,26	116,20	46,50
invest. kW v dolarjih Stroški gradnje po instai.	68	210	201	130,9	605i
hWh v dolarjih - centih	2,28	4,95	5,27	6,65	16
Iz tabele je raizviden izredno visoki izdatek za kW in kWh		in Maribora v padho Nemčijo-.		Avstrijo	in Za-
pri elektrarni I-drijoa proti ostalim elektrarnam in je razumljivo, da- j-e zaenkrat postavljena
IllfliliillSliPPfši
§11
■Hi
■ *.* *v-sni
J Ji
— -X. :
lili! '11 • v. ‘C?*
,	.--t,	‘
Hidrocentrala Senj je oddaljena- od mej-e 150'km, elektrarna Split 425 km, Trebišnjica 600 km, a Peračica 675 km. Zato se že misli na izgradnjo daljnovoda s 380.000 V, kar je zelo važno, ker -stroški- prenosa ek energije na večje razdalje z nižjimi napetostmi zeta naraščajo.
Problem, ki j-e zelo kritičen, pa so termini izgradnje teh central, ki so se' radi' pomanjkanja delovn-e sile In radi povečanja stroškov delovnih storitev zelo podaljšali in ki so vzrok konstantnem primanjkljaju električne energije v Jugoslaviji, kar posebno čuti naša industrija* katere glavna surovina je ravno električna energija. Ing. G. B.
Hidrocentrala Idrijca
IZPOLNJENA JE DOLGOLETNA ŽELJA
Skoraj bo petdeset let, kar je bil zgrajen v Kidričevem na prostoru sedanjega letnega kopališča kopalni bazen. Tega so prebivalci s krajšimi presledki ves čas uporabljali do konca leta 1958, ko je sanitarna inšpekcija ugotovila, da je kopanje v tem bazenu nezdravo, ker nihče ni skrbel za red in snago v bazenu in okoli njega. Po dograditvi naselja pa so si prebivalci želeli večjega kopališča, saj je za ta kraj edino razvedrilo kopanje v letnem času.
Problem letnega kopališča so obravnavali že več let na vseh zborovanjih, sestankih in sejah društev, družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov, sprejemali' so sklepe, vendar do realizacije ni prišlo.
Šele svet stanovanjske skupnosti, ki je bil izvoljen v lanskem letu, se je resno lotil dela in ko je proučil celotno vprašanje, je sklenil, dia je potrebno
® barvanje bazenov,
® naprava ležalnikov,
# ureditev bifeja in okolja ter dovozne ceste.
Ta deda so v glavnem končana in letno kopališče, ki je tudi lepo ozelenelo, je dobilo popolnoma nove oblike ter ga ni mogoče primerjati s prejšnjim neprimernim in neurejenim kopališčem.
dnevno dajal bife na povečanem restavracijskem prostoru.
Tako urejeno letno kopališče je veljalo skoraj 10 milijonov dinarjev finančnih sredstev ter mnogo dela, ki so ga vložili posamezniki s prostovoljnimi urami ter drugi delovni kolektivi in organizacije s tehničnimi in drugimi' sredstvi. Po oceni strokovnjakov je vrednost objektov na letnem kopališču nad 20 milijonov dinarjev.
Že lanska kopalna sezona, ki se je začela v avgustu, je pokazala, da imajo prebivalci- veliko zanimanja 'za kopališče, saj je bil povprečen obisk nad 200 kopalcev, v lepih dnevih in nedeljah pa tudi nad 300. Tako se
stavljeni rekviziti za zabavo najmlajših.
Ker je bilo letno kopališče zgrajeno predvsem za prebivalce naselja, so se organi stanovanjske skupnosti odločili, da bodo uvedli permanentne vstopnice za vso družino za mesec in za vso sezono. Cena vstopnic bo primerna, tako da se bo vstopnice res lahko poslužila vsaka družina, za ostale pa bodo še naprej veljale dnevne vstopnice, ki pa bodo dražje. Pri stanovanjski skupnosti namreč vedo, da ni- dovolj kopališče -predati namenu, temveč je potrebno zanj tudi skrbeti in ga vzdrževati. Vstopnina bo pokrila le del vseh teh stroškov, ki niso majhni na takem objektu.
S kopališčem je tudi Kidričevo pridobilo del tega, kar imajo druga industrijska središča, že dalj časa, z napeljavo tople vode pa bo to eno izmed redkih termalnih kopališč pri nas.
Kopališče je na primernem mestu, obdano z borovim in smrekovim gozdom, z 'lepimi zelenimi površinami, v. vročih dnevih -pa -tudi z razžarjenimi betonskimi površinami, na katerih je vedno množica kopalcev, prijetno modno-zeleno vodo v bazenih, pestro kopališko zgradbo in dobro okrepčevalnico ter bo privabljalo ne samo štan-ovaioe Kidričevega, temveč tudi prebivalce bližnjih in daljnih krajev.
Za tako urejeno kopališče gre naj-v-eč zasluge predsedniku sveta stanovanjske skupnosti Francu Kranjcu, ki je mnogo svojega prostega časa žrtvoval urejanju letnega kopališča, prav tako pa tudi celotnemu kolektivu TGA, ki je v naj večji’ meri pod-prl -akcijo . stanovanjske-skupnosti in dodelil nad šest milijonov dinarj-ev za kopališče.
Kidričevo je s tem pridobilo lepo -kopališče in rekreacijski center, ki 'ga bodo s .pridom vsi uporabljali, izpolnjena pa j-e dolgoletna želja stanovalcev.
CENE V KOPALIŠČU
Da bo letno kopališče lahko-služilo -svojemu- namenu dalj časa, je svet sita-novanjlske Skupnosti na svoji zadnji seji,- dne H2, 6. 1964, -določil cene vstopnicam za letno kopališče. Pri sprejemanju sklepa je upošteval prizadevnost ih pomoč prebivalstva Kidričevega in zato-določil zanje -ugodnejše cene kakor za druge obiskovalce. Da pa bi prebivalci' Kidričevega lahko izkoristili svojo ugodnost, je svet sklenil, da se uvedejo s 1. julijem t. 1. permanentne vstopnice, ki' bodo veljale en mesec in jih bo mogoče nabaviti- v pisarni tajništva stanovanjske skupnosti od 25. junija do konca meseca za prihodnji mesec.
Cena posameznim vstopnicam pa je naslednja:
I.	Za prebivalce Kidričevega
(M so prispevali h gradnji
letnega kopališča)
1.	Odrasli	50 din.
2.	Otroci do 16	let	20 din
3.	Otroci do 4	leit	prosto
II.	Za ostale obiskovalce
1.	Odrasli	70 din
2.	Otroci do 16	let	40 din
3.	Otroci do 4	let	prosto
HI. Za uporabo omarice 30 din
Celomesečne vstopnice pa bodo s 1. 7. 1964 veljale:
1.	za eno osebo	600	din
2.	za eno osebo —
mladina	500	din
3.	za eno osebo —
otroci od 4 do 12 let 300 din
4.	za dvočlansko
družino	800	din
5.	za tročlansko
družino	1000	din
6.	za 4 in veččlansko
družino	1200	din
S tem bo stanovalcem. Kidričevega, zlasti pa mll-adim kopalcem omogočeno, da stalno uporabljajo svoje kopališče urejeno in 'čisto, kar pa bodo morali vsi kopalci -tudi pri' uporalbi upoštevati.
Vsem kopalcem želimo prijetno kopanje.	MC
Strelsko tekmovanje
za »Prehodni pokal DS TAM« za leto 1964
letno ■ kopališče urediti tako, da ho primemo za prebivalce naselja. Prejšnji bazen naj bi povečati in dogradili otroški bazen, blazino s tekočo vodio-, postavili garderobne in sanitarije ter da bi- celotni prostor uredili.
Delovni kolektiv TGA, občinska skupščina in prebivalci sami so z razumevanjem podprli akcijo stanovanjske sku-pnosti in zagotovili potrebna finančna sredstva za ureditev letnega kopališča v višini nad pet milijonov dinarjev; za toliko je bi-1 izdelan prvotni1 predračun.
Pri izvajanju del . pa so ugotovili, da je potrebno nekatere stvari -dopolniti oziroma spremeniti, kar je povečalo prvotno predvidena sredstva- po predračunu.
BAZENI POBARVANI, UREJEN BIFE, OKOLJE...
Letno kopališče je bilo predano namenu 4. avgusta lani, vendar vsa dela niso bila dokončana. Zato so se letos dela nadaljevala, ker je delovni kolektiv TGA, ki mu je bilo predloženo celotno poročilo, odobril namenska sredstva za dokončanje vseh del. S temi sredstvi so bila opravljena še naslednja dela:
® pleskanje zgradbe in mizarskih izdelkov,
® napeljava kabelskega priključka in razsvetljave na kopališču,
Tu so se nekoč kopali naši otroci
NAPELJALI BODO TOPLO VODO
Stanovanjska skupnost želi v naslednji etapi napeljati toplo vodo, ki sedaj neizkoriščena odteka v kanale. Z napeljavo tople vode v .bazene se bo podaljšala kopalna sezona do sredine oktobra, začela pa se bo lahko že v mesecu aprilu. S tem bo delovnemu človeku omogočeno, da daljši letni čas uporablja za kopanje na prostem, posebej pa bo veliko število obiskovalcev ob sobotah in nedeljah, ko bodo tu lahko izkoristiti svoj prosti dan.
Kopališče je preskrbljeno tudi s hladnimi pijačami in sladoledom ter prigrizki, ki' jih bo
je že v 20 kopalnih dnevih kopalo nad 4000 kopalcev ali vsak prebivalec naselja dva- do trikrat. Največ obiskujejo kopališče -mladina in otroci, zaposleni pa v popoldanskem času.
PLAVALNI TEČAJI
-Stanovanjska skupnost namerava letos skupaj z društvi organizirati plavalne in druge tečaje, saj vemo, da je plavanje potrebno vsakemu in da se- te veščine nuora vsakdo naučiti, v mladosti. Tečaji bodo pod strokovnim vodstvom in se jih bo lahikoi udeležil vsak, ki- se b-o hotel naučiti plavanja. Na'letnem .kopališču pa bodo urejene tudi druge športne naprave in po-
Strelska- družina TAM je v nedeljo, dne 31. maja 1964, organizirala strelsko- tekmovanje z malokalibrsko- puško za pokal podjetja za leto 1964.
To ■ tradicionalno tekmovanje pripravljajo v počastitev volitev organov delavskega- upravljanja, tekmujejo pa vsakokrat pred volitvami v organe delavskega' upravljanja.
'Pravico do-nastopa na tekmovanju ima vsaka sindikalna podružnica, venidar morajo biti nastopajoči člani podružnice, za katero nastopajo.
Za razliko od prejšnjih tekmovanj, kjer so nastopale 10-članske ekipe z zračno puško, so letos streljali’ z malokalibrsko puško v trostavu po des-et strelov v vsakem- stavu. Ekipa, ki doseže -najboljši rezultat, prejme lep prehodni pokal, pet najboljših -ekip pa prejme diplome.
Na -strelišču v Melju se je zbralo tisto nedeljo kar -enajst -sindikalnih ekip, med njimi tudi naša. Največ možnosti za -najboljše mesto so že v začetku tekmovanja imeli prireditelji, saj so imeli sestavljeno ekipo iz najboljšdh strelcev v okraju, nekateri med -njimi pa so že nastopali tudi na državnem prvenstvu, tako da . nismo bili niti malo presenečeni, ko so olbj-aviti rezultate in je ta ekipa bila najboljša.
Kljub temu, da smo -kot ekipa dosegli bar dober rezultat, smo se uvrstiti šele na peto mesto, ker iso bile iskoraj vse ekipe razen ekipe TAM, približno enako močne ter bi se -lahko z malo sreče uvrstile -tudi- na drugo mesto. Šli smo pa- tudi na to
tekmovanje -nekoliko' oslabljeni, ker sta- naša 'dva, lahko rečemo najboljša strelca, odpotovala na strokovno ekskurzijo.
Po končanem tekmovanju so prireditelji povabili tekmovalce na kosilo, kjer so objaviti rezultate. 'Ekipa TAIM je prejela prehodni pokal že tretjič, pet najboljših ekip, mied njimi tudi naša, pa je prejelo lepe diplome, pet najboljših posameznikov pa praktična darila.
Ekipa, ki osvoji prehodni pokal trikrat -zapovrstjo ati pa petkrat v presledkih, ga prejme v trajno last. Od štirih tekmovanj, ' kolikor jih je do sedaj bilo, so osvdjile pokal naslednje ekipe:
Leta 1958 -ekipa sindikalne podružnice TAM, leta I960 ekipa sindikalne podružnice. TGA, leta 1962 ekipa sindikalne po-'družnioe TAM in leta 1964 ekipa isindikalne podružnice TAM..
Š. L.
ŠTEDILNIK SE SAM CISTI Električni štedilnik, katerega pečica se sama čisti, je dalia na. tržišče firma General Electric v ZDA. Po uporabi pečice se stikalo preklopi na »clean«, po naše '»čisti«. Po 2 — 3 urah se vsi mastni deli, kakor itud-i ostanki' testa in1 prikuh spremene v svetel pepel, ki se odstrani s suho krpo.
ODPORNA ŽICA Žico za tuljave elefctre motorjev in ostalih aparatov, bi1 vzdrži 540® C in je elastična, so izdelati v Angliji na bazi glinice.
V novem letnem kopališču — Foto: P. Gegič
Zdravstveno varstvo
na območju Zdravstvenega doma Kidričevo
Varovati zdravje delovnega človeka, delavca v tovarni1, na polju, zdraviti ga, pomagati, mu in svetovati, to je del velike skrbi naše družbe do človeka. Več različnih delovnih pogojev, različnih del, povsod pa le eno — zdravje. Zdravi lahko delamo, ustvarjamo, sprejemamo' in vračamo. Da bi lahko delal in po delu sprejemal in užival sadove ustvarjanja, je delovnemu človeku potrebno zdravje in nekdo, ki mu ga tudi varuje.
' Zdraviti, varovati' zdravje — s tem naročilom je bil tudi v našem naselju v Kidričevem leta 1956 ustanovljen zdravstveni dom z osnovnimi enotami za potrebe splosne zdravstvene službe. Že pred ustanovitvijo zdravstvenega doma je obstajala zdravstvena postaja in je bilo tako že med graditvijo. tovarne delovnemu človeku zagotovljeno zdravstveno varstvo.
Vlzporedno z razvojem dela in razširitvijo tovarne afamindlja Kidričevo ter spremembo v strukturi prebivalstva v korist zaposlenih in s tem bazširitvijo zdravstvenega zavarovanja na vse večji del prebivalstva, se je na področju naselja, Kidričevo in okolišnih vasi pokazala nujna potreba po više organiziranem zdravstvenem zavodu.
1,500.000	dinarjev za nabavo medicinskih aparatov, ki pa jih zavod še ni mogel nabaviti, ker jih zdaj nii v prodaji.
Zatvod ima trenutno naslednje zdravstvene, strokovne enote in službe za nudenje osnovne in specialne zdravstvene pomoči:
obratno ambulanto, splošno ambulanto, šolsko ambulanto, bolniški oddelek, diagnostični laboratorij, dispanzer za otroke, tri otroške posvetovalnice (Kidričevo, Lovrenc, Ckkovci), dispanzer za žene s posvetovalnico za noseče žene, depo za1 zdravila ter štiri specialistične ordinacije: ginekološko ambulanto, pediatrično ambulanto, internistično specialistično ambulanto ter rentgenski- oddelek.
Delovna zmogljivost enot trenutno še zadostuje potrebam, a se pri nekaterih pojavlja čedalje večja preobremenjenost, posebno v zobni .ambulanti (na enega dentista do 13,000 prebivalcev!), v dispanzerju za žene, kjer je vzrok, da prihaja specialist ginekolog le enkrat tedensko; zaradi pomanjkanja teh specialistov sedanjega,položaja. še za zdaj ni mogoče spremeniti'.,
POTREBEN ŠE EN ZDRAVNIK
Za dobro .delo pa je zavodu potreben tudi dober strokovni kader in zadostno število tega. Zavod zaposluje sedaj 27 oseb, od tega, dva zdravnika, enega dentista, štiri, medicinske sestre (v mesecu juliju pride še ena), šest bolničarjev, en medicinski laborant, dve babici, en zdravstveni administrator, en zobo-tehnik, ena zobna instrumen-tarfca, ostali zaposleni, kader je upravni, tehnični in pomožni. Honorarno pa zaposluje .štiri zdravnike specialiste. Zavod si pridobiva potrebni strokovni kader s štipendiranjem, tako da j,e zadostno število kadra glade ria srednjo in nižjo strokovno izobrazbo. Kot j,e že omenjeno, pa se kaže nujna potreba po pridobitvi, še enega zdravnika in dentista.
Družbeno upravljanje v zavodu je pognalo v letih obstoja že močne korenine. Z novimi določili statuta, ki je bdi' že sprejet na zboru'delovne skupnosti, pa vsi člani delovne skupnosti zavoda uresničujejo upravljanje neposredno na zboru- delovne skupnosti, zaradi manjšega števila zaposlenih pa delovna skupnost opravlja zadeve iz pristojnosti' sveta zavoda. Organa upravljanja sta tudi upravni odbor in direktor.
Zaradi večje povezanosti med zavodom in ostalimi družbeno političnimi organizacijami iri zavodi ter za boljšo poznavanje dela zavoda je s statutom določeno; da pri upravljanju zavoda sodelujejo tudi predstavniki javnosti ('predstavnik TGA, predstavnik zavoda za socialno zavarovanje, predstavnik krajevne skupnosti1.,, Kidričevo in ustanovitelj zavoda). Kot politična organizacija! kolektiva ima pomembno vlogo tudi sindikalna podružnica, vsi. zaposleni so člani sindikata.. Sindikalna .podružnica samostojno spremlja
Nov gasilski avto
Ko so po osvoboditvi pričeli prva dela pri izgradnji naše tovarne in postavljali lesene montažne barake za stanovanja delavcev gradbenega 'podjetja »Gradis«, se je zbrala skupina delavcev z nalogo, da organizira požarno varnost nad že zgrajenimi objekti.
ZDRAVSTVENI DOM ZA OBMOČJE 19 VASI
Zdravstveno varstvo, ki ga izvaja zdravstveni dom Kidričevo, obsega področje 19 vasi ter naselje Kidričevo in je od ustanovitve po obsegu ostalo enako. Dokajšnja razlika pa je v gibanju prebivalcev. Tako je bilo ob ustanovitvi zavoda na tem območju 8000 prebivalcev, v letu 1963 pa že okrog 13.000.
Po statističnih podatkih je vzrok povečanja prebivalcev v priseljevanju. Manj pa: vplivajo na prirast prebivalcev rojstva, ker je število rojstev na leto v primerjavi s prejšnjimi leti celo nekoliko padlo (letno do 200 porodov).
Potrebno zdravstveno oskrbo, ambulantno kurativno in preventivno izvaja zdravstveni dom s svojimi strokovnimi zdravstvenimi enotami — oddelki.
Ob ustanovitvi je zdravstveni, dom' imel le šest strokovnih organizacijskih enot, te so bile:
Splošna ambulanta, zobna ambulanta, bolniški, oddelek, posvetovalnica za otroke, posvetovalnica za noseče žene ter babiška služba). Obratna ambulanta pa je bila y„ pristojnosti tovarne aluminija Kidričevo in je zdravstveni dam opravljal v tovarniški ambulanti samo kurativno službo s Svojim zdravnikom.
TOVARNA JE POMAGALA KUPITI APARATE IN MEDICINSKO OPREMO
Postopno v teku razvoju in ob potrebah za boljšo organizacijo ' zdravstvene službe je zdravstveni dom uvajal nove strokovne enote in specialistične ordinacije ter usmerjal svoje delo še na druge zdravstvene dejavnosti. Z razvojem in uvedbo drugih dejavnosti zdravstvene službe pa so bila potrebna tudi večja finančna sredstva za nabavo raznih aparatov im ostale medicinske opreme.
Ker sam zavod teh sredstev ni imel dovolj na razpolago, je edino ob razumevanju in znatni finančni pomoči tovarne aluminija Kidričevo lahko uresni-. čil uvedbo novih enot, tako ima zavod najsodobnejšo medicinsko opremo za diagnostično laboratorijsko in terapevtsko obdelavo bolnikov. Odobrenih pa ima «d kolektiva tovarne glinice m im. 'aluminija! 'Kidričevo še
Za splošno izboljšanje zdravstvenega varstva in za še boljša ureditev zdravstvene službe na področju zavoda bi' bil nujno potreben še en zdravnik splošiie prakse, ker je preobremenjenost sedaj 'zaposlenih dveh, zdravnikov prevelika, saj pride na enega zdravnika do. 6500 prebivalcev, kar je v primerjavi, z republiškim povprečjem — en zdravnik na .600 prebivalcev — .veliko preveč.
Druge zavodove' dejavnosti raizen ž.e omenjenih pa so naslednje: babiška služba», (dve babici), patronažna služba (opravlja jo, medicinska sestra), periodični pregledi' delavcev v obratni- ambulanti, periodični' pregledi vseh zaposlenih v živilski stroki, sistematski pregledi šolskih otrok (štiri šole) ter še druga občasna dela, kot je zaščitno cepljenje otrok, pregledi športnikov, pregledi mladine ter strokovni nadzor v otroških jaslih.
Strokovno delo opravlja zavod po letnem delovnem načrtu, ki je sestavljen ' s sodelovanjem vseh strokovnih organizacijskih enot v okviru skupnega letnega načrta zdravstvene, službe občine Ptuj oziroma zdravstvenega centra Ptuj ter ostalih družbenih iri j : političnih organizacij. Delo zavoda pa še odvija tudi po sedemletnem perspektivnem plamu. Naloge dm dello, predviđeno s planom, zavod dosega, posamezni oddelki pa, svoje naloge tudi presegajo', kar je razvidno iz podatkov im analiz do sedaj opravljanih del.
ZAVOD USTVARJA DOHODKE PO STORITVAH
Zavod si samostojno pridobiva sredstva, potrebna za izvršitev .planiranih del to nalog. Iz prejšnje pavšalne proračunske metode, uporabljene za plačevanje izvršenih del zavodu, je prešel letos na formiranje dohodka po storitvah. Prejšnji način pavšalnega plačevanja je preživel to j.e destimulativen za kolektiv zdravstvenega . doma. Prizadevnost delavca bo tako dosti boljša, ker lahko- vsak sam neposredno odloča to ugotavlja poslovni uspeh delovnega mesta, delavne organizacijske enote in zavoda kot celote. Ostala finančna sredstva pa si zavod .pridobiva še z dotacijami 'za izvršitev določenih del programa to z drugimi dohodki'.
Že leta 1947 smo ,ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, ki j.e. imelo-shrambo za orodje v leseni baraki na gradbišču. Orodje, ki smo ga uporabljali za vaje in gašenje, požarov, je bila .zapuščina okupatorja ter je bilo staro to izrabljeno, vendar nam je dobro služilo.
Po'dograditvi upravnega poslopja smo se preselili v sedanje ' prostore in se registrirali pri vseh gasilskih forumih kot. industrijsko gasilsko 'društvo Tovarne glinice' to' aluminija. »Boris Kidrič«, 'Kidričevo. Pod-
jetje je ustanovilo' dežurno, gasilsko službo, ki je dolžna predvsem skrbeti za požarno preventive1 v tovarni in ki pri društvu predstavlja komandni kader naše operativne . enote. Ker smo za gašenje in vaje imeli stari motorni brizgalni,,, je podjetje na prošnjo društva kupilo leta 1960 i'z uvoza, najmodernejšo motorno brizgalno. S to pridobitvijo- se je moč in sposobnost naše operativne enote povečala, ker so se maši strojniki lahko zanesli na novi stroj. Prevoze gasilcev na 'požare je uprava podjetja uredila tako, da je v prostem čaisu ma. razpolago v našito, prostorih tovorni' avtomobil.
Naj večja željia vseh nas gasilcev je, da bi,tovorni avtomobil zamenjal1 avtomobil, ki bi služil le v gasilske namene. Ta davna, večna želja se ham bo v
bližnji 'bodočnosti uresničila. Na prošnjo društva je namreč cen-, tràini delavski svet na svoji seji dne 6. aprila tega leta sprejel sklep, da se imbavi primeren sodobni gasilski avtomobil. Na podlagi tega sklepa je komercialni sektor sklenil pogodbo, za nabavo gasilskega voza TÀM 4500 • G. Največje veselje nas vseh pa bo takrat* ko bo tsodob-no Tamovo vozilo zamenjalo stari,, dobri FAP. Za pravilno razumevanje naših predlogov to. za njihovo uresničitev -smo se dolžni zahvaliti organom delav-
skega samoupravljanja in vodstvu podjetja,.
V naše društvo- je včlanjenih 36 članov nalšega kolektiva. Dvakrat mesečno vadijo z orodjem za gašenje to reševanje. Naš cilj '.je,'da so naši' člani1 strokovno' dobro pripravljeni in seznanjeni z nalogami in dolžnostmi, ki jih ima vsak gasilec ob znaku na pomoč. .Gasilec je pripravljen podnevi to ponoči in ne glede na vremenske prilike na; klic sirene pohiteti v orodjarno, od tam pa na kraj, kjer. je pomoč potrebna. Naš Cilj je-v prvi vrsti varovanje naše tovarne pred elementarnimi nesrečami. Pomagamo pa tudi' pri gašenju požarov v bližnji okolici, in to na poziv organov tajništva za notranje zadeve.
Dne 12. maja je društvo organiziralo velike gasilske vaje
to ocenjuje ‘materialne, družbene in idejne procese v kolektivu, medsebojne odnose ter rešuje nastale konflikte v smislu naprednih družbeno političnih rešitev.
Z rešitvijo trenutnih problemov glede na personalna, ekonomska in finančna vprašanja se bo lahko zavod veliko bolj ■posvetil strokovni problematiki gLede na boljšo kvaliteto dela in usmerjal svoje delo v bolj načrtno preventivno delo. Res da se uspeh preventivnega dela teže prikaže, je pa viden v nekaj letih v znižam obolevnosti, z manj nesrečami pri delu, z manjšo umrljivostjo ter večjo storilnostjo gospodarskih organizacij. Tudi v sedemletnem planu je zavod dal prvo mesto preventivni službi.
Velika spodbuda za bodoče delo to razvoj zavodove dejavnosti je spoznanje, da zavod pri svojem delu ni sam, da mu družba pomaga to daje priznanje, kar ,je največ j a nagrada za vloženi trud.
M. B., glavna medic, sestra
v naši tovarni' s sodelovanjem industrijskega gasilskega društva »Impol« iz Slovenske Bistrice, gasilskega društva Ptuj in gasilskega društva Majšperk'. Namen vaje je bilj ugotoviti, v kakšnem času nam prihitijo na pomoč ob nesreči druge gasilske enote. Vaje so' bile lepo zamišljene, saj je na improviziranem požaru (staro skladišče to bencinsko skladišče sodelovalo 65 aktivnih gasilcev in voda je brizgala iz 17 navadnih »univerza!« in .»komet« ročnikov.
Veliko ..gasilsko akcijo so si ogledali direktor tovarne inž. Franjo Grünfeld, več vodilnih uslužbencev, predsednik centralnega delavskega sveta Simon Pešec, predsednik upravnega odbora Viktor Prelog, sekretar in poveljnik občinske gasilske zveze Ptuj in več članov našega kolektiva. Po končani vaji je poveljnik našega društva Andrej Toplek predal raport direktor j u tovarne ter je s .tem bila vaja zaključena.
Upravni odbor društva vabi mlade člane našega kolektiva,, da se vključijo v naše vrste, da bomo čim . številnejši in da bomo, teže čuvali to* kar nam je Skupnost zaupala.
NA POMOČ!
MM
Gledali bomo mednarodno tekmo
Za 4. julij, dan Borca, je upravni odbor NK Aluminij organiziral mednarodno nogometno tekmo v Kidričevem. V goste je povabil enajsto,rico Prinzendorf iz Dunaja, katero moštvo igra v dunajski II. ligi. Na ta način želimio izpopolniti športni program, katerega organizator je AMD iz Kidričevega, z druge strani pa želimo navezati športne odnose s klubi izven naših meja. Računamo, da je moštvo Aluminija tehnično toliko napredovalo, da si je nabralo dovolj izkušenj in borbenosti v SNL, da bo dostojno in športno zastopalo naš kolektiv 4. julija v Kidričevem in 16. avgusta v povratni tekmi na Dunaju.
Ta tekma, kakor tudi povratna na Dunaju, bi naj bila kot nagrada igralcem I. moštva, ki so ognjeni krst kot novinec v SNL zadovoljivo prestali.
Za člane ZB iz Kidričevega bo za njihov praznik vstop brezplačen.	L. F.
Poveljnik gasilske čete raportira tovarišu direktorju
Oblika dela elanov sindikata v pododborih in podružnicah
Z decentralizacijo organov upravljanja je izvedena decentralizacija tudi v sindikatu. To pomeni, da si tudi v sindikatu prizadevamo, da bi se v najširše družb eno-politično delo vključil sleherni delovni tovariš našega kolektiva.
Zato je važno, komu posredujejo člani kolektiva svoje težnje, predloge in mnenja. Vsekakor ni potrebno, da iščejo člani kolektiva, ki v svoji enoti nimajo svojih decentraliziranih organov družbeno-politič-nih organizacij (tak primer je v DE uslužnostnih obratov, ki imajo sindikalno podružnico, nimajo pa sindikalnih pododborov) podpore za svoje težnje pri centralnih organih upravljanja, preden ne bi razpravljali o njih v svoji sindikalni podružnici in svetu DE.
Rad bi opisal značilen primer, pri katerem so se člani kolektiva obrnili zaradi svoje zadeve na tovarniški odbor sindikalne podružnice namesto da bi na zahtevo ene tretjine članov sindikalne podružnice ter-
jali sindikalni sestanek in na njem razpravljali o določenem problemu s člani proizvodne enote.
Šlo je za primer skladiščne službe v zvezi s priznanjem nagrade za njihov delež pri izvršitvi rekonstrukcije. Nedvomno je ta enota vložila veliko naporov in truda pri razkladanju in transportiranju strojev, strojnih naprav in druge mehanizacije. S pravilnim ravnanjem sprejetega materiala, ki nas je veljal težke devize, si gotovo zaslužijo priznanje celotnega kolektiva.
Po reorganizaciji sindikalnega dela je mogoče postavljati določene zahteve in pravice prek sindikalne podružnice, saj je ta kot celota pristojna za predlog in sklep vsega članstva, zastopati določena načela in zahteve pri uveljavitvi demokratičnih načel pri organih upravljanja.
Tu ne gre za morebitno dušenje mnenja ožjega kroga članstva našega sindikata, vendar se moramo zavedati naših
pravic in dolžnosti pri zahtevah in pri tem, kje in kdo jih zastopa kot celoto na določenih forumih.
Nočem in ne morem zanikati, da takšna oblika, kot so jo ubrali prej omenjeni člani skladiščne službe, ni vredna pohvale in ni koristna za reševanje določenih problemov v ožjem področju v delovni enoti. Prav pa bi bilo, da bi se člani te ožje proizvodne enote spoprijeli v svojem delokrogu tudi z drugimi delovnimi nalogami, ki so prav tako bistveno važne za nadaljnji razvoj in normalno poslovanje celotnega kolektiva.
Svojih konstruktivnih predlogov in želja ti člani ne bodo mogli uresničiti, če ne bodo dobili podpore vsega članstva v proračunski enoti. Zaradi tega menim, da so koristni taki sestanki, predlogi in zahteve, vendar naj jih člani sindikata rešujejo v okviru svojih sindikalnih podružnic, nikakor pa ne v manjših skupinah, ker bodo sicer s svojimi predlogi, če bodo sami skušali določene zadeve
urejevati mimo svojih sindikalnih organizacij ■ in organov upravljanja v delovni • enoti, ostali brez širše podpore. Jasno je, da njihov predlog, ne bo upoštevan v taki meri, kot bi bil, če bi ga podprla sindikalna organizacija in organi upravljanja na področju delovne enote.
Primer nam zgovorno pove, da člani sindikata pozorno spremljajo dogajanja v našem kolektivu, razvoj delavskega upravljanja in se kot glavni nosilec razvoja delavskega upravljanja aktivno vključujejo v reševanje perečih problemov. Ob tem primeru bi lahko polemizirali o mnogih rečeh, vendar gre za to, da bi izpodbudili vse člane v našem kolektivu, da bi še bolj kot doslej sodelovali pri reševanju proizvodnih in delovnih nalog na svojem področju, s ciljem, da bi dosegli še večjo demokratizacijo pri odločanju in upravljanju.
Morda bo ta primer pokazal pravo obliko sindikalnega dela tudi v drugih manjših ali večjih proizvodnih enotah, kjer je čutiti, da manjka več pobude ter določenih organizacijskih oblik
dela pri reševanju problemov v ožji delovni okolici, za katere pa sindikalni odbor včasih nima pravega posluha.
Prav bi bilo, da bi se člani sindikata posluževali takih oblik: dogovorijo naj se za določene predloge, ki so jih seveda temeljito predebatirali, potem pa jih zastopajo na sestankih svojih podružnic. Nikakor pa ne gre, da bi s takšnimi predlogi šli mimo svoje podružnice iskat podporo k tistim članom, ki niso temeljito seznanjeni z njihovimi problemi in predlogi. Kajti takšna oblika je že vnaprej obsojena na neuspeh, ker centralni organi ne morejo poznati tako temeljito določenih problemov v delovni enoti, kot sindikalna podružnica in svet delovne enote.
Menim, da je oblika reševanja problemov in delovnih nalog, kakršne so se poslužili člani v centralnem skladišču, pravilna, vendar je gotovo njihov organ, ki lahko najbolj poklicano zastopa njihove težnje in predloge v drugih organih, le sindikalna podružnica proračunske enote.
P. G.

Čolnar
Peter Gegič
Fotoamaterska razstava v Kidričevem
Foto-kino amaterski klub Kidričevo je letos že tretjič zapovrstjo organiziral foto amatersko razstavo čmo-belih fotografij, tokrat v počastitev dneva mladosti. Razstava je bila internega značaja, to pomeni, da so na njej sodelovali s svojimi deli samo člani foto kluba Kidričevo.
Upravni odbor, ki je organiziral razstavo, je razpisal za tri najboljša dela diplome, za naslednja tri pa pohvale in tri diplome za kolekcije.
Žirija v sestavu inž. Staneta Tonejca, Albina TtomSeta in Stanka Kosija je 22. maja pregledala slike in jih ocenila. Takoj po ocenitvi) slik je bila razstava odprta. Razstavljenih je bilo 41 del, ki' so bila ocenjena, zraven tega pa je bilo razstavljenih še 10 slik izven konkurence.
Prvo mesto je dobila slika »čolnar« — avtor Peter Gegič, drugo mesto slika z naslovom »Redukcija« — avtor Vlado Šerc, tretje mesto je imel tudi Peter Gegič za sliko »Se malo«. — Pohvale so dobili: ing. Marjan Hudina za sliko »Razstavišče«, Bogo Hmelina mlajši za sliko »Počitek« itti Vlado Sere za sliko »Prehod«. Za kolekcijo slik je dobil prvo mesto ing. Marjan Hudina, drugo mesto Vlado Sere in tretje mesto Pieter Gegič.
Prisluhnili smo mnenju žirije, ki je izjavila, da so vse razstavljene slike približno enake in
da se je bilo zelo težko odločiti za najboljše delo.
Na vsakoletnem občnem zboru foto kluba je največ razprave o razstavi. Člani foto kluba se s sodelovanjem na razstavi izpopolnjujejo in dobivajo s tem smisel za fotografijo. Znano je, da je zelo lahko posneti in izdelati vsakdanji motiv ali pa družinski' spominček, vendar takšne slike nimajo umetniške vrednosti in jih zaradi tega ne zasledimo na razstavah. -
Po Otvoritvi razstave — 2S. maja je imel foto klub tudi svoj redni letni občni zbor. Po poročilu upravnega odbora o delu in poslovanju kluba je občni zbor izglasoval razrešnico staremu odboru in izvolil-novega. Za predsednika je bil izvoljen Ivo Ozimek, blagajnika Franjo Lesjak, tajnika Anton Kozoderc, gospodarja Vlado Sere in za člana odbora Franc Emeršič. V nadzorni Odbor pa so bili izvoljeni Aleksander Blaž, Danilo Mihelič in Peter Gegič.
Občni zbor je sklenil, da bo ob koncu letošnjega leta organizirana še ena razstava črno belih fotografij. Da bi1 lahko
člani sproti pripravljali dela, ki bi bila primerna za razstavo, je bila imenovana posebna komisija, ki bo pregledovala izdelane slike na manjšem formatu in svetovala članom kluba, naj jih izdelajo v veMIkosfi, primerni za razstavo, seveda če bodo slike primerne	K.-n.
Otol pZCLZVllk
Sobota je prav takšna kot vse ostale, pa vendar drugačna. Pred šolo se zbirajo dečki in deklice. Že teden prej nam je tovarišica učiteljica povedala, da bomo tekmovali in tako počastili Dan mladosti.
Krenili smo na stadion. Začeli smo tekmovanje. V teku smo tekmovali po razredih. Zmagovalci so bili naslednji: v 1. razredu Jožek Štumber-ger, v 2. razredu Miran Fric, v
3.	razredu Štefan Hanžekovič, v 4. razredu Drago Horvat in v 5. razredu Rado šoštar. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje v vrečah. Zmagal je učenec Vlado Vajdič. Veliko spretnosti je zahtevalo tekmovanje na hodal-kah. Zmagal je učenec Tine Lesjak. Polževe dirke s kolesi
Štafeta mladosti
14.	maja je skozi našo občino tekla okrajna štafeta mladosti. Pripravili smo ji dostojen sprejem in jo spremljali. Štafeto smo pričakali pri Veliki Nedelji ter jo spremljali do Starš, to je od meje ormoške občine do meje tezenske občine.
V	vseh večjih krajih so štafeti pripravili lep sprejem. Najlepši pa je bil sprejem v središču občine — v Ptuju. Spremstvo sta organizirali skupno obe avto-moio društvi v občini. Lepo je bilo videti kolono 19 avtomobilov, katerim so na čelu vozili trije motoristi. Tudi naša tovarna je dala za spremstvo en avto, tako da je naš kolektiv s skupno 12 avtomobili in motorjem dostojno proslavil ta častni dogodek.
AMD Kidričevo je v svoja vozila povabilo 25 pionirjev, ki obiskujejo prometno-vzgojni krožek pri AMD.
Na motorjih so kot spremstvo sedeli pionirji-prametniki v uniformah in z zastavami, ki so ponosno plapolale v vetru. Poleg okrajne Štafete, ki letos ni potovala skozi Kidričevo, je od Lovrenca proti Hajdini potovala lokalna štafeta, katero je naš kolektiv pozdravil pred upravnim poslopjem.
Kljub zelo lepemu in pestremu spremstvu pa še zdaleč nismo storili tistega, kar bi za naš kolektiv bilo primemo. Prav lepo bi bilo, bo bi se v kolono spremstva vključili tudi mopedisti, katerih pri nas ne manjka. Mladina pa bi lahko organizirala ekipo kolesarjev.
V	prihodnjem letu se potrudimo, da bo praznik mladosti še
lepši in udeležba še masovnejša.	-čk-
Spremstvo štafete se zbira v Ptuju, da bo prevzelo štafetno palico od ormoških mladincev
so potekale najdalje. Pionirji so morali biti izredno spretni. V tej disciplini je zmagal učenec Edo Šimenko. Med dvema ognjema je četrti razred zasluženo premagal petega. V četrtem sta najboljše igrala Ivan Kokot in Franc Štumberger, v petem pa Ivan Štumberger. Po tekmovanju smo pionirji veseli odšli domov.
Popoldne smo se v šolski avli ponovno zbrali. Nastopali so učenci vseh razredov. Proslavo so si ogledali tudi nekateri starši. Pričakovali smo jih več. Po proslavi smo pred šolo zane-
tili kres. Ves čas je pel pevski zbor četrtega razreda, ki so se mu kmalu pridružili vsi učenci. Ob spremljavi harmonike pa smo zaplesali kolo.
V ponedeljek, 25. maja, smo se zbrali pri šolskem televizorju in spremljali svečano predajo štafetne palice tovarišu Titu na stadionu JLA v Beogradu.
Tako smo letošnji praznik mladosti praznovali pionirji osnovne šole Kidričevo.
Riko Babnik, osnovna šola Kidričevo_
Službena pot v sorodno tovarno v Franciji
(Nadaljevanje)
Zraven do sedaj naštetih .obratov in staivb imajo še prostore za .pomožne obrate, kot so laboratorij, strojna delavnica z raznimi prizidki, finomehanična delavnica,, glavno skladišče, pomožno skladišče .in uprava.
Zigradba laboratorija je 'približno dvakrat večja od našega in zaposluje 30' do 40 ljudi. Fi-nomehaničnia delavnica -je v novi zgradbi, ki ije bila zgrajena pred leti. Prostorov in opreme si v 'laboratoriju in finomeha-nični 'delavnici zaradi pomanjkanja časa nismo mogli v celoti ogledati. Strajna delavnica ima pod svojo streho še elektrikar-7 je. V sami' delavnici, imajo malo strojev, ker jim primanjkuje prostora in 'ljudi s pokliči za kovinsko stroko. Zelo dbbro so opremljeni z ročnim in prenosnim orodjem. Delavnica opravlja večinoma eksperimentalna dela in popravlja stroje ha. ta način, da vstavlja nove originalne dele. Popravilo ventilov in 'drugih strojev opravljajo razna podjetja iz Marseillesa.
VELIKO
GLAVNO SKLADIŠČE
Glavno skladišče je prostor-ninsko vsaj trikrat večje od našega, stavba z opremo pa je zelo moderno urejena. Ker sem si posebej podrobno ogledal police skladišča, sem ugotovil, da imajo najmanj vrednosti ene tovarne . rezervnegä: materiala in strojnih delov. S to vrednostjo pa upravljajo le trije ljudje in to šel skladišča ter dva referenta, eden zaisprejem, drugi za izdajo. Za izdajo materiala imajo nakaznico v obliki bloka za ki-nokarte,. ki, se razdeli na tri dele in je -šifra že napisana.
Pomožno. skladišče je na prostem. Tu leži’ vse od avtoklavov, rotacijske peči, reduktorjev, črpalk, jermenic, aobčeni-kov do Vijaka, kar je -pač še mogoče kje uporabiti.
Upravna zgradba je na sredini tovarne ob cesti. Tudi na tej se vidijo sledovi' dozidave in modernizacije, vendar je pritlikavec napram naiš-i . upravni zgradbi.
Zanimivost, ki še je prej nikoli. nisem videl, je ta, da. je tovarniški dimnik, ki je visok 60 do 70 metrov, grajen iz lepo oblikovanega naravnega kamna.
Z vsem do sedaj navedenim sem le bežno prikazal videz tovarne, ki se od naše- razlikuje v dveh bistvenih stvareh, t. j. mnogo večji .proizvodnji in mnogo manjši prostornini
ORGANIZACIJA PODJETJA
Ker je organizacija podjetja in zaslužek delavcev, ki v njej deläjo, zanimiv del pogleda v tujino, saj tu obenem primerjamo standard delavca in njegovega življenja, bom tudi tukaj poizkušal povedati moja zapažanja.
Na prvi strani siem povedal, da ima tovarna zaposlenih okoli 700 iljiudi. Od tega so razdeljeni po obratih in službah približno tako: nekaj, nad 100 ljudi drila v študijskem biroju, 107 jih ima strojni' in elektro obrat skupaj, uprava, s. komercialo, knjigo-
vodstvom, skladiščem, vratarji in HTZ vodstvom jih ima cea 65, laboratorij jih ima od 30 do 40, kotlarna š kompresoristi in omehčevainico vode-jih ima 3.2. Zraven tega še imajo mehanično delavnico s šoferji za luksuzni ria' tovorni transport, šivanje vreč, nakladanje glinice in odprema vagonov.
Pravih podatkov nismo mogli dobiti od finomehani-čne delavnice in vzdrževanja, ki je priključeno k obratu glinice. Te vzdrževalce smo nekajkrat prešteli in smo ugotovili, da jih je okrog 30, vendar to niso pravi vzdrževalniki, temveč neki vskakači, ki gredo po potrebi tudi v izmene. To pa vsfed tega, ker njihovi delavci porabijo1 dopust v glavriem od maja do oktobra, razen nekaj .tistih, ki se ukvarjajo e -zimskim športom. Ta remontna skupina čisti grelne oevi avtoklavov, razstavlja izmenj-avalce toplote in vskoči na pomoč, povsod tam, kjer je s amo po -en proizvodnih in si gotovega dela ne more sam urediti. Ker, mi je g. Rolen, številč-
no napisal grupe,, ki jih ima vzdrževanje, nisem mogel verjeti. kako1 lahko poterti vse delo poteka. Zato je naštel dela, ki jih opravlja vzdrževanje, in dela, ki ga opravljajo proiizvod-niki. Vzdrževanje dela, samo kvalificirana kovinarska dela in jim še preostane toliko časa, da si izdelujejo kompletne nove Kelly filtre. Izdelali so si nove vpar.il-nike in -opravljajo razna eksperimentalna dela. Tu je največ angažirana cevovodarska skupina. Vsa tesnenja cevovodov, zamenjava manjših ventilov, zamenjava jermenov, čiščenje cevovodov, zamenjava mrež na Imperlai filtrih itd1, opravljajo proizvodniki sami. Tukaj tudi nimaljo dežurnega remonta ponoči in med časom tederiskega počitka v tovarni, temveč doma. Doma dežura skupaj v prostem času od vseh potrebnih .poklicev po eden. Ti se ne smejo lOdda-'Ijiti od doma dalje kakor v kino ali gledališče. Ker so normalno na rednem delovnem mestu, dobijo za čas dežuranj-a neki dodatek. Bo informacijah pa le redko pride do tega, da j-e treba katerega poklioati ponoči v tovarno.	K. A.
(Prihodnjič konec)
(Nadaljevanje)
AVTOMATIZACIJA .— MOŽNOST BOLJŠEGA ŽIVLJENJA MILIJONOV LJUDI
Po analogiji- z dogajanji v teku prve industrijske revolucije in njenimi posledicami smo- si svestì, da pomeni ayitomatìza-cija, proizvodnje možnost, da novi istotisoči ljudi piri nas in milijoni tj,udi po vsem svetu zadostijo svojim-: potrebam na mnogo višji življenjski ravni, kot' kdajkoli doslej. To pai ni edini motiv pospešene avtomatizacij e vsake industrijsko razvite države.
Tendence miirobljuhnega sožitja narodov zahtevajo in vodijo do močnejše mednarodne delitve dela. Za svetovni trg je
zaostali, Zaostalega pa vedno tepejo.
Za uvajanje avtomatizacije pa obstajal še eri iraizlrig. Vedno več je ‘takih proizvodov, ki jjih z došadanj im j- načinom strojnega drila ali procesne- proizvodnje sploh ne moremo- izdelovati, bodisi zato, ker to presega fizično- sposobnost človeka ali pa terja uvedbo- zelo- kompliciranega in zato dragega strojiai ; ali postopka, ki pa bo dal najv-eč pd sebe, to je se -bo- amortiziral v najkrajšem časti i-e, če bo popolnoma avtomaitiziran. Mnogi proizvodi zahtevajo natančnejšo izdelavo ali .enakomernejši postopek, kot je to možno doseči s starimi stroji oziroma nepovezanimi- drid-usitri jskami. procesi.. Tudi tukaj je nujna, uvedba -a-v-
Avtomatizacija - nujnost današnjega časa
pri tem vseeno-, n-a kakšen način so izdelki izdrilani- Če je v -neki državi način proizvodnje manj raizvit in -avtomatiziran, zahteva za enak proizvod Vložitev večjega družbenega dela kot v državi z napredno m i avtomatizirano proizvodnjo-. Država z ne-avtomati-zirain-p. proizvodnjo.: 'bo imela od prodaje na- svetovnem trgu manj.,dobička ali pa dobička sploh me bo in ibe» prodajala z izgubo,. -	,
Zato- ipa- bo šepal tudi’ življenjski standard njenih prebivalcev. Omenjena primera veljata prav tako za nas. če torej hočemo dvigniti naš življenjski standard -— in to-je naša vse-bbča dolžnost j^r-ni zato . druge mogoče poti, kot kreniti vzporedno z -napredkom v svetu v dobo- -avtomatizacije, sicer bomo
tomatske regulacije. Če se bomo. krčevito oklepa® starega in nesodobnega načina proizvodnje, bomo v mednarodni areni konkurenčnega bolja- ostali- vedno-bolj 'zadaj, v-ridn-o' bolj asamlje-nd. Ostala mam bo le najenostavnejša', najbolj groba proizvodnja, ki zahteva največje napore, ki. pa je na žalost najslab.se plačana.
Kot; rečeno-, pomeni -avtomatizacija uvajanje najsodobnejše, to je avtomatizirane proizvodnje. Pomeni -logično 'nadaljevanje; težnje po napredku proizvodnih, \sii in sredstev v smer čim ibo-lj učinkovite proizvodnje o-b istočasno- čim manjših proizvodnih stroških.
Mag. ing. E. C.
(Nadaljevanje, prihodnjič)
RTE v Kidričevem
Se bodo nesi satiisfi zcSrusiii s ptujskimi?
Šah -je ljudiska igra, ki združuje narode in krepi smisel za skupnost. Do tega. mnenja so prišli veliki svetovno- znani, šahovski mojstri; to je dejstvo, ki j-e obveljalo po vsem svetu. S takšnimi smotri1 ,si tildi jugoslovanska skupnost prizadeva pri-
bližati ito igro širokim ljudskim množicam. Bo drugi svetovni-vojni je-šah v Jugoslaviji dosegel množičnost, in kvaliteto. V organizirano šahovsko udejstvovanje-je vključeno tisoče in tisoče mladine,, delavcev, žena, invalid-o-v in drugih. Jugoslavija
se -bori v šahu za drugo velesilo v svetu..	. ,
Vprašanje, ali bi posamezni večji' delovni1 kolektivi lahko dosegli v šahu vidnejše uspehe, je odprto. O tem bi. bilo mogoče v primerjavi z uspehi.posarriez-nib aktivov in števila članov ugotoviti, da je šah sicer že množično zaj-el sindikalne organizacije, je pa pri tem opaziti nesorazmerje, .ki je v glavnem : (Nadaljevanje na a strani)
KAR DVE ZVEZNI NAGRADI
V dneh 22. in 23. maja je AMSJ (Avto-moto savez Jugoslavije) o-rganiziral zvezdno vožnjo s končnim ciljem v Jajcu, katere se je udeležilo tudi naše avto-moto društvo s štirimi vozili.
Prireditev je bila letos prvič v zveznem merilu in so udeleženci startali iz vseh glavnih mas-t republik — bilo j,e šrtšt krakov. Slovenski krak je. potekal od starta- v Ljubljani- na Primorsko skozi Novo Gorico, preko Vršiča napr.ejjpo Gorenjski. in nazaj v Ljubljano.. Nato nas j-e .pot vadila po Dolenjski ob Krki, skozi Žužemberk, Stražo, Novo mesto in nato po avtomobilski cesti naprriji proti Zagrebu. Od Zagreba do Nove Gradiške smo vo-zilil po- autoputu, nato smo zavih proti jugu, smer Banja Luka—Jajce.
Celotna proga ;e bila razdeljena na ..štiri- etape, katere^;je bilo treba prievazi-ti v določenem času. Na koncu vsake etape je ,bil'a časovna kontrola, ki je beležila čas prihoda in odhoda posameznih vozil. Na cilju, to je v Jajcu, j-e moralo vsako vozilo, opraviti preizkušnjo v spretnostni vožnji.
Prireditev'je bila organizirana samo za avtomobile, ki so bili razdeljeni v tri kategorije: do 800 con, od 800 do 11Ó0 com in nad 1100- cčm.
ARID Kidričevo je v najnižji kategoriji doseglo 4. mesto (in nagrado) od 145 vozil, kar je zelo lep uspeh. V najvisü kategoriji je naše društvo doseglo 8. mesto (in nagrado) od 58 vozil te kategorije.
Naše. društvo je eno redkih društev, ki j-e na tej prireditvi prejelo kar dv-e nagrad-i' in je tudi v ekipni uvrstitvi zasedlo
4.	mesto- od 55 udeleženih ekip.
Organizator prireditve je poleg družb eri-o-športne manifestacije .mislil tii(i;i n-a turistično zanimivost proge, saj je ta potekala- ' po- najlepših ; predelih Slovenije. 'Posebna- privlačnost je -bil prelaz Vršič, škoda, da nam čas ni dopuščaljtdaljš-ega postanka. Vreme je bi-Io lepo.
Drugi dan nas je pot vodila
ob .reki Krki po prelepih predelih Dolenjske. Zelo;, v-abljiva je dolina Vrbasa od Banja Luke do Jajca, po kateri še ivi je nova asfaltna cesta, ki daje. ros pravi užitek .motoriziranemu turistu. Tudi staro mèsto ob Plivi ni nobenega razočaralo, nasprotno, marsikateri udeleženec j-e sklenil, da se bo še vrnil kot turist v ta l-epi del naše docno--vine. :
Jajce, polno zgodovinskih za-nirimv-ó-sti in prirodnih l-epot, očara vsakega -turista. Tam še lahko' vidimo znane bosanske
vodenice, ito.so majhni mlini-, ki so p-ostavlj-eni ob malih slapovih ter imajo na vertikalni osi spodaj vodrie lopatice.
Zvezdasta vožnj-a leta 1965-bo po vsej verjetnosti imela svoj čiliji v Sutjeski, kraju, kjer so bili hudi boji v zadnji svetovni
vojni1. Člani kolektiva .— lastniki- avtomobilov, udeležite se te lepe in prijetne prireditve. Nikomur ne bo žal, saj tako •spoznavamo, najlepše predele naše -domovine, ki so postali slavni v naši- osvobodilni1 borbi.
Avto-moto društvo Kidričevo bo za dan borca 4. julij priredilo »srečanje motoriziranih« s pisanim sporedom (ocenske in spretnostne vožnje). Na prireditvi -bomo pokazali- nekaj elementov i-z zvezdaste vožnje, kar bo zanimivo ne samo- za motorizirane, ampak tu-d-i- za vse ostale. Razpisane so tudi nagrade, in -sicer za vsako vrsto vozil po tri..
Med tekmovalci bo tudi več udeleženc-ev zvezdaste vožnje,
ki bodo pokazali tudi svojo spretnost in sposobnost.
člani kolektiva, udeležite se prireditve, M bo združena še z mednarodno nogometno tekmo na stadionu »Aluminija«.
-čk-
Sah
(Nadaljevanje s 7. strani) odvisno od vodstva oziroma dobrih organizatorjev in od zanimanja. posameznih članov. Ponekod kaže razvoj sindikalnih šahovskih sekcij iz leta v leto velik napredek in dokazuje, da se je ta igra krepko usidrala med člani sindikata in da v njej sodelujejo ljudje najrazličnejših poklicev. Ustanovitelj sekcije v sindikatu, kjer člani medsebojno tekmujejo in kjer imajo možnost različnih tekmovanj med posameznimi aktivi, ki krepe izbližanj.a med članstvom in obenem nudijo igralcem kakor tudi začetnikom možnosti, da nastopijo izven domačega kraja ter si pridobe znanja in spretnosti, privablja večje število igralcev in članov. V tem pa je tudi bistvo šahovskega razvoja v sindikatu.
Kako pa je s šahom v Kidričevem oziroma ptujski občini? Pred leti je bila pri' nas organizirana šahovska sekcija pod okriljem kulturno prosvetnega društva »Svoboda«. Imela je več kot 15 članov. Sekcija je organizirala nekaj uspelih tek-
Člani kolektiva, ki dopolnijo v juniju 1964 najdaljše neprekinjeno delovno dobo v tovarni: 19 let: Kajič Anton, nastopil službo 3. 6. 1945, Lajh Janez 20.
6.	1945 in Spoljar Mirko 4. 6. 1945.
18. let: Horvat Ivan, nastopil službo 1. 6. 1945.
17.	let: Bezjak Rudolf, nastopil službo 2. 6.. 1947, Colnarič Ivan 17. 6. 1947, Fijačko Janez 17. 6. 1947, Majcen Rudolf 18.
6.	1947 in Sajovec Franc 5. 6. 1947.
16.	let: Kuhar Anton, nastopil službo 1. 6. 1948.
15.	let: Jakab Franc, nastopil službo 14. 6. 1949, Kolarič Franc,
1.	6. 1949, Stajneker Angela 1.
6.	1949 in Žohar Franc 3. 6. 1949.
14.	let: Kovačič Silvo, nastopil službo 1. 6. 1950, Rožman Marija 10. 6. 1960.
12 let: Harlamov Roman, nastopil službo 20. 6. 1952, Kiseljak Janez 4. 6. 1952, Kuhar Jakob
5.	6. 1952, Kmetec Viktor 25. 6. 1952, MartMkovič Vlado 3. 6.
1952,	Paveo Franc 20. 6. 1952, Toplak Martin 3. 6. 1952, Trop Franc 4. 6. 1952, Tili Rudolf 5.
6.	1952, Vrabl Avgust 16. 6. 1952 in Zaspan Mirko 5. 6. 1952.
11 let: Gotvajn Miran, nastopil službo 22. 6. 1953, Marušek Rudolf 6. 6. 1953, Repec Ludvik
4.	6. 1953 in Šprah Janez 24. 6.
1953,
10 let: Anžel Anton, nastopil službo 21. 6. 1954, Berger Jože
28.	6. 1954, Oeci Franjo 21. 6.
1954,	Cvetko Franc 21. 6. 1954, Ekart Franc 10. 6. 1954, Furek Franc 28. 6. 1954, GPjkpšek Janez 10. 6. 1954, Grabil Ivan 29.
6.	1954, Hertiš Anton 10. 6. 1954, Hanžekovič Štefan 21. 6. 1054, Hertiš Janez 21. 6. 1954, Hriber-. šek Dušan 26. 6. 1954, Hrenko Ivan 28. 6. 1954, Horvat Stanko
28.	6. 1954, Jernejšek Alojz 21.
6.	1954, Klajnšek Anton 4. 6. 1954, Kiselak Štefan 5. 6. 1954, Kokol Franc 7. 6. 1054, Koietndk Ferdinand 8.6.1054, Klep Viktor 10. 6. 1954, Krivec Franc 15. 6, 1954, Klajnšek Lovro 21. 6. 1954, Kramberger Ludvik 21. 6. 1954, Kozel Ivan 21. 6. 1954, Kužner Ciril 21. 6. 1954, Kolar Tomaž
21.	6. 1954, Kajizersberger Franc 26. 6. 1954, Kozel Franc 28. 6. 1954, Kuret Sava 22. 6. 1954, Kovačič Justina 21. 6. 1954, Lončarič Franc 9. 6. 1054, Leber Ivan 10. 6. 1954, Muzek Martin 4. 6. 1954, Martinčič Ciril 10. 6. 1954, Mesarič Leopold 21. 6.1064, Mohorko Rudolf 21. 6. 1954, Mohorič Franc 21. 6. 1954, Peteršič Franc 21. 6. 1954, Rozman Avgust 12. 6. 1954, Repec Ivan 21.
6.	1954, Rimele Avgust 28. 6.
movanj. Zanimanje je porastlo in tudi v kvaliteti so bili vidni rezultati. Zaradi nekaterih neodgovornih funkcionarjev društva je sekcija prenehala delovati. Enaka usoda je doletela tudi ostale sekcije, ki so ostale brez moralne in materialne osnove. Talko je organizirano delo zamrlo. Občasna tekmovanja, ko je potrebno na hitrico sestaviti šahovsko moštvo v tekmovanju z drugimi ekipami, pa so pokazala, da sicer po kvaliteti šahisti iz Kidričevega ne zaostajajo mnogo, nimajo pa rutine v tekmovanju in zato ni uspeha. Takšno dejstvo pa šahiste odbija namesto vzpodbuja.
V ptujskem šahovskem društvu pa so včlanjeni šahisti iz drugih manjših podjetij in ustanov, ker so v svojih kolektivih osamljeni'. V' svojih vrstah ima nekaj zelo dobrih igralcev in pridnih organizatorjev. Tukaj sta včlanjena tudi dva šahista iz naše tovarne. Nekateri zadnji uspehi ptujskega moštva:
1.	Na Blejskem festivalu med 20 moštvi — 4. mesto.
2.	Na republiškem 'brzopotez-nem prvenstvu mest v Celju med 23 moštvi — 6. mesto.
1954, Svenšek Matevž 8. 6. 1954, Skledar Martin 21. 6. 1954, Sirec Jože 22. 6. 1954, Smigioc Martin
5.	6. 1954, Turk Jože 8. 6. 1954, Topolovec Anton 21. 6. 1954, Turk Blaž 21. 6. 1954, Vidovič Jože 5. 6. 1954, Vodušek Stefan 21. 6. 1954, Valentan Franc 21.
6.	1954, Vajdič Feliks 28. 6. 1054, Zajšek Jakob 21. 6. 1954, Zemljak Stanko 26. 6. 1954, Zajc Jožef 30. 6. 1964, Žerak Anton 10. 6. 1954, Zuran (Mirko 21. 6. 1954 in Žnidarič Miroslav 21. 6. 1954.
NOVI ČLANI KOLEKTIVA
Kureš Franc delavec, Avguštin Anton delavec, Golob Janez delavec, Klajnšek Viljem delavec, Maeun Anton delavec, Zunkovič Marjan delavec, Li-povnik Jožef delavec, Murks Mirko delavec, Galun Ivana delavka, Kodrič Janez delavec, Maroh Janez delavec, Pesek Ivan delavec, Vindiš Franc delavec, Roganov Koloman delavec, Bauman Jože delavec, Polanec Franc delavec, Kostanjevec Konrad delavec, Cagran Franc delavec, Krajnc Andraž delavec, Vogrinec Franc delavec, Kodrič Anton delavec, Cestnik Alojzij delavec, Vtič Franc delavec, Meličevič Tomislav delavec, Korošak Mihael delavec, Jager Anton delavec, Hertiš Adolf delavec, Pihler Jožef delavec, Piš'ek Franc, delavec.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Bezjak Jože, Trplan Stefan, Žumer Franc, Premzl Ivan, Lovrek (Matija, Marinič Vinko, Cepek Branko, Travnikar Anton, Golc Janež, Širovnik Franc, Fišer Jožef, Brodnjak Viktor, Kodrič Janez, Erjavec Franc, Rodošek Anton, Zdešar Anton.
NASI 50-LETNIKI:
Fric Franc, rojen 4. 6. 1914, Janžekovič Aldjz, rojen 12. 6. 1914, Primožič Janez, rojen 19. 6. ,1014, Stolzer Peter, rojen 9. 6. 1914.
POROČILI SO SE:
Korpar Martin iz PE livarne, Mlakar Milan iz PE stroj, vzdrževanja, Malinger Anton iz PE gradbenega vzdrževanja, Topolovec Janez iz Prometne sekcije in Vidovič Slavko i'z PE gli-nioe.
Hemec Janez je dobil Mirana, Bezjak Anton — Majdo, Maroh Vinko — Vinka, Kociper Ivan -- Marto, Tominc - Franc — Srečka in Molišdč Martin — Zdravka.	M. T.
3.	V tekmovanju za pokal maršala Tita se je uvrstilo v republiškem merilu V četrtfinale, potem ko je izločilo ekipo Slovenske Bistrice, Murske Sobote in Maribora.
4.	V II. razredu moštvenega tekmovanja okraja Maribor 1. mesto.
5.	V mednarodnem tekmovanju s šahisti iz Judenburga in Knittelfelda je zmagalo obakrat.
6.	Na mednarodnem jugoslovanskem festivalu v Pulju med 17 moštvi v 5. jakostni skupini — 1. mesto.
7.	Društvo je organiziralo mladinski turnir za prvenstvo gimnazije, ženski šah', dva polfinalna turnirja za prvenstvo Ptuja, kjer so si najuspešnejši igralci priborili 3. kategorijo in vstop v finale.
8.	Finale ptujskega prvenstva, kjer sta dva igralca dobila II. kategorijo in je osvojil prvo mesto član kolektiva TGA.
9.	Tekmovanja za prvenstvo Maribora so se udeležili trije šahisti. Prvenstvo Maribora je osvojil član Ptuja in si priboril pravico v finale slovenskega prvenstva.
10.	V jugoslovanskem tekmovanju za reševanje šahovskih problemov je med vodečimi tudi' član Ptuja.
11.	Društvo tekmuje v moštvenem dopisnem prvenstvu Slovenije; dva člana igrata celo na državnem prvenstvu tega tekmovanja.
Trdimo lahko, da so to zares veliki. uspehi1 šahistov ptujske občine, posebno če izvemo dejstvo, da se marsikaterega tekmovanja ne bi mogli udeležiti, če ne bi' večkrat krepko segli tudi v .svoj lastni žep. Društvo životari z zelo skromnimi' sredstvi, ki jih dahi od občine. Pomanjkanje denarja onemogoča, da bi se udeležili vseh obveznih ali predvidenih tekmovanj. Šahisti nimajo svojih prostorov, kjer bi, se sestajali in igrali. Majhna ..sobica občinske športne zveze, ki jo delijo z ostalimi športnimi sekcijami, komaj zadostuje, dà se postavit štiri ali pet šahovskih desk. Tako šahisti večinoma tekmuj ejo po gostinskih lokalih, če ti niso zasedeni. To je tudi glavni razlog, da ta 'zvrst igre ne doseže večjega razmaha v masovnosti, kar posebno velja za šolsko mladino, za katero so gostinski prostori' neprimerni. Le navdušenim šahistom, ki so istočasno tudi sami funkcionarji in organizatorji, gre zasluga, da vse skupaj še životari in ne pro-
KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO
spored za julij 1964:
1. in 2. NJENA EDINA LJUBEZEN, 'ameriški čmobeli, cine-maskopski film;
4.	in 5. GRAŠČINA STRAHOV, nemški barvni film;
Navodila Šahovske zveze Jugoslavije in Slovenije, da se naj šahisti, društva ali sekcije, kjer si le s težavo utirajo pot zaradi osamljenosti ali pomanjkanja materialnih sredstev, združujejo v okviru večjih podjetij, so naletela med šahisti v ptujski občini na ugodna tla. Ljubitelji šaha v Kidričevem in v Ptuju že razpravljajo o možnosti združitve v enotno sekcijo pod okriljem sindikalne organizacije TGA. Na tekmovanjih, kjer smo se imeli priložnost posvetovati z drugimi moštvi,' smo videli večino primerov, da se šahisti iz raznih podjetij združujejo v eno sekcijo v okviru večje tovarne.
Dne 2. junija 1064 je ■ bil v Kidričevem organiziran skupaj s ptujskimi šahisti brzopotezni turnir v počastitev volitev v organe delavskega samoupravljanja. Udeležilo se ga je 12 ša-hiatov. Prva mesta so zasedli tovariši iz Ptuja. Tekmovanje je pozdravil tudi predstavnik sindikata TGA in športni referent. Po končanem turnirju so bili tekmovalci in prireditelji deležni majhne zakuske. Ob tej priložnosti se je mnogo razpravljalo o bodoči združitvi. Slišali smo nekaj zelo dobrih predlogov in smernic za bodoče delo, kako bi se šahovsko udejstvovanje v Kidričevem obnovilo in razširilo med Člani kolektiva in mladino. Do določenih zaključkov o ustanovitvi sekcije in združitve s Ptu j čani še ni prišlo. Zamisel je še potrebno dobro
prodiskutirati in se posvetovati z odgovornimi forumi v Kidričevem in v Ptuju. Zal pa moram kritično oceniti .pripombo tov. K. A., ki je sicer osamljena, češ da v združitvi' iščejo prizadevni . osebno korist in, da šahisti iz Kidričevega od tega nimajo ničesar. Odgovor: osebna ambicija, zavidanja 'in osebni prestiž ter klubalške ter lokalne tendence zavirajo šahovsko — organizirano delo. Vsak nasvet ali kritiko, ki je dobronamerna, pa bomo šahisti z veseljem sprejeli.
'Za uspešno šahovsko organizirano delo je treba požrtvovalnosti, ki izvira iz ljubezni do šaha, do šahovske igre kot razvedrilo ali kot umetniško uživanje v kvalitetnih partijah, problemih in študijah, treba je pa tudi spoznanja in prepričanja, da šah vzgaja mnoge človeške vrline in je po vsem svetu razširjeno in čislano kul-tumo-umetniško udejstvovanje. Pozivamo vse šahiste ih itudi začetnike, da se odzovejo šahovskim prireditvam, ki bodo organizirane.	M. M.
8.	in 9. SOŠOLKE, sovjetski barvni film;
11.	in 12. MAiRAJTONISKA BITKA, ameriško-italijanski barvni; cinemaskopski film;
15.	in 16.1 PETER VELIKI, sov*jetski čmobeli film;
18.	in 19. RIMSKA SUŽNJA,
PERSONALNE SPREMEMBE
NAš HU/VIOR.
pade.
Ali je bilo to potrebno?
Zaradi pritožbe NK Sobote disciplinskemu sodišču pri NZS je tekmo med NK Aluminijem in NK Soboto, ki je bila zaradi neredov na našem igrišču prekinjena v 87. minuti, verificiralo s 3:0 v korist NK Sobote. Odločitev je dokončna in dve težko pridobljeni točki je peščica neodgovornih gledalcev poklonila slabšemu nasprotniku, t. j. NK Soboti.
To je huda krivica ki. j e storjena igralcem, ki so se skoraj vso tekmo borili nadvse športno in fair z edinim ciljem, da si priborijo obe točki in se tako uvrstijo na ugodnejše mesto v prvenstveni razpredelnici. Kako naj sedaj to nepremišljeno dejanje pojasnimo igralcem? Ali naj jim morda rečemo, da je to prevelika ljubezen do kluba, ali pa, da je to napravil gledalec, ki želi klubu škodovati. Škodoval je sicer tako in tako, Vendar mislim, da se je nujno vprašati, ali le ni morda napravil v hipni zcdetelosti in nepremišljenosti. Tudi če je dejanje napravil v nepremišljenosti, je dejanje vredno graje, vendar je graje vredno še pasivno zadržanje neprizadetih gledalcev, ki so potek dogajanja gotovo opazovali in niso ukrenili ničesar, da bi ga preprečili. Trdno sem prepričan, da so nekateri videli gledalca, ki je v stranskega sodnika vrgel ogorek, zaradi česar je bila tekma prekinjena. Ogorek je namreč priletel iz sredine, kjer je tekmo opazovalo največ ljudi, in je nemogoče, da storilec ni bil opažen, vsaj od okrog stoječih gledalcev. Kljub vsestranskemu poizvedovanju nam do danes še ni uspelo najti krivca, kajti nihče nam ni hotel ničesar po-_ vedati. Vprašam gledalce, zakaj toliko nerazumevanja do ljudi, ki se trudijo, da bi vpeljali red in disciplino pri gledalcih.
To vsekakor ni koristno, ker tu v prvi vrsti ne gre Za. morebitne represalije nad gledalci, temveč le za. poudarek, kako se mora gledalec obnašati na igrišču do igralcev in sodnikov. Razumljivo je, da je v takih primerih nujno poseči po vzgojnih metodah, ki imajo skoraj vedno večji uspeh kot pa rigorozni ukrepi. Povedano naj bo vsem onim, ki poznajo tistega, ki je povzročil na omenjeni tekmi nered, da so naredili več škode kot koristi s tern, da odboru niso prijavili storilca.
In še nekaj vsem našim gledalcem. Fair gledalec mora, tudi poraz svojega moštva prenesti minio, brez negodovanja, brez nepotrebnega zmerjanja igralcev in sodnikov ter šele po končani tekmi skušati ugotoviti vzroke in razloge neuspeha. Morda bo gledalec le prišel po premisleku do sklepa, da je bil neuspeh igralcev le posledica tega, ker je bil njihov nasprotnik boljši in tehnično bolje pripravljen. Če bomo tako delali, ne bo nerazumljivih razburjenj in žaljivih besed sodnikom in igralcem. Gledalec naj z bodrilnimi besedami in vzkliki pomaga svojemu moštvu do gotovej-še zmage. Igralec, ki se 90 minut trudi in bori na zelenem polju, ne zasluži žaljive besede, temveč si želi, da mu je gledalec naklonjen do konca tekmovanja.
K. L.
italijanski barvni cinemaskop-skd film;
22.	in 23. PETER EN KATARINA, sovjetski čmobeli film;
25.	in 26. BRIGAJ SE ZASE, DANIELA, francoski čmoheli film in
29.	in 30. MED DOBRIMI LJUDMI, sovjetski čmobeli film.